Kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil Univerzo v Mariboru, bo odločil drugi krog volitev 18. marca, saj danes nihče od petih kandidatov ni zbral večine glasov. V drugem krogu se bosta pomerila nekdanji dekan ekonomsko-poslovne fakultete Samo Bobek in nekdanji dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Igor Tičar.

Kot je nocoj po preštetju glasov današnjega prvega kroga volitev sporočil predsednik volilne komisije Rajko Knez, je Bobek po neuradnih izidih zbral 25,8 odstotka glasov, Tičar pa 24,6 odstotka. Med njima je razlika le enajstih glasov.

Za dekana fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željka Kneza je glasovalo 22 odstotkov volivcev, za sedanjega rektorja Danijela Rebolja, ki izhaja s fakultete za gradbeništvo, nekaj več kot 17 odstotkov ter za dekana fakultete za strojništvo Nika Samca dobrih 10 odstotkov.

Svoj glas je oddalo 985 od skupno 1179 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba visoka, 83,5-odstotna. Na predčasnem glasovanju v ponedeljek je svoj glas oddalo 63 ljudi, na današnjem rednem glasovanju pa 922.

Volivci so po besedah prvouvrščenega Bobka pokazali, da jim je mar za napredek in nadaljnjo pot univerze. Tisti, ki so glasovali zanj, so podprli njegov program in prepoznali, “da sem to, kar je v programu zapisanega, udejanjal osem let na ekonomsko-poslovni fakulteti in da ne gre za prazne besede”, je dejal.

“Na univerzi je najprej potrebno rešiti kadrovsko področje, zlasti habilitacije in delovna mesta. Prepričan sem, da je treba revidirati vse sodne spore, ki jih ima univerza na delovnem področju z zaposlenimi, nato pa je treba popeljati univerzo v nov zagon, v nov razvojni cikel, ki bo temeljil na tem, kar je odlično po posameznih fakultetah,” je povedal v svoji prvi izjavi za medije po razglasitvi rezultatov.

Tičar vidi v visoki volilni udeležbi visoko stopnjo zaupanja s strani volilnega telesa. “Upam, da bom lahko tudi vnaprej pokazal svojo voljo do tega dela, da skupaj zgradimo univerzo boljšo, močnejšo. Da se ukvarjamo s tem, kar je na univerzi potrebnega, da delamo skupaj za razvoj znanosti, umetnosti, kulture. Da se spet povežemo z industrijo, kar nam je v zadnjem času po mojem mnenju ušlo iz rok, da se povežemo z mariborskim okoljem, iz katerega smo prišli, in upam, da bomo potem spet postali bolj ugledna in bolj prepoznavna univerza v tem prostoru,” je dejal.

Novi rektor, ki bo osmi v zgodovini Univerze v Mariboru, bo na položaju prisegel maja, ko se sedanjemu rektorju Rebolju izteče mandat.

Rebolj po štirih letih zapušča položaj, novemu rektorju, “kdorkoli že bo“, pa želi vse dobro na njegovi poti. “Predvsem pa želim tej univerzi vse dobro na njeni poti. Univerzitetna skupnost bo dobila natančno takšnega rektorja, kot si ga zasluži. Kaj je to univerzitetno skupnost prepričalo, ve najbolje sama. Očitno je bil moj program preveč realističen, morda premalo populističen, ne vem,” je ocenil.

“Pomembno je le, kam se bo univerza razvijala v prihodnjih štirih letih,” je dodal in izrazil upanje, da bodo pri tem prepoznani vsi dobri rezultati iz dosedanjega mandata. Novi rektor se bo po njegovih ocenah moral najprej lotiti reševanja financ, aktivno vlogo pa bo moral igrati tudi pri oblikovanju novega zakona o visokem šolstvu. “Novi rektor mora pogledati, kako svoje obljube uskladiti s financami, kar bo verjetno največji zalogaj,” je menil.

Glede svoje prihodnosti Rebolj pravi, da si bo najprej vzel nekaj časa za premislek. “Zagotovo imam zanimive načrte, ki so morda meni osebno celo bližje kot biti rektor,” je dejal.

Vir: STA

Še ne 30-letna zdravnica Ninna Kozorog je postala Ona 365, prva med dvanajstimi izbrankami z osupljivimi osebnimi dosežki, prepoznanimi tudi kot širši družbeni presežki.

Za prvo med 12 izpostavljenimi so predstavniki revije Onaplus razglasili Ninno Kozorog, še ne tridesetletno zdravnico, specializantko nevrologije, vodjo ambulante za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja, programerko in bodočo doktorico matematike. Ninna je ženska številnih srčnih dejanj. Loteva se jih s pozitivnostjo. Polna entuziazma ljudi navdušuje, da se splača delati dobro. Je srce in duša Humanitarčka, društva, ki z majhnimi dejanji dela velike stvari, zelo velike za brezdomne, revne, bolne in ostarele. Naziv Ona 365 je pred polnim avditorijem in ob spremljavi bučnega aplavza sprejela iz rok Sabine Obolnar, odgovorne urednice One in Oneplus.

FOTO: Mediaspeed

V uredništvu One že peto leto zapovrstjo spremljajo posameznice, ki raztezajo možno v izvedljivo, ki se ne prepuščajo izgovorom, temveč predajajo razlogom, ki slepe ulice spreminjajo v križišča za nove osebne ali pa družbene pretočnosti. Ne le s strokovnostjo, čeprav je tudi ta na zavidljivi ravni, temveč tudi s svojo človečnostjo, ki na piedestal postavlja vrednote in ne vrednosti. Dvanajsterica povezuje, spodbuja in priteguje, s svojimi samoniklimi gestami in potezami drami boljše v nas ter razširja uveljavljene vzorce možnega in obzorja izvedljivega.

FOTO: Mediaspeed

Ob Ninni Kozorog se je občinstvo poklonilo tudi 87-letni tekačici Heleni Žigon, ki se še vedno z neusahljivo energijo spopada tudi z maratonskimi kilometri; klinični psihologinji in direktorici Centra Dolfke Boštjančič dr. Valeriji Bužan, ki svojim varovancem daje nove vrednosti in pomene v življenju; človekoljubki in predsednici Zveze Prijateljev mladine ZPM Ljubljana Moste Polje Aniti Ogulin, ki neutrudno in dejavno ščiti otroke in mlade pred neprizanesljivostjo življenjskih usod; direktorici družbe Domel dr. Jožici Rejec, ki je pomen družbene odgovornosti vtkala v živo tkivo podjetja in menedžementa; filantropinji in upokojeni pedopsihiatrinji dr. Anici Mikuš Kos, ki brezkompromisno vztraja pri svojem humanitarnem poslanstvu; igralki Katarini Čas, ki ji je v mednarodni filmski industriji uspel velik podvig, ob tem pa je ohranila srčnost, iskrivost in prijaznost; smučarski ikoni Tini Maze, ki z zagnanostjo in trdno voljo sega po najvišjih odlikah na belih strminah; mladi umetnostni kotalkarici Luciji Mlinarič, ki je premagala raka in se slavnostno vrnila na najvišjo stopničko evropskega kotalkarskega parketa; mamici malega Reneja Ameli Tasić, ki je z materinsko zagnanostjo omogočila svojemu sinu boljše življenje; Staši Tunji Bojičić in Daši Pavlovič, ki sta uspešno aktivirali FB-skupnost za pomoč prizadetim ob poplavah v Bosni. Dvanajsto mesto na seznamu je namenjeno Slehernici.

FOTO: Mediaspeed

Kot pravi odgovorna urednica One in pobudnica One365 Sabina Obolnar, je namenjeno vsem ženskam. Predvsem pa ženskam, ki so žrtve partnerskega nasilja. Ženskam, ki se jim je uspelo izključiti iz okovov, ki so jim jih nadeli vzgoja, socializacija in nazadnje partner. »Vsem ženskam, ki danes že dihate svobodo in jo tudi delite s svojimi potomci in vsemi nami,« poudarja. Predstavniki revija Ona na perečo problematiko nasilja nad ženskami opozarjajo v svojem medijskem poslanstvu.

Vir: STA

Včeraj je v Mariboru – po desetih letih – ponovno potekalo Članskem državno prvenstvu v Mariboru. Nastopilo je 121 judoistk in judoistov iz 23 slovenskih klubov. Daleč največ medalj (kar 9 zlatih) je romalo v roke celjskega kluba Z’dežele Sankaku, sledila sta mu ljubljanska Olimpija in Bežigrad.

Večina lanskih prvakov je ubranila naslov, nekaj pa je bilo tudi presenečenj. To velja zlasti za moški kategoriji do 60 kg in do 81 kg. V kategoriji do 60 kg je mladi David Štarkel v finalu presenetil večkratnega prvaka in klubskega sotekmovalca Matjaža Trbovca, v finalu kategorije do 81 kg pa je Gašper Jerman po le 21 sekundah boja na pleča položil reprezentanta in branilca naslova Jesenka Četiča. Finalni obračun v kategoriji do 66 kg med klubskima sotekmovalcema Rokom Plešnikom in Adrianom Gombocom se je po opominu Plešnika končal z minimalno zmago Gomboca. V kategoriji do 73 kg je Rok Drakšič upravičil vlogo favorita – v finalu je premagal Martina Hojaka, v kategoriji do 90 kg je naslov po pričakovanju osvojil Mihael Žgank, v kategoriji do 100 kg je slavil 34-letni Igor Spasojevič, v najtežji kategoriji pa je Matjaž Ceraj pometel s tekmeci.

Najmlajša članska prvakinja je postala 17-letna Maruša Štangar, ki je v finalu kategorije do 48 kg z ipponom ugnala Ljudmilo Merčnik. Marušina sestra Anja je v višji težnostni kategoriji morala priznati premoč izkušeni Petri Nareks do 52 kg, v kategoriji do 57 kg pa se je finale dveh obetavnih tekmovalk, Manje Kropf in Andreje Leški, končal z zmago slednje. V najbolj zanimivem finalu je v kategoriji do 63 kg je Tina Trstenjak premagala Vloro Beđeti. V kategoriji do 70 kg je pričakovano zmagala branilka naslova Anka Pogačnik, to je uspelo tudi Anamariji Klementini Velenšek v kategoriji do 78 kg, v najtežji kategoriji pa je po četrti operaciji levega kolena in vidno vitkejša uspešno nastopila Lucija Polavder ter se veselila novega naslova.

eycika

Vir: http://www.judo-zveza.si/

10. in 11. marca na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prirejajo študentsko inženirsko tekmovanje.

V iskanju najboljših inženirjev Evrope
EBEC, sicer kratica za angleško ime European BEST Engineering Competition, je evropsko študentsko inženirsko tekmovanje na katerem vsako leto sodeluje več kot 6500 študentov iz kar 87 univerz in 32 držav. Tekmovanje EBEC poteka po skoraj vseh priznanih tehniških univerzah v Evropi in velja za največji tovrsten študentski dogodek na stari celini. Zmagovalci bodo, poleg drugih številnih praktičnih nagrad, dobili priložnost, da napredujejo na regijsko tekmovanje EBEC Alpe-Adria, ki bo letos potekalo v Zagrebu, na njem pa se bodo pomerile zmagovalne ekipe iz lokalnih tekmovanj v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu, Erlangnu in Mariboru. Zmagovalci te stopnje pa odpotujejo na prestižni finale, ki to leto poteka na Portugalskem, na njem pa se pomerijo najboljše evropske ekipe inženirjev.

Lokalno tekmovanje tudi v Mariboru
Tekmovanje bo potekalo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM) v Avli, 10. in 11. marca in je razdeljeno v dve različni kategoriji, v kateri ekipe študentov z uporabo svojih tehničnih, socialnih in komunikacijskih spretnosti tekmujejo za dokončanje določene naloge. V danih pogojih (čas, stanje, materiali, …) se ekipe študentov tehnike trudijo zagotoviti najvišjo možno kakovost izdelka z vidika učinkovitosti, stroškov in inovacije. Tekmovalne ekipe so sestavljene iz štirih študentov, ki lahko sodelujejo v dveh različnih kategorijah – Skupinsko načrtovanje ali Študija primera. Skupinsko načrtovanje
V kategoriji Skupinsko načrtovanje bodo študenti lahko dokazal svoje sposobnosti, iznajdljivost in domišljijo. Skupina dobi določeno nalogo, točno določen in omejen potreben material za izvedbo ter omejen čas za izdelavo naprave, ki bo zahtevano nalogo izvajala. Na koncu bomo pripravili predstavitev projektov, prav tako pa preizkusili delovanje izdelanih »naprav«.

Študija primera
Za tiste, ki raje planirajo inovativne projekte, je tukaj kategorija Študija primera. Skupina študentov dobi realen problem, za katerega bo potrebno v omejenem času poiskati teoretično in praktično rešitev ter idejo predstaviti strokovni žiriji. So mariborski študenti sposobni nalogo izvesti tako, kot se to dela v največjih podjetjih?

Urnik in več informacij o dogodku: http://best-maribor.org/ebec2015
Več tudi na: http://best-maribor.org

Danes je svoje prenovljene prostore odprla Mestna četrt (MČ) Center Maribor, na Meljski cesti 37 v Mariboru. Odslej bodo lahko z dobrimi prostorskimi pogoji, ki so jih pridobili, ustvarili še več.

“Mestna četrt Center Maribor je končno pridobila nove prostore. To pomeni, da se bomo družili, da se bomo spoznali, da bomo začeli čutit skupaj – ožje – kot Mestna četrt Center in seveda tudi širše, kot vsi občani in občanke mesta Maribor,” je dejala predsednica sveta MČ Center Maribor Valerije Grbič. Po njenih besedah je prenova prostorov stala okrog 135.000,00 EUR: “Ta sredstva so bila v glavnem pridobljena iz najemnin prostorov na Jurčičevi ulici,” je dodala Grbičeva. K temu bodo morali prišteti še stroške vgradnje dvigala, namenjenega starejšim in invalidom: “Tako bomo lahko omogočili dostop vsem,” je pojasnila, ter dodala, da se stroški zaradi tega ne bodo drastično povečali.

Slovesne otvoritve, ki so obeležili z bogatim kulturunim programom se je udeležil tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Kot pravi je pridobitve vesel. Želi pa si, da bi jih uporabniki znali čim bolje izkoristiti: “Upam, da bodo krajani prostore zagrabili z obema rokama in jih čim pogosteje uporabljali,” je dodal.

VEČ V PETKOVEM OBČINSKEM INFORMATORJU OB 18.30 NA BK TV.

Mariborski kriminalisti so dopoldne s kazensko ovadbo k dežurni preiskovalni sodnici tamkajšnjega sodišča privedli 64-letno Mariborčanko, ki je utemeljeno osumljena, da je v torek zjutraj iz ljubosumja s sekiro skušala umoriti 63-letnega moškega, s katerim je živela v zunajzakonski skupnosti, so sporočili s Policijske uprave Maribor.

Policisti so med preiskavo njenega dejanja ugotovili, da je osumljena po njem skušala vplivati na potek policijske preiskave, saj je uprizorila lažne okoliščine, na podlagi katerih bi sama izpadla kot žrtev nasilja v družini.

Njeno namero so prepoznali šele na podlagi ugotovitev ogleda kraja kaznivega dejanja in najdenih sledov, ki nesporno utemeljujejo dejstvo, da ženska ni žrtev, temveč osumljenka kaznivega dejanja poskusa umora, saj je napadeni v času storitve kaznivega dejanja spal v postelji. Osumljeni 64-letnici grozi najmanj tri leta zapora.

Slika je simbolična

Vir: STA

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Matevž Frangež in nekdanji poslanec SD je napovedal odhod z omenjenega položaja, o čemer je že obvestil premierja Mira Cerarja in predsednika stranke Dejana Židana. Kot je zapisal na svojem Facebook profilu, se vrača v Maribor, ki ga pogreša, več časa pa želi nameniti tudi svoji družini.

Kot so za STA pojasnili v kabinetu predsednika vlade, je premier Cerar seznanjen s podanim odstopom. Frangeževo delo ocenjuje kot dobro, o novem imenu pa v tem trenutku še ne more govoriti. Ko bo odločitev znana, bodo ime novega državnega sekretarja takoj tudi sporočili javnosti, so še zapisali.

“Pogrešam Maribor. Pet dni na teden v Ljubljani me je oddaljilo od okolja in ljudi. Kvečjemu ura na dan z otrokoma, preden gresta spat, jaz pa od vožnje med domom in Ljubljano in dnevnih rutin popolnoma izčrpan. Naveličanost okolja, v katerem sem preživel svojih zadnjih sedem let profesionalne politike. Novi izzivi, vrsta idej, čas za nove projekte, drugačne zmage,” je na družabnem omrežju zapisal nekdanji neuspešni kandidat za mariborskega župana.

Ob tem je dodal, da je predsedniku vlade sporočil svojo odpoved in s to odločitvijo seznanil tudi šefa stranke, obema pa je hvaležen za priložnost in se jima zahvaljuje zanjo. Do konca marca namerava končati prevzete naloge in nato izkoristiti še nekaj dopusta, da se pripravi na zalet proti novim izzivom.

Frangež, ki mu na zadnjih volitvah ni uspelo dobiti novega poslanskega mandata, še dodaja, da želi po dvajsetih letih političnega delovanja znanje in izkušnje prenesti novim generacijam. Želi uresničiti projekte, ki se kot idejni osnutki zarisujejo v njegovih mislih, za kakšne projekte gre, pa ne razkriva. “Vrsto let govorim o potencialih te družbe, mojega mesta, ljudi. Ker vanje res verjamem, se ne bojim tega koraka,” je zapis sklenil Frangež.

Frangež je eden od štirih Cerarjevih državnih sekretarjev, ki je zadolžen za sodelovanje z državnim zborom. Premierju po njegovem odhodu ostajajo še Janez Lenarčič, ki se ukvarja z zunanjimi in evropskimi zadevami, Franci Povše, zadolžen za nacionalno varnost, in Tadej Slapnik, ki je pristojen za vzpostavljanje dialoga s civilno družbo, koordinacijo državljanskih pobud ter za socialno podjetništvo.

Vir: STA

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) študente že vrsto let spodbuja k aktivnosti na različnih področjih. “Ena izmed zelo popularnih je kultura, kar priča tudi vsakoletna obiskanost »Četrtkovih večerov komedije«,” so sporočili iz ŠOUM-a.

Danes se v mariborskem ŠTUK-u pričenja sklop treh kulturnih večerov za študente – “Četrtkovi večeri komedije”. Študentska organizacija Univerze v Mariboru ta projekt pripravlja že vrsto let, zanimanje med študenti pa je zelo veliko, saj je sicer velika dvorana prireditvenega centra ŠTUK, mnogokrat premajhna za vse. Študentski publiki se bodo tako v mesecu marcu predstavila zveneča imena slovenskega humorja: Boštjan Gorenc Pižama, Lucija Ćirović, Vid Valič, Janez Usenik, Tadej Toš ter Klemen Slakonja.

Poizpitni čas je obdobje za manjšo sprostitev in smeh je pri tem zagotovo najboljši dejavnik. V treh zanimivih večerih, ki se bodo pričeli ob 21. uri in odvijali v Študentskem kulturno-prireditvenem centru ŠTUK, bodo nastopili:

5.3.2015 Lucija Ćirović in Boštjan Gorenc Pižama
12.3.2015 Janez Usenik in Vid Valič
19.3.2015 Tadej Toš in Klemen Slakonja s predstavo Tak si

»Maribor je univerzitetno mesto in študentom mora ponujati raznolikost. Na ŠOUM pa ves čas strmimo k temu, da za mlade pripravimo vsebine z različnih področij. Študenti imajo poleg zabave radi tudi kulturo, šport, prostovoljstvo, zanimajo se za zdravje ter za neformalno izobrazbo,« je povedal predsednik ŠOUM, Alen Brkić.

Študenti in dijaki imajo brezplačen vstop, zaradi omejitve števila obiskovalcev pa morajo prevzeti simbolične vstopnice. Ostali za vstopnino odštejejo 4 EUR. Zaradi velike povpraševanja organizator prosi, da vstopnice prevzamejo že od 19. ure naprej na blagajni ŠTUK-a.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je po letu dni danes znova poslovala v Mariboru in v pogovorih z občani spet ugotovila, da se mesto sooča z velikimi socialnimi stiskami. Veliko je težav z brezposelnostjo in posledično revščino, velike pa so tudi stiske zaposlenih, ki prejemajo nizke dohodke ali so izkoriščani.

Varuhinja s pomočniki je danes sprejela več kot 50 posameznikov, kar je dvajset več kot ob njenem zadnjem obisku pred natanko letom dni, to pa je po njenih besedah primerljivo s težkimi razmerami, ki so v Mariboru prisotne zadnja leta. Tokrat si je s sodelavci vzela še več časa, saj je občane sprejemala tudi popoldne po novinarski konferenci in srečanju z mariborskim županom Andrejem Fištravcem.

Kot je povedala Nussdorferjeva, so prisluhnili pobudnikom, ki so vse svoje žalostne zgodbe združili v bistvo, ki mu lahko rečemo sociala oziroma velike stiske ljudi. “Veliko je različnih vzrokov, zakaj do njih prihaja, a bi se pridružila mnenju župana, da je ljudem v mestu najbolj pogosto kršena pravica do dela,” je povedala varuhinja.

Zaradi pomanjkanja delovnih mest, ne le v Mariboru, pač pa tudi v drugih delih države, ponavadi pride do številnih težav, med drugim povezanih z nezmožnostjo plačila obveznosti, kar povzroči tudi druge težave, od zdravstvenih do psihičnih, pogosto pride tudi do hudih stisk v boju za dom.

Devetnajstodstotna brezposelnost v Mariboru je tako po mnenju Nussdorferjeve kot Fištravca alarmantna, zato je vprašljiva prihodnost mesta, ki ob odhodu številnih ljudi na začasno delo v sosednjo Avstrijo lahko postane zgolj še spalno naselje. Država po njenem mora poskrbeti za Maribor, zato morajo tja priti najbolj odgovorni in pripraviti načrt o tem, kako dvigniti gospodarstvo v mestu in s tem rešiti ljudi.

Ob tem je varuhinja pohvalila, da je Maribor mesto prijazno invalidom, tudi za otroke in šolarje je mesto prijazno, a bi moralo biti tako tudi za družine, kar pa je ob prejemanju zgolj socialnih prejemkov za marsikoga zelo težko. Nussdorferjeva je še dodala, da jo veseli vsaj to, da župan tudi sam sprejema pobudnike in skuša kar nekaj stisk rešiti tudi mestna občina.

Da Maribor ni enak drugim mestom v Sloveniji, je po obisku varuhinje zatrdil tudi Fištravec, ki je spomnil, da imajo tudi na mestni občini dvakrat mesečno pogovorne ure z občani, nato pa skušajo z ustreznimi službami poiskati rešitve.

Sicer pa je tudi tokrat izpostavil, da glede na to, da so v različnih delih Slovenije socialne razmere izražene različno močno, bi moral biti tudi sistem reševanja socialnih težav bolj diferenciran.

“Center za socialno delo v Mariboru ne more biti po normativih izenačen s centrom za socialno delo v Ljubljani ali kakšni drugi bogatejši občini, ker je teh primerov pri nas preveč,” je dejal mariborski župan, ki predlaga, da bi v okviru mehanizma Evropskega socialnega sklada ustanovili nekakšen variabilni sklad, s katerim bi nevladne organizacije skupaj s centri za socialno delo lahko opravile zelo pomembno preventivno delo.

Glede na to, koliko je Slovenija v zadnjem obdobju investirala v banke, bi po Fištravčevih besedah morala začeti tudi v ljudi. V ta namen predlaga, da bi, tako kot so to storili za kapitaliste, tudi ljudem odpisali del dolgov, ki jih več ne zmorejo.

Vir: STA

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pozdravlja dejstvo, da je Slovenija zmogla preseči zgolj registracijo istospolne skupnosti in manjšini omogočiti iste pravice, kot jih ima večina. Kot je dejala, s tem ni nihče nič izgubil, vsi pa smo pridobili kot družba, saj je sprejemanje sočloveka z vzemi njegovimi pravicami v demokraciji pomembno.

Foto: www.varuh-rs.si

Nussdorferjeva je v odzivu za STA med drugim spomnila, da so se v uradu varuha na omenjeno tematiko odzivali že ob sprejemanju družinskega zakonika in že takrat opozarjali, da istospolno usmerjeni nimajo enakih pravic kot drugi, tako na področjih sociale, zdravstva, pokojnin, sploh pa se diskriminira tudi otroke, ki živijo v takih skupnostih.

Ob tem je varuhinja opozorila tudi na evropsko sodišče za človekove pravice, ki je že zavzelo stališče, da posameznikom samo zaradi njihove spolne usmerjenosti ni dovoljeno odreči možnosti tako posvojitve kot tudi vseh pravic družinskega življenja, ki so zaščitene v 8. členu evropske konvencije.

Na vprašanje, ali je glede na novo referendumsko zakonodajo, ki omejuje razpis referenduma za vprašanja s področja človekovih pravic, ta sploh mogoč, je Nussdorferjeva za STA povedala, da bo o tem zagotovo odločalo ustavno sodišče. Pravico do ustavne pobude ima vsak, je pa po njenem dejstvo, da po novem na referendumu odloča vsaj petina vseh volivcev, kar je prag, ki ga je težko doseči.

Ljudje imajo po njenem pravico izraziti svoje mnenje, sama pa meni, da z novelo zakona ni bilo nikomur nič odvzeto, je pa bilo manjšini dano nekaj, kar ji pripada, s tem pa je Slovenija kot 13. država v Evropi in 21. na svetu vstopila v krog demokratičnih držav, kjer ljudje tovrstne stvari povsem normalno sprejemajo.

“Ker je veliko vprašanj, kako bo z otroci, je treba povedati, da tu ne bo v ospredju pravica staršev, da posvojijo, pač pa pravica otroka. Torej se bo gledalo na korist otroka in ne bo nikakršnih avtomatičnih posvojitev, pač pa le, če bo ta otroku v korist,” je dejala Nussdorferjeva.

Z morebitnimi očitki nasprotnikov, da je z novelo pravica istospolnih stopila pred pravico otroka, se ne strinja in ob tem spominja na čase, ko je bilo veliko zgražanja nad otroci nezakonskih staršev oziroma pankrti, ki so se takrat počutili zelo slabo. Tudi pozneje so ljudje izvenzakonske skupnosti težko sprejemali in so menili, da takšni ljudje ne živijo normalno, ker niso poročeni, danes pa je po njenih besedah samoumevno, da je takšno razmerje povsem izenačeno z zakonsko zvezo.

“Nikjer ni zapisano, da v t.i. normalnih družinah vladajo za vse otroke idealne razmere ter da so ti srečni in zadovoljni. Nekateri povsem srečno živijo z enim ali dvema staršema, prav tako lahko lepo živijo s staršema različnih ali enakega spola. To je morda za nas ta trenutek drugačnost, ki je nismo toliko vajeni, a menim, da bo prihodnost pokazala, da smo bili morda kdaj v preteklosti krivični in smo to zdaj popravili,” je še dodala Nussdorferjeva.

Vir: STA

Projekt Conquer, v katerem sodeluje Univerza v Mariboru, je eden od 24 projektov, ki so bili izbrani na razpisu za “prihodnje in nastajajoče tehnologije” v evropskem programu Obzorja 2020. Med izbranimi je edini, v katerem sodeluje kakšna slovenska institucija. Raziskuje nove tehnike za diagnosticiranje in zdravljenje tumorjev.

Celotna vrednost projekta Conquer je 2,4 milijona evrov, pri čemer na mariborsko univerzo pripade okoli 580.000 evrov. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal rektor Danijel Rebolj, ni toliko pomembna višina sredstev kot dejstvo, da je bil projekt izbran med 643 prijavljenimi in da gre za razpis v stebru odlična znanost v “podporo najbolj norim, prebojnim idejam”.

Koordinator projekta je Tehniška univerza iz avstrijskega Gradca, v njem pa sodeluje pet raziskovalnih skupin iz Avstrije, Slovenije, Švedske, Poljske in Nemčije. Tema projekta se navezuje na novo tehnologijo, ki po navedbah mariborske univerze pomeni velik korak naprej pri diagnozi in zdravljenju tumorjev ter drugih tkivnih obolenj, saj naj bi nadomestila najpogosteje uporabljana kontrastna sredstva pri diagnostiki in zdravljenju rakavih obolenj, ki so lahko zdravju škodljiva.

Mariborska univerza je pridobila sredstva tudi v okviru evropskega instrumenta Teaming, ki je namenjen pomoči pri zmanjševanju razlik v inovacijski odličnosti med državami EU. Tu sta bila izbrana dva projekta slovenskih institucij, mariborska univerza pa sodeluje v projektu InnoRenew CoE pod vodstvom Univerze na Primorskem. Namen projekta je vzpostaviti center odličnosti za raziskave, razvoj in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.

Na današnji novinarski konferenci vodstva univerze so ponovno izpostavili še nagrado za njihov projekt Demola na mednarodnem tekmovanju za najbolj inovativne pristope v visokem šolstvu, ki je decembra lani potekalo v ZDA. Prav tako so spomnili, da je Univerza v Mariboru prva univerza v slovenskem prostoru, ki je pridobila priznanje Evropske komisije za skladnost njene kadrovske strategije za raziskovalce z Evropsko listino za raziskovalce in Kodeksom ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev.

Po besedah Rebolja, ki se poteguje za drugi rektorski mandat, so ti uspehi rezultat jasno začrtane strategije znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti mariborske univerze, ki so jo sprejeli leta 2012. “Strategija torej ni zgolj nek papir, ampak nekaj, kar živi,” je poudaril.

Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Jozsef Györkös je povedal, da so takšni projekti plod dolgotrajnega dela in zato raziskovalci nujno potrebujejo stabilno finančno podporo, tudi s strani države. “Nacionalno financiranje znanosti je pomembno, ker smo potem lahko uspešnejši pri mednarodnih projektih. Zato ne gre kar pošiljati raziskovalcev na evropski trg, doma pa jih zanemariti,” je dejal.

Ob tem je izpostavil zaskrbljujoče zmanjševanje deleža sredstev za znanost in raziskave v državnem proračunu. “V znanosti in visokem šolstvu se vse načrtuje dolgoročno. Tisto, kar bomo zastavili danes, se bo pokazalo šele čez tri ali štiri leta. Velja tako za pozitivne stvari kot napake,” je dejal.

Vir: STA

Projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave v občinah Muta in Vuzenica, ki je del širšega projekta čiščenja odpadnih voda v porečju zgornje Drave, je kljub nekaterim zamudnim težavam v zaključni fazi. Ob današnji predstavitvi sta župana Mute in Vuzenice med drugim poudarila pomen čistejšega okolja tudi za razvoj lokalnega turizma.

Problem odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda v porečju zgornje Drave od Dravograda do Selnice ob Dravi se bo z letošnjim dokončanjem 37 milijonov evrov vrednega projekta, v katerem sodeluje pet občin, dokončno uredil.

Dela na izgradnji sistema v občinah Muta in Vuzenica še niso povsem zaključena, je pa že konec lanskega leta začela s poskusnim obratovanjem skupna čistilna naprava za obe občini v velikosti 6400 populacijskih enot. V Občini Muta manjka še en kanal v dolžini 500 metrov na območju Spodnje Mute, sicer pa se bodo uporabniki lahko na novo zgrajeno kanalizacijo začeli priključevati v prvi polovici letošnjega leta. Podobno je v Vuzenici, kjer morajo zgraditi še okoli 50 metrov dolg vod in napeljati elektriko do dveh črpališč.

Dela v obeh občinah so se nekoliko zavlekla zaradi več zapletov. Najodmevnejši je bilo izkopavanje domnevno spornih jaškov konec poletja 2013, ki ga je izvajalcema del, družbama Riko in Pomgrad, naložila gradbena inšpektorica, a je bila kasneje njena odločba odpravljena in postopek ustavljen.

Kot sta na današnji novinarski konferenci v Vuzenici povedala predstavnika obeh izvajalcev Andrej Ivanc iz Rika in Boris Sapač iz Pomgrada, sta nastale stroške v zvezi s tem nosila sama, ali jih bosta terjala od inšpektorata, pa se glavni izvajalec Riko za zdaj še ni odločil.

Tako predstavnika izvajalcev kot župana obeh občin, župan Občine Vuzenice Franjo Golob in Občine Muta Mirko Vošner, so se danes zavzeli za čimprejšnje uspešno končanje projekta in postopno priključitev uporabnikov. Zaključek vseh del v okviru projekta je v teh občinah predviden konec maja letos.

Kot je poudaril župan Vuzenice Golob, prinaša projekt čistejše okolje, ohranja naravne vire, s čistejšima reko Dravo in njenim pritokom Crikvenico pa se izboljšujejo tudi možnosti razvoja turizma, na katerega obdravske občine veliko stavijo.

Razvoj turizma ob Dravi so občine pred leti začele spodbujati tudi s projektom Drava kot priložnost, ko je nastalo več pomolov in večnamenskih gostinskih objektov, po besedah Vošnerja pa na Muti že načrtujejo nadgradnjo tega projekta, ob kateri občine načrtujejo tudi nadaljnjo gradnjo obdravskih kolesarskih poti.

Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava je sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada (18,2 milijonov evrov), države (3,2 milijona evrov) in sodelujočih občin (9,5 milijona evrov), DDV pa znaša 6,2 milijona evrov in se poračuna.

Vir: STA