Združenje Frank, ki združuje slovenske prejemnike posojil, vezanih na tečaj švicarskega franka, je ustanovilo društvo, ki se mu je v dveh dneh pridružilo že okoli 600 ljudi. Po besedah enega od ustanoviteljev Aleša Majcenoviča upajo, da bodo tako bolj slišani. “Nehajte nas ignorirati in označevati za špekulante,” opozarjajo v društvu.

Vse, ki so zaradi posojila, vezanega na tečaj švicarskega franka, po odločitvi švicarske centralne banke za sprostitev tečaja franka utrpeli veliko škodo, pozivajo, da se pridružijo društvu in tako skupaj poskušajo vplivati na državo in banke. “Radi bi dosegli pravico. Prepričani smo, da smo bili prevarani in da je šlo za namerno zavajanje s strani bank,” je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala soustanoviteljica društva Alja Pestar.

Najprej upajo vsaj na pripravljenost na pogovore, v najslabšem primeru pa ne izključujejo niti skupinske tožbe. Izkoristiti želijo vsa pravna sredstva v Sloveniji, zatem pa se bodo obrnili na evropsko sodišče v Luksemburgu, ki je v podobnem primeru po besedah Majcenoviča že razsodilo v prid madžarskemu paru.

Ogorčeni nad neodzivnostjo države in banke v društvu in združenju, ki ima okoli 3500 članov, poudarjajo, da so jemali kredite, ki so bili samo vezani na švicarski frank. Izplačane so medtem dobili v evrih, prav tako so jih v evrih odplačevali. “Niti slučajno nismo bili špekulanti. Smo si samo reševali stanovanjski problem. Banke so nas zavedle in izkoristile našo stisko. Nihče ni bil primerno opozorjen na morebitne nevarnosti,” je povedal Majcenovič.

Predstavniki združenja so predstavili tudi svoje osebne izkušnje. Pestarjeva je na primer s partnerjem leta 2007 vzela 64.000 evrov kredita, odplačala sta okoli 20.000 evrov, trenutno pa glavnica znaša blizu 75.000 evrov. “Na kakšna valutna tveganja nisva bila opozorjena. Vsem je bilo jasno, da do nekih nihanj lahko pride, ne pa, da pride do tako velikih razlik, da kredit odplačuješ v nedogled,” je pojasnila.

V združenju ocenjujejo, da je podobnih usod v Sloveniji okoli 10.000. Številni po besedah Pestarjeve niso več sposobni odplačevati kreditov, niso sposobni najetja novega kredita za odplačilo obstoječega, njihove nepremičnine so izgubile vrednost, nekaterim grozijo že deložacije, prihaja do napetosti v družinah. “To je naravna nesreča,” je opozoril Majcenovič.

Ob tem je poudaril, da se člani združenja nikakor ne želijo znebiti svojih kreditnih obveznosti, želijo si le enakopravnejšega položaja spričo bank, ki so zdaj vse breme spremenjenega tečaja prevalile na posojilojemalce. “Naš cilj je tudi, da bi dosegli prepoved sklepanja kreditnih pogodb, vezanih na tujo valuto,” je dodal.

Vir: STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj v predsedniški palači priredil sprejem za prejemnice in prejemnike Borštnikovega prstana. Sprejema se je skupno udeležilo 18 lavreatov, v njihovem imenu je spregovorila Štefka Drolc. Slovesnost je obeležila začetek praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje.

Festival Borštnikovo srečanje se v drugi polovici oktobra vsako leto tradicionalno prelevi v gledališko središče nacionalnih in mednarodnih razsežnosti. Letos praznuje častitljivih 50. let. Festival in festivalski ustvarjalci si danes prizadevajo za promocijo v mednarodnem prostoru in želijo utirati pot izvrstnemu slovenskemu gledališču na tuje odre.

Alja Predan, umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje, je v otvoritvenem nagovoru poudarila, da ni naključje, da je današnji dogodek, ravno na teden, ko slavimo praznik slovenske kulture. Festival Borštnikovo srečanje je postal zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalnosti, ki jo je težko ustvariti in še težje ohranjati. Ni le zaščitna znamka mesta Maribor, je zaščitna znamka kakovosti in ustvarjalne živosti slovenskega gledališča. V nadaljevanju je osvetlila bogato zgodovino samega festivala, ki sega v leto 1964, ko je Bojan Štih prvič dobil idejo za vseslovensko gledališko srečanje in se zahvalila vsem svojim predhodnikom, od Frana Žižka, ki je idejo uresničil in ustoličil v Mariboru leta 1966, Branka Gombača, ki je Teden slovenskih gledališč spremenil v Borštnikovo srečanje leta 1970 in mu dal festivalski značaj, do Josipa Vidmarja, ki je dal ime festivalu po Ignaciju Boršniku in mnogim drugim. »Vsem njim gre zasluga za to, da je Festival obstal in ostal trdno zasidran v našo kulturno zgodovino in splošno zavest. Srčno upam, da bo oblast dojela, ne le pomena, marveč tudi veliko zgodovinsko težo in moč te dolgoletne inštitucije … in da bo v financiranju festivala prepoznala duhovno in etično investicijo v prihodnost.« Sklepne besede so bile iskrena zahvala predsedniku države, saj se prejemnicam in prejemnikom v zgodovini še ni zgodila podobna čast na najvišji politični ravni.

Foto: Boštjan Lah

Kot prejemnica Borštnikovega prstana z najstarejšo letnico med lavreati, je spregovorila Štefka Drolc, ki je izrazila veselje ob snidenju tolikih igralskih kolegov in se zahvalila predsedniku države: »Zahvaljujem se vam za ta sprejem, ki nam je v veliko veselje in čast.«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v nagovoru spomnil zaključne slovesnosti 49. Festivala Borštnikovo srečanje, ko je bil z odra pozvan: »… da kot predsednik države storim vse, kar je v moji moči za to, da kultura ne bi izgubila svoje vedrine, širine, energije in moči za naš narodni obstoj. Prosim sprejmite moje iskreno zagotovilo, da ta sprejem ni vse, kar bom storil za to, da bi Festival Borštnikovo srečanje obstal in da bi nove horizonte prihodnosti gledal kot v mednarodni prostor odprt festival.«

Za iskriv in topel zaključek so poskrbeli malčki ljubljanskega Maminega vrtca, ki so za vsakega lavreata posebej izdelali prstan, kar je prisotne odlikovance vidno razveselilo.

Foto: Boštjan Lah

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 6. februarja, v Stari dvorani SNG Maribor premierno uprizorila Ibsenovo Heddo Gabler v režiji Mateje Koležnik.

Foto: Damjan Švarc

Ibsenova Hedda Gabler, napisana leta 1890 in premierno uprizorjena leta 1891, je večplastna drama karakterjev, katere srž je istoimenska junakinja, ki je razočarana nad vsem, kar predstavlja njen lastni svet, in katere pogled je uprt izključno v lastni občutek neuresničenosti.

Drama, zreducirana na komorno situacijo nekega meščanskega salona kot kraja slabih, a preračunljivih odločitev, spada v tematski in časovni cikel Ibsenovih zadnjih petih dram, ki jih zaznamujejo pesimizem, melanholija in naposled tudi smrt.

»Hedda je izjemno sodoben lik, ki nosi v sebi poudarjeno individualno noto in neomajno zavedanje o svobodi lastne volje. Nezmožna vzpostavitve odnosa med lastno individualnostjo in družbenimi konvencijami poseže po najradikalnejšem dejanju svobodne volje. Njeno nezadovoljstvo je splošno stanje človeške prihodnosti. Hedda Gabler se zaveda svojega položaja, številnih slabih odločitev, ki so pripeljale do občutka neizpolnjenosti in napak, kljub temu pa se zaveda, da o načinu bojevanja z njimi odloča sama,« je povedal dramaturg Goran Ferčec.

Z inovativno interpretacijo ene najbolj drznih in vplivnih dram 20. stoletja se po izjemno uspešni režiji Brechtove Malomeščanske svatbe in s številnimi nagradami ovenčano uprizoritvijo Ibsenovega Johna Gabriela Borkmana v Maribor vrača režiserka Mateja Koležnik.

Pri Ibsenovi drami Hedda Gabler, ki jo bomo videli premierno že ta petek, ob 20h, sodelujejo:

Prevajalec je Bogomil Fatur, prirejevalki besedila Mateja Koležnik in Metka Damjan, dramaturg Goran Ferčec, scenograf Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matija Ferlin, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektorica Metka Damjan, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.

Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Jurij Drevenšek, Maša Žilavec, Mateja Pucko, Ivo Ban k. g. in Matjaž Tribušon k.g..

Foto: Damjan Švarc, SNG Maribor

Na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija na Budini pri Ptuju so tudi letos natanko ob polnoči uradno začeli s pustnimi opravili na Ptuju. Prav sinoči so si kurenti po tradiciji prvič nadeli zvonce, s katerimi so zaplesali ob ognju, s tem pa začeli svoje poslanstvo odganjanja zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino.

Dogodek na Budini poleg obiskovalcev ne glede na mrzlo noč je že po tradiciji pospremilo tudi več sto kurentov, ki so tako na svoj način uradno odprli pestro pustno ptujsko dogajanje. Gre za starodavni običaj, po katerem si kurenti svojo opravo nadenejo šele na svečnico. Točno ob polnoči pa je skočil prvi kurent in glasno zazvonil, sledili pa so mu še ostali.

Pustne norčije na Ptujskem se bodo tako vrstile vse do pokopa pusta 17. februarja, najbolj zgoščeno pa bo zlasti od 7. februarja dalje, ko bo v najstarejšem slovenskem mestu potekalo letošnje že 55. Kurentovanje. Že na uvodni dan bo potekal najštevilčnejši prikaz avtohtonih pustnih mask v Srednji Evropi, takrat pa bo za nekaj dni župan Miran Senčar mestno oblast predal princu karnevala Rajku Jurgecu Bertoldu Draneškemu.

Vrhunec letošnjega Kurentovanja bo znova mednarodna povorka na pustno nedeljo, 15. februarja. Organizatorji takrat na največji pustno-karnevalski prireditvi v Sloveniji in širši regiji pričakujejo več 10.000 obiskovalcev.

Skupno na več kot 100 prireditvah javnega pomena, ki bodo letos stale okoli 170.000 evrov mestnega in sponzorskega denarja, organizatorji pričakujejo okoli 10.000 aktivnih udeležencev iz petih držav ter vsaj 120.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

Vir: STA

Pred enim od gostinskih lokalov v Mariboru sta se v ponedeljek nekaj pred polnočjo sprla 32-letni Mariborčan in 36-letni tujec. Ta je med prepirom z nožem zabodel Mariborčana v vrat in mu povzročil posebno hudo telesno poškodbo. Poškodovanega so reševalci pripeljali v UKC Maribor, kjer je še vedno v smrtni nevarnosti, so sporočili s PU Maribor.

Osumljenca so policisti prijeli in ga pridržali, s kriminalistično preiskavo pa se nadaljujejo, so še sporočili s Policijske uprave (PU) Maribor.

Slika je simbolična

Zimska plesna produkcija Plesne izbe Maribor z naslovom “Zima se mi rima” je včeraj navdušila obiskovalce v Dvorani Union v Mariboru.

Gre za že tradicionalno zimsko plesno produkcijo, ki jo vsako leto priredijo plesalci in plesalke Plesne izbe Maribor. Osem koreografinj in plesnih pedagoginj je včeraj s svojimi učenci in učenkami prikazalo 15 plesnih točk. Tako so skupaj priredili pravi plesni spektakel, in navdušili obiskovalce.

Skozi ples so tako uprizorili poezijo – z naslovom “Zima se mi rima”. Za celotno režijo in izvršno produkcijo je poskrbela Mojca Kasjak. Po besedah Kasjakove so v plesno predstavo zajeli vse generacije nastopajočih, od najmlajših pa do starejših skupin. Tako so uprizorili zimsko zgodbo v plesu.

Člani Dijaške skupnosti Maribor so včeraj priredili dobrodelni koncert za socialno ogrožene družine dijakov. Z glasbenim vložkom jih je podprl Vlado Kreslin, predstavile pa so se tudi še neuveljavljene dijaške glasbene skupine. Ker se dijaki vse bolj zavedajo položaja v krizi, so tudi tokrat združili moči in pomagali sovrstnikom. S skupnimi močmi so zbrali 1.575,00 EUR.

Najprej palačinke, nato zabava

Člani Dijaške skupnosti Maribor (DSM), ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), so pripravili koncert s humanitarno noto. Pred tem pa so poskrbeli tudi za “dobrodelne” palačinke. Sredstva so zbirali za dijake – sovrstnike, ki se iz dneva v dan prebijajo skozi vse večjo socialno stisko. V ta namen so se jim pridružile tudi še neuveljavljene dijaške glasbene skupine mariborskih srednjih šol, nastopil pa je tudi Vlado Kreslin. Svojo podporo jim je med drugimi izkazal podpornik tovrstnih akcij Marko Soršak Soki in jim podaril zbirko DVD-jev “20 za 20″.

Mariborski dijaki v zadnjih letih svoj program delovanja vse bolj usmerjajo na humanitarno področje. Po uspešno izpeljanih »božičnih« bazarjih, so se odločili še za korak naprej. “Število dijakov, ki se znajdejo v težkem socialnem ali finančnem položaju, je vedno večje, zato smo se odločili pomagati,” je povedal Miha Dajčman, predsednik Dijaške skupnosti Maribor. K temu pa dodal: “Del denarja bomo donirali humanitarnemu društvu »Borisa Krabonje 29. oktober«”, saj – kot pravi Dajčman – pomagajo vedno več socialno ogroženim družinam.

V Mariboru se kriza odraža tudi zaradi vedno večje brezposelnosti, zato so številni dijaki primorani v delo preko študentskih servisov, da svojim družinam pomagajo skozi mesec.

S tem namenom pa so njihovi sovrstniki poiskali priložnosti pomagati, in pripravili prvi humanitarni koncert. Na slednjem so poleg pomoči svojim sovrstnik, pomagali tudi dijaških glasbenim skupinam, ki so še neuveljavljene in jim s tem ponudili možnost nastopa na »velikem« odru ŠTUK-a. Sredstva za sovrstnike so tako pomagali zbirati glasbeni ustvarjalci 6-ih različnih srednjih šol iz Maribora in Slovenske Bistrice.

Mariborčani bodo imeli priložnost spoznavanja različnih kultur in dialoga z državljani tretjih držav. V prostorih Mladinskega kulturnega centra Maribor namreč danes začenjajo s polletnim programom Medkulturni Maribor, v okviru katerega bodo izvajali medkulturne delavnice, predstavo, okroglo mizo in Živo knjižnico.

Namen programa, ki ga MKC Maribor izvaja v sodelovanju z Društvom Odnos in Mednarodnim Afriškim forumom, je medsebojno spoznavanje različnih kultur in vzpostavljanje možnosti dialoga s poudarkom na spoštljivem odnosu do kulturnih in etničnih razlik.

Program se bo izvajal do konca junija. Začeli bodo z današnjo medkulturno delavnico o afriških državah, kulturah in medkulturnem dialogu. Prihodnji konec tedna sledi spoznavanje afriške poezije in literature v Univerzitetni knjižnici Maribor.

“Maribor je večkulturna družba, kjer živijo predstavniki različnih kulturnih in etničnih skupin. Ni pa nujno, da prihaja do interakcije med njimi,” je za STA povedala koordinatorka programa Medkulturni Maribor Nina Marin. “S takšnimi programi želimo spodbuditi izmenjavo mnenj, spoznavanje in promocijo kulturne in etnične različnosti, tako da ne bi bila le strpnost v družbi ampak zares sodelovanje in sprejemanje,” je dodala.

V Mariboru po uradnih podatkih živi okoli 11.000 tujcev, med njimi so v večini državljani drugih držav Evropske unije ali nekdanje Jugoslavije. Ostalih naj bi bilo okoli 3000.

Vir: STA

Plesna izba Maribor (PIM) se je v letu 2010 vključila v štiriletni mednarodni projekt Modul dance, ki je spodbujal mobilnost umetnikov na področju sodobnega plesa. Z izplenom, ki se kaže predvsem v mednarodnih uspehih plesalke Jasmine Križaj, so ob zaključku tega projekta zelo zadovoljni, je za danes povedala plesna pedagoginja Mojca Kasjak.

V projektu Modul dance je sodelovalo 21 partnerjev iz 14 evropskih držav, iz Slovenije poleg PIM še Kino Šiška. Največji uspeh je dosegla Jasmina Križaj, ki je med drugim s Cristino Planas Letaio pripravila projekt Zelo okusen zalogaj, s katerim sta gostovali po vsej Evropi.

“Jasmina Križaj je kot naša referenčna umetnica imela zelo velike mednarodne uspehe. Dobila je kar nekaj novih koproducentov in predstava Zelo okusen zalogaj je imela veliko ponovitev na raznih odrih velikih plesnih hiš,” je povedala Kasjakova. “Izmed 52 modul dance umetnikov iz vse Evrope je pristala glede na število partnerjev in modulov, ki jih je realizirala, na četrtem mestu.”

PIM je v okviru Modul dance v štirih letih gostila veliko število tujih umetnikov. “Izvajali smo predvsem modul research/raziskava, kar pomeni, da so umetniki prihajali k nam na raziskavo po teden ali deset dni, včasih tudi na rezidenco. Istočasno smo gostili umetnike s plesnimi predstavami,” je pojasnila Kasjakova.

Projekt Modul dance je bil za PIM po finančni plati velik izziv, saj so morali del denarja zagotoviti sami. “Bilo je kar nekaj ovir, a smo zdaj uspešno zaključili projekt,” je ocenila Kasjakova.

Letos se usmerjajo na območje Afrike. Pred seboj imajo namreč umetniško rezidenco treh mariborskih umetnikov v Maliju, v kateri bosta poleg Kasjakove kot plesalke sodelovala še tolkalistka Tina Sovič in kitarist Igor Bezget. Rezidenca sodi v okvir afriško-slovenske produkcije novega projekta Maribum afriqui, katerega rezultat bo viden v okviru Festivala Lent.

“Po tako velikem mednarodnem projektu, ki je skupno vreden štiri milijone evrov, sedaj zavijamo v Afriko, ki je dejansko korenina ritma in plesa. Torej gremo nazaj h koreninam,” je dodala Kasjakova.

Že ta konec tedna je na ogled zimska produkcija PIM pod naslovom Zima se mi rima. V Vetrinjskem dvoru bodo drevi predstavili bobnarsko produkcijo njihovega rednega izobraževalnega programa, v soboto v Dvorani Union pa plesno produkcijo.

Vir: STA

Jutrišnjo rekreativno tekmo za Pokal Škrata Bolfenka, ki bi morala potekati na Cojzerici, organizatorji odpovedujejo. Iz agencija Martura, ki je organizator tekmovanja, so sporočili, da je tekma zaradi izrednih vremenskih razmer jutri odpovedana. Kot pravijo bodo nadomestni datum napovedane tekme sporočili naknadno.

Nadškofija Maribor je po večletni finančni agoniji dosegla dogovor z bankami o reprogramu 26-milijonskega dolga, piše današnji Dnevnik in ob tem dodaja, da se je v zameno za zastavo vseh svojih nepremičnin vendarle izognila stečaju. V mariborski nadškofiji za zdaj informacij še ne želijo komentirati.

Kot piše časnik, naj bi predstavniki finančno obubožane mariborske nadškofije bančnike prepričali o dolgoročnem reprogramiranju obveznosti, posojilno pogodbo pa naj bi sklenili z Banko Sparkasse, ki je sicer v avstrijski lasti in jo vodi nekdanji član uprave NKBM Andrej Plos.

V skladu z dogovorom mora nadškofija šele leta 2020 poravnati za 26,2 milijona evrov obveznosti, za kar bo morala plačevati šestodstotno letno obrestno mero, dodaja Dnevnik. Ali so v reprogram vključene tudi druge banke upnice, pa za zdaj ni jasno. Kot je znano, je nadškofija zadolžena pri najmanj štirih slovenskih bankah v tuji lasti, poleg banke Sparkasse še pri Raiffeisen, BKS Bank in Unicredit.

Dnevnik ob tem dodaja, da je do dogovora prišlo le nekaj mesecev po ustoličenju novega ljubljanskega nadškofa Staneta Zoreta, zdaj ko naj bi bil dogovor z upniki sklenjen, pa tudi v Mariboru pričakujejo imenovanje novega vrhovnega cerkvenega poglavarja.

Vse od odstopa takratnega nadškofa Marjana Turnška julija 2013 mariborsko nadškofijo kot apostolski administrator iz Celja vodi tamkajšnji škof Stanislav Lipovšek, ki je danes za STA povedal le, da imajo za zdaj dogovor, da zadeva še ni zrela za javnost, zato je ne more komentirati.

Popoldne so za STA enako pojasnili tudi v ordinariatu Nadškofije Maribor, kjer so povedali, da je postopek pogajanj in dogovarjanj o reguliranju medsebojnih dolžniško-upniških razmerij z vsemi upniki sicer v sklepni fazi, vendar še ni popolnoma zaključen.

“Za začetek veljavnosti kakršnihkoli morebitnih dogovorov morajo biti izvedeni še nekateri koraki. Podrobnejših informacij v zvezi s tem zato še ne moremo posredovati, ker bi kršili dano zavezo k molčečnosti. Ko oziroma če bomo v dogovarjanju z upniki prišli do želene končne rešitve in veljavnih dogovorov, bomo javnost o tem takoj obvestili,” je v pisnem pojasnilu sporočil generalni vikar nadškofije Janez Lesnika.

Tudi v banki Sparkasse so glede morebitnega dogovora zelo redkobesedni. Kot so pojasnili za STA, banka v skladu s pobudami in priporočili Banke Slovenije sodeluje v več primerih restrukturiranja, mariborska nadškofija pa je eden od primerov konstruktivnega sodelovanja pri skupnem restrukturiranju terjatev vseh vpletenih bank. Ob tem pa so dodali, da posameznih primerov ne komentirajo, saj da jih k temu zavezuje bančna tajnost.

Že nekaj časa se v javnosti špekulira o tem, da naj bi mariborski priskočila na pomoč sosednja graška nadškofija, kar je že pred več kot letom dni za avstrijski časnik Wirtschaftsblatt potrdil gospodarski direktor škofije Gradec – Seckau Herbert Beiglböck. Takrat se je govorilo o tem, da bi graška škofija lahko odkupila sedež nadškofije na Slomškovem trgu, sosednji Andreanum, v katerem domuje več cerkvenih ustanov, med drugim teološka fakulteta, morda pa tudi prostore škofijske gimnazije in dijaškega doma na Vrbanski.

Vir: STA
Foto: Wikipedija

Od jutranjih ur, ko je v Mariboru pričelo snežiti, ima zimska služba Maribor na terenu 7 traktorjev s plugom in posipalcem, 1 poltovorno vozilo s posipalcem in 4 poltovorna vozila, ki čistijo sneg na težje dostopnih terenih in stopnicah. Snaga je zadolžena za pluženje in posipavanje pločnikov na celotnem levem bregu Drave, na desnem bregu pa za Trg revolucije in del Studenc (Valvazorjeva, Ruška in Sokolska cesta). V zimski službi trenutno dela 20 ljudi, glede na intenzivnost sneženja pa bodo zimsko službo izvajali v treh izmenah.

Kot so sporočili iz Snage, se zavedajo, da vsi pločniki še niso očiščeni snega, vendar je zaradi močnega sneženja nemogoče zagotavljati prehodnost vseh površin, ki obsegajo dobrih 300 kilometrov. “Zato trenutno, ko še sneži, plužimo po vnaprej določenih prioritetah, zato občane prosimo za razumevanje,” so sporočili iz Snage.

V Hiši Stare trte v Mariboru so v četrtek priredili večer medenih okusov, na katerem so se predstavili vrhunski pridelovalci medenih dobrot in pijač iz slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Ob tem so podelili priznanja 14. vseslovenskega ocenjevanja medenih pijač.

Šampionske naslove je za medico prejelo Čebelarstvo Jere iz Dobrunj, za penečo medico Tomaž Šauperl iz Limbuša in za medeni liker Iztok Šajn iz Knežaka. Podelili so tudi 14 zlatih priznanj, 12 srebrnih in pet bronastih priznanj.

Največ je bilo v letošnjem ocenjevanju vzorcev medenih likerjev, ki jih je ocenjevala petčlanska komisija pod vodstvom Andreja Soršaka. Po besedah slednjega kakovost medenih pijač vsako leto narašča, tudi po zaslugi tega ocenjevanja. “Vedno manj je vzorcev slabše kakovosti. Tisti, ki so, pa so boljše ocenjeni,” je pojasnil za STA.

Komisiji ocenjujeta vzorce na podlagi predhodnih analiz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Gre za pijače, ki so pripravljene izključno iz slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.

Medica je proizvod alkoholnega vrenja v vodi raztopljenega medu. Medeni liker je narejen iz medenega ali sadnega žganja, ki so mu dodali med. Najbolj priznana med medenimi pijačami je peneča medica, ki jo izdelujejo z vrenjem v steklenicah. Za kozarec peneče medice je potrebnih približno 40 gramov medu, čebele pa morajo za to količino medu obiskati približno milijon cvetov, pojasnjujejo v Čebelarstvu Cesar.

Pri nas se je pridelava medenih pijač pričela v 14. stoletju ter naraščala vse do 18. stoletja, ko so medene pijače izpodrinile pijače narejene iz cenejših surovin. Najstarejši zapis o izdelovanju medice je zapis Janeza Vajkarda Valvasorja v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689.
Vir:STA