Mario Kos, eden od aretiranih na tretji mariborski vstaji decembra 2012, je na Okrožnem sodišču v Mariboru priznal, da je metal granitne kocke na policiste. Sodnica mu je izrekla 8 mesecev zaporne kazni, kar bo opravil z delom v splošno korist.

Tožilstvo je 33-letnemu Kosu, ki je bil v preteklosti zaradi nezakonitega prometa z mamili in povzročitve hude telesne poškodbe že kaznovan, pripisalo, da je na protestnem shodu na Trgu svobode vrgel granitno kocko v policista in ta ga je zadela v zaščitno opremo. Nato naj bi vrgel še več kock in drugih trdih predmetov na kordon policistov. Tožilstvo mu je v primeru priznanja krivde ponudilo osemmesečno zaporno kazen, ki jih lahko odsluži z delom v splošno korist, in Kos je ponudbo sprejel. To pomeni, da bo moral v letu in pol opraviti 430 ur družbenokoristnega dela.

Gre za enega iz druge skupine protestnikov, ki so se zaradi sodelovanja na protestu v Mariboru 3. decembra 2012 znašli pred sodiščem. Obtožnica jih bremeni suma storitve kaznivih dejanj napada na uradno osebo, ko opravlja naloge policije. Doslej sta poleg Kosa dejanje priznala še dva obtožena, ostalih šest krivdo zanika.
Sodnica Danila Dobčnik Šošterič je njegovo priznanje sprejela in pri izreku sodbe povsem sledila predlogu tožilstva. Hkrati je upoštevala dejstvo, da je Kos decembra 2012 prebil 25 dni v priporu.

Na tretji mariborski vstaji so policisti pridržali 119 ljudi, od tega jih je bilo kazensko ovadenih 28. Prva skupina protestnikov je bila septembra 2013 na okrajnem sodišču obsojena na sedem mesecev zapora, a jih je višje sodišče kasneje oprostilo, saj je presodilo, da je v teh primerih šlo zgolj za prekrške in ne za kazniva dejanja.
Sojenje šesterici, ki krivdo zanika, se bo začelo predvidoma marca.

Včeraj je minilo natanko 70 let odkar so zaprli zloglasno taborišče Auschwitz. Šest milijonov pobitih Judov ter na milijone drugih žrtev je zapisano dejstvo. Holokavst predstavlja enega najhujših zločinov zoper človeštvo. Spominu na žrtve pa so se na svoj način poklonili v mariborski Sinagogi. V sklopu projekta ŠOA – spominjajmo se, so odprli potujočo razstavo o dobrih ljudeh.

Leta 1963 so v Izraelu ustanovili Komisijo za razglasitev pravičnikov med narodi. Priznanja, medalje in listine podelujujejo izključno “nejudom”, ki so med drugo svetovno vojno tvegali svoje življenje, da bi rešili ljudi judovskega rodu. Nenad Fogel, predsednik Judovske občine Zemun in soavtor razstave je med drugim pojasnil: “V Talmudu je zapisano, da kdor reši eno življenje, je enako, kot da bi rešil cel Svet. To je bila osnovna ideja postavitve razstave – izkazati čast dobrih in pogumnim ljudem, ki so reševali naše bližnje.”

V dokumentarni razstavi so predstavljene usode Judov v nekdanji Jugoslaviji: antisemitizem, okupacija Jugoslavije, v osrednjem delu pa tudi zgodbe nekaterih pravičnikov. Teh je bilo območju nekdanje Jugoslavije je bilo 300. Vse te in še mnoge druge zgodbe pa so pomemben opomnik našemu času, “da se takšne grozote ne bi nikdar več ponovile“, je poudaril Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in slavnostni govornik večera.

Danes popoldne se je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru na sprejemu za Filipa Flisarja, dobitnika zlate medalje na nedavnem svetovnem prvenstvu v smučarskem krosu v avstrijskem Kreischbergu, zbrala večtisočglava množica. Dogodek v čast 27-letnemu mariborskemu športniku, ki je minulo nedeljo dosegel svoj največji uspeh doslej, obenem pa priboril prvo zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v smučarskem krosu za Slovenijo, sta priredila Nova KBM, Filipov sponzor, in Zavod za turizem Maribor – Pohorje, kot soorganizatorji pa so se dogodku pridružili še Urad za šport, Varnost Maribor in Snaga.

Foto: MP Produkcija

Filip Flisar se je na znašel pred množico domačih in resnično zvestih navijačev. Trg Loena Štuklja so tako rekoč napolnili glasni vzkliki. Navijači in oboževalke vseh starosti so vztrajno čakali na fotografiranje s svetovnim prvakom ali vsaj na avtogram. Filip je priznal, da so zadnji dnevi zanj precej naporni, a je kljub vsemu vztrajno in z obilo dobre volje kar naprej podpisoval kape, šale, liste papirja ali kar dlani ter poziral za “selfije”. V njegovem fan klubu smo izvedeli, da je pozitivna energija, s katero so obdani kjerkoli ga spremljajo, neopisljiva: “To moraš preprosto doživet!“, so dejali tisti, ki so z njim (tudi v Avstriji) čakali na preboj na sam svetovni vrh. (Podrobnosti s sprejema ne zamudite v oddaji Občinski informator na BK TV!)

Robert Senica, član uprave Nove KBM, je ob tej priložnosti dejal: »Del strategije Nove KBM sta tudi družbena odgovornost in skrb za trajnostni razvoj okolja, v katerem deluje. Banka je že vrsto let ključen podpornik mnogih uspešnih športnih klubov, športnikov in športnih dogodkov. Že več let stojimo ob strani tudi Športnemu društvu Kros in s Filipom Flisarjem odlično sodelujemo. Uprava in vsi zaposleni Nove KBM Filipu iskreno čestitamo in se z njim veselimo njegovega dosežka ter mu želimo veliko uspeha tudi v prihodnje.«

Direktorica Zavoda za Turizem Maribor Janja Viher, je ob tej priložnosti poudarila da se v Zavodu, ki uspešno sodeluje tudi z Uradom za šport, zavedajo, da postaja športni turizem eden največjih in najhitreje rastočih segmentov turističnih integralnih produktov, zaradi svojih vplivov pa veliko prispeva k doseganju osupljivih rezultatov na področju potrošnje in števila turistov v svetovnem merilu. Različne oblike športnega udejstvovanja namreč sodobnim turistom pomenijo pomemben potovalni motiv, ponudnikom turističnih proizvodov pa namig po tesnejšem sodelovanju športa in turizma. Uspeh, ki ga je preteklo nedeljo dosegel Filip Flisar, je zagotovo pomemben mejnik pri nadaljnjem razvoju športnega turizma in si vsekakor zasluži vse čestitke.

Ob tej priložnosti sta Nova KBM in podjetje Razgoršek novemu svetovnemu prvaku v smučarskem krosu pripravila posebno presenečenje – finančno nagrado in novo zofo po izbiri podjetja Razgoršek za prijetno bivanje in počitek v njegovem novem stanovanju. Navijači Filipa Flisarja pa lahko svojo podporo šampionu izrazijo tako, da si pri Novi KBM priskrbijo posebno oblikovano predplačniško kartico Visa, ki jo krasijo »najhitrejši brki« svetovnega smučarskega krosa. Do 15. februarja 2015 bodo ob naročilu te kartice prispevali del sredstev za nove uspehe Filipa Flisarja.

Filipa Flisarja je navdušeno pozdravilo nekaj več kot 3000 navijačev v imenu Mestne občine Maribor pa je zbrane nagovoril tudi župan Andrej Fištravec.

Danes okrog 18.40 ure je zagorel avto na parkirni ploščadi Kardeljeve v Mariboru. Po domnevnih podatkih naj bi zagorelo zaradi slabe električne napeljave. Nastala je gmotna škoda.

Gasilci poklicne gasilske enote Maribor so takoj odzvali in pogasili goreči avtomobil, ter preprečili širjenje ognja.

Za podjetja iz problemskega območja letos predvidenih vsaj 3 mio EUR nepovratne pomoči. V letu 2015 bosta regionalni razvojni agenciji nudili usposabljanje 60 bodočim podjetnikom, čez sto pa jih pričakujeta v obliki različnih podjetniških usposabljanj in izobraževanj.

Mariborska razvojna agencija in Regionalna razvojna agencija Koroška sta le delno zadovoljni z dosedanjim izvajanjem programa konkurenčnosti. Formalni pogoji za izvedbo, oktobra 2013 sprejetih ukrepov in instrumentov, so bili namreč s strani države deloma izpolnjeni šele julija 2014. Kljub temu sta v slabih pol leta izvedli štiri instrumente, v okviru le-teh pa šest razpisov, na katerih je bilo 49 podjetjem skupaj dodeljenih 470.000 EUR subvencij in zaposlenih 40 brezposelnih oseb. V skladu z obstoječimi pogodbami, ki sta jih regionalni agenciji sklenili z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), predvidevajo najmanj 3 mio EUR nepovratne pomoči podjetjem problemskega območja, k temu pa je potrebno dodati še 2,2 mio EUR povratnih sredstev. Dodatno k temu ocenjujejo, da se bo zaposlilo ali samozaposlilo 60 brezposelnih oseb, ki se udeležujejo njihovih programov. Nedavno odprt Coworking Maribor, ki ga za uporabnike brezplačno izvaja MRA, je v zgolj dveh tednih delovanja zabeležil čez 100 obiskov in trenutno šteje že 22 rednih članov skupnosti. Na podlagi pobude MGRT pričakujejo predlog in podpis aneksa k obstoječi pogodbi, ki bo podlaga za formalizacijo sodelovanja z ostalimi ponudniki coworking prostorov oz. desk-sharinga.

Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju v obdobju 2013–2018 je Vlada Republike Slovenije sprejela oktobra 2013. Previden je bil kot oblika posebnih začasnih ukrepov države za pomoč problemskemu področju, ki obsega Mestno občino Maribor, pet sosednjih občin in tri občine Koroške razvojne regije. Mariborska razvojna agencija in RRA Koroška d.o.o. sta z navedenim programom prevzeli odgovorno nalogo, da pomemben delež instrumentov pomoči gospodarstvu spravita v življenje, tako v obliki javnih razpisov subvencij ter drugih oblik pomoči podjetjem in vzpodbud podjetnikom problemskega območja. V ta namen sta se regionalni razvojni agenciji trudili, da bi čimprej po sprejetju programa prišlo do podpisa izvajalskih pogodb s pristojnim ministrstvom, saj je bil to predpogoj za izvajanje posameznih instrumentov. Žal je prišlo do podpisa navedenih pogodb šele v drugi polovici julija 2014, kar je v veliki meri vplivalo na njihovo izvajanje. Direktor MRA Božidar Pučnik, je opozoril, da ne gre zgolj za kompleksnost in trajanje posameznih instrumentov, temveč predvsem za problematiko letnih proračunskih alokacij države, saj je bilo potrebno vse aktivnosti – od priprave razpisa, izvedbe le-tega ter posledične izvedbe del – izvesti že do sredine novembra. Mariborska razvojna agencija in RRA Koroška sta se zavedali omejitev, ki jih predstavlja letni proračun države, zato sta pozornost usmerili na optimalno izvedbo razpisov in črpanje sredstev pomoči, ki jih bo mogoče tudi pravočasno zaključiti. Tako sta v letu 2014 izvedli zgolj tiste razpise, ki jih je bilo moč v 2014 tudi uspešno zaključiti s črpanjem sredstev.

V letu 2014 sta bila uspešno izvedena dva javna razpisa za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite podjetij, kjer je bilo 49 podjetjem razdeljenih cca 470.000 EUR subvencij. Razvojni agenciji sta izvedli še vsaka po dva razpisa »Podjetno v svet podjetništva«, na katera sta prejeli skupaj 175 vlog. Na obeh razvojnih agencijah se je za določen čas štirih mesecev zaposlilo 40 izbranih udeležencev, pri čemer so prejemali minimalno plačo, prav tako so jim pripadale vse pravice iz rednega delovnega razmerja. Udeleženci so v času izvajanja programa pripravili poslovne načrte za svoja bodoča podjetja, se udeleževali niza podjetniških usposabljanj, skozi katera so nadgrajevali svoje ideje, prav tako pa so vzpostavljali stike z bodočimi poslovnimi partnerji in strankami. Nekateri od njih so že v času usposabljanja ustanovili svoje podjetje, številni so tik pred tem.

Dodatno se v skladu s podpisanimi pogodbami izvajata instrumenta »Coworking Maribor« in »Promocija gospodarstva in območja Podravske in Koroške regije za privabljanje tujih in domačih vlagateljev«. Coworking Maribor ima že v prvih dveh tednih delovanja 22 rednih članov skupnosti, v aktivnostih pa je do sedaj sodelovalo že več kot 100 posameznikov in posameznic. Za mesec februar napovedujejo številne dogodke, usmerjene v razvoj podjetništva, povezovanje mladih pri reševanju skupnih družbenih izzivov ter izvedbo sodobnih metod, ki so v mednarodni rabi v okviru t.i. živih laboratorijev. Vse aktivnosti so podrejene osnovnemu cilju Coworkinga Maribora, ki je spodbujanje podjetništva v recesijsko še vedno prizadetem Mariboru s širšo okolico.

Direktor Mariborske razvojne agencije Božidar Pučnik, je posebej izpostavil tri oblike državnih pomoči za podjetja iz problemskega območja, ki jih načrtujejo v letu 2015:
1. Razpis subvencij za podporo poslovanju in razvoju podjetij v skupni višini 966.114 EUR, kjer so ciljne skupine mlada podjetja, podjetja s potencialom za rast in povezovanje med podjetji;
2. Razpis subvencij za manjše začetne naložbe podjetij v kombinaciji s krediti iz garancijske sheme. Predvidena sredstva po tem razpisu znašajo 607.142 EUR, predvidena sredstva garancijskega sklada pa 2,2 mio EUR;
3. Razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite podjetij v skupni višini 1.618.744 EUR.

Ob tem je Božidar Pučnik opozoril, da mora država vzpostaviti formalne pogoje, ki bodo omogočili, da se le-ti izvedejo skladno z veljavno zakonodajo in na njih temelječih podpisanih pogodbah: »Država mora čimprej vzpostaviti garancijsko shemo, saj je ta predpogoj za izvedbo ključnih instrumentov.« Učinki programa, kot je povedala direktorica RRA Koroške Karmen Sonjak, so vidni, veliko večji pa bodo, ko bodo izvedeni vsi instrumenti oz. ko se bodo vsi instrumenti tudi začeli izvajati: »Sedaj je najpomembneje, da bodo sredstva, ki so predvidena po programu in že podpisanih pogodbah, tudi zajeta v letošnjem državnem proračunu,« je poudarila. Če sredstva v državnem proračunu ne bodo zagotovljena, obljubljene pomoči in instrumentov ne bo mogoče izvajati.

Na rektoratu Univerze v Mariboru danes poteka informativni dan evropskega programa URBACT, ki podpira trajnostni razvoj mest ter skozi izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks mestom pomaga razvijati rešitve za ključne urbane izzive. Informativni dan je skupaj s predstavniki programa organiziralo ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: URBACT.si

Program URBACT je financiran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namenjen je povezovanju evropskih mest in občin za izmenjavo izkušenj in znanj na področju urbanih politik ter spodbujanju celostnega in vključujočega oblikovanja politik za trajnostni urbani razvoj.

Kot so pojasnili na ministrstvu, omenjeni program v novi finančni perspektivi 2014-2020 prevzema ključno vlogo pri povezovanju mest in mestnih območij ter postaja pomemben instrument za podporo pri izvajanju urbanih politik na nacionalni in evropski ravni. Med leti 2007 in 2013 je bilo v program vključenih 500 mest, 29 držav in 7000 aktivnih udeležencev.

Informativnega dne se udeležujejo mesta in občine, ki želijo razvijati trajnostne in celostne urbane politike mest. S sodelovanjem v URBACT programu dobijo priložnost za deljenje svojih izkušenj z drugimi mesti po Evropi, hkrati pa se lahko drug od drugega in drugih veliko naučijo. Poleg mest in občin se informativnega dneva udeležujejo tudi drugi deležniki, ki delujejo na področju spodbujanja trajnostnega urbanega razvoja.

V Mariboru bodo predstavniki programa iz Pariza podrobno predstavili možnosti za sodelovanje v tretji generaciji projektov, ki se bodo pričeli z objavo razpisa marca 2015. Že doslej uspešna slovenska partnerska mesta – Celje, Ljutomer in Maribor – bodo delila svoje izkušnje s sodelovanjem v projektih in ponudila poglobljeni vpogled v sam program.

Več kot 150 povabljenih predstavnikov slovenskih mest in občin ter partnerji iz tujine se bodo na dogodku med drugim seznanili tudi z nacionalnim okvirom za trajnostni urbani razvoj, zlasti s trajnostnimi urbanimi strategijami.

Vir: STA

V mesecu dni je vodstvu Mestne občine Maribor uspelo najti približno 5 milijonov evrov dodatnih prihodkov v proračun. Dodatni viri bodo: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), odprodaja nepremičnin, prihranki ter predvideni dobički javnih podjetij in parkirnine!

Potem ko so pred dobrim mesecem dni skorajda govorili o bankrotu, so sedaj v vodstvu Mestne občine bolj optimistični. Pravijo, da so v času od umika izhodišč za pripravo proračuna intenzivno delali tako na stroškovni plati kot na področju dodatnih prilivov v proračun, iskali tudi notranje rezerve in pripravili predloge za zmanjševanje stroškov delovanja mestne uprave.

Sledila bo racionalizacija:
“- reorganizacija celotne mestne uprave z osnovnim ciljem učinkovitega delovanja in obvladovanja procesov dela v korist občankam in občanom,
– zmanjševanje materialnih stroškov dela mestne uprave,
– priprava predloga za optimizacijo, ki vključuje tudi združevanje nekaterih proračunskih porabnikov, katerih ustanovitelj je MO Maribor (zavodi, agencije, skladi…).”, so sporočili iz MOM.

Z dodatnimi ukrepi naj bi zagotovili okoli 5 milijonov evrov, nadalje pa naj bi se še za okoli 4 milijone zadolžili. Župan Andrej Fištravec je na današnjem zajtrku za novinarje povedal, da sledijo osnovnemu cilju: “da se proračun pripravi v višini prilivov zaključnega računa iz leta 2013, ki so znašali približno 95 milijonov evrov.”

Direktor mestne uprave Bojan Babič pa je pojasnil, da bodo nekaj denarja nabrali tudi tako, da bodo predstavnikom državnih ustanov, ki delujejo v mestu, začeli zaračunavati parkirnino in uporabo drugih javnih površin. “Racionalizacija poslovanja in stroškov na vseh področjih je glavno vodilo pri pripravi proračuna v primerjavi s prejšnjimi črnimi izhodišči, ki so bila takšna zaradi resnično konzervativno zastavljenega scenarija,” je še dejal Babič, ki je mesto direktorja zasedel po novem letu.
Nova izhodišča proračuna naj bi mestni svetniki obravnavali februarja.
Podrobnosti nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV!

V Pokrajinskem muzeju Maribor so danes predstavili program aktivnosti v tem letu. Direktorica Muzeja Mirjana Koren je že uvodoma opozorila na negotove finančne razmere, s katerimi se soočajo: od ministrstva za kulturo še vedno niso dobili pogodbe o sofinanciranju, kar predstavlja 80% prihodkov.

“Nimamo 200-članskega ansambla, vsi, ki sestavljamo ekipo, smo tukaj za mizo, kar ni normalno za tiskovno konferenco, a že nekaj časa nismo več v normanih razmerah,” je dejala Korenova. Program, ki so si ga zastavili, bodo realizirali (četudi so zaenkrat prepuščeni začasnemu financiranju) “je pa vprašanje v kako okrnjeni obliki“, je še pojasnila. V Muzeju je trenutno zaposlenih 16 oseb. Namesto želenih 6, so jim odobrili 3 javne delavce. Iz vsega tega je sledilo krajšanje delovnega časa in opuščanje dodatnih aktivnosti. Muzej bo odslej odprt od torka do sobote, od 10ih do 18ih, kar pomeni, da ne bo več odprt ob nedeljah in praznikih. Odreči so se morali tudi željam po prevzemu “Čuvajnice na stolpu”, ki so jo v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK leta 2012) postavili na vrhu zvonika mariborske stolne cerkve.

Kljub vsemu, pripravljajo razstavo, posvečeno mariborskemu profesorju in kulturnemu ustvarjalcu Rudolfu Gustavu Puffu, nadaljujejo z andragoškim programom k razstavi “Kri iz večernih sladkih oblakov”, odpirajo kiparski depo… maja načrtujejo “Mesec mode v Muzeju”, katerega rdeča nit bodo 50-eta leta 20. stoletja itd.
Ta četrtek, 29. januarja, bodo začeli s celoletnim programom predavanj o usodah velikih vojn. Predstavljali bodo tudi druženske zgodbe ter zasebne zbirke iz časa začetkov prve svetovne vojne ter Soške fronte. Srečanja bodo v Kinu Partizan, na otvoritvenem pa do predavala Aleš Maver, z Oddelka za zgodovino na UM.

4. februarja bodo v grajski bastiji razstavili del kostumov iz gledališke predstave Oresteja (Drame SNG Maribor), ki jih je izdelal akademski kipar Miljenko Sekulić.
Kiparski depo bodo odprli 8. februarja, na slovenski kulturni praznik.
Rastoča razstava Puffovo stoletje bo na ogled med februarjem in decembrom. Vzporedno s predstavitvijo življenja in dela Puffa, želijo v Muzeju predstaviti Maribor v 19. stoletju, ki je bil čas vzpona meščanstva, industrijske revolucije, pomladi narodov in oblikovanja narodne zavesti.
Nadaljevali bodo tudi z muzejskimi večeri in vrsto pedagoških programov.

V četrtek, 29. januarja ob 18ih, vabljeni na januarske Vinske brbončice, v Hotel 365 v Kamnici.

V fotografskem projektu Na tankem ledu mladi slovenski fotograf Ciril Jazbec prikazuje življenje lovcev na Severni Grenlandiji. Največ časa je preživel v vasici Saatut s samo 250 prebivalci in 500 psmi. Otvoritev razstave bo v sredo, 28. januarja ob 19h, v Fotogaleriji STOLP.

Pomemben lik v zgodbi je 72 letni Unnartog, eden zadnjih, ki sledijo tradicionalnemu sobivanju človeka in psa v tem, za tujce neprijaznem okolju ekstremnih vremenskih razmer, kjer lahko preživi samo nekdo z močno voljo. Vsakdan lovcev pa se zaradi klimatskih sprememb zelo in hitro spreminja. Nepredvidljivo vreme, višje temperature in posledično tanjši led grenijo življenje grenlandskim lovcem. Avtor, kot pravi, je uporabil fotografijo, da pove zgodbo, kakor odseva v njem samem, kot jo vidi skozi svoje oči.

Jazbec usmerja fokus svojega fotoaparata v trajnostni razvoj, spremembe, ki jih v naravi povzroča človek, s svojim pehanjem za nenehnim razvojem in dobičkom in ki usodno vplivajo na človeka in njegovo nadaljne življenje na modrem planetu. Tako si je že kot študent v Londonu za svojo zaključno nalogo izbral otočje Kiribati, kjer vedno bolj naraščajoča morska gladina krči žvljenjski prostor tamkajšnjim prebivalcem. Sredi novembra se vrača v Slovenijo z enomesečnega bivanja na Grenlandiji, kamor ga je tokrat povabil National Geographic.

Razstava, ki jo 28.1. ob 19 uri, odpiramo v Fotografiji STOLP je bila poleti 2014 na ogled na prestižnem fotografskem festivalu v Franciji Rencontres d’Arles.

Ciril Jazbec je najprej študiral ekonomijo v Sloveniji, nato pa leta 2011 v Londonu dilomiral iz Fotoreporterstva in dokumentarne fotografije na London College of Communications.

V samo nekaj letih mednarodnega delovanja, je za svoje fotografije prejel nekatere prestižne mednarodne nagrade. V lanskem letu Leica Oskar Barnack Newcomer Award in zmagal na Photo Folio Review Rencontres d’Arles 2013 in Fipcom 2014.

Svoje zgodbe objavlja v najpomembnejših mednarodnih časopisih in revijah kot so The New York Times, GEO, Der Spiegel, the Neu Zürcher Zeitung, Marie Claire Italy, Leica Fotografie International, in Wired UK. Osebni projekti so ga peljali najprej na otočje Kiribati in Aljasko, kasneje pa v Ugando in Grenladijo.

Filip Flisar, ki je na včerajšnjem svetovnem prvenstvu v avstrijskem Kreischbergu osvojil zlato medaljo in tako postal svetovni prvak v smučarskem krosu, se je vrnil v Maribor. Po naporni vožnji – z avtobusom iz Kreischberga – je Flisarja danes dopoldan, v Mestni hiši Rotovž, sprejel mariborski župan Andrej Fištravec.

Vrnitev domov je preživel “neprespano”, pravi Flisar. Slavje se je sicer začelo že v ciljni areni, njihov avtobus je domov krenil malo pred 20-to. Kot pravi Flisar je bila vrnitev naporna: “Naspal se nisem. To se bom zdaj, ko se bo vse skupaj malo umirilo. Počutim se, kot da bi se včeraj dobro rekreiral. Kolajno sem varno shranil, čeprav ima še vonj po penini. Čez nekaj dni jo bom malo pogledal in rekel: AHA. MAM JO, TO JE TO!”je povedal Flisar na današnjem županovem sprejemu.

Podrobnosti sledijo v Občinskem informatorju, danes ob 18.30. Med drugim je govoril tudi o pohorski šunki.

Mariborčan Filip Flisar je zmagal v finalu krosa na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Kreischbergu v smučanju prostega sloga.

To je prva medalja na SP za 27-letnega slovenskega smučarja, ki je v sobotnih kvalifikacijah zasedel šesto mesto.

Posodobljeno, danes ob 17.35

Flisar, mariborski šmajser z gangsterskim stilom do zlata

Filip Flisar je novi svetovni prvak v smučarskem krosu. Mariborčanu se je na prvenstvu v Kreischbergu končno nasmehnila sreča, z odličnimi vožnjami, trikrat je zmagal in bil drugi le v polfinalu, je premagal vse tekmece in Sloveniji priboril največji uspeh v tem športu.

“Ne morem verjeti, hvala bogu, da je vse za mano. Imel sem veliko dela, praktično v vseh vožnjah. Starti mi niso najbolje uspeli, a na valovih sem si nato izboljšal položaj, na koncu pa slavil. Pohorske šunke so na ‘kuclih zašpanale’, vsaj nekje je pohorska šola prišla do izraza,” je bila prva izjava 27-letnega Mariborčana, najbolj poznanega ‘brkota’ v smučarskem športu.

Sedemindvajsetletnemu Mariborčanu je bilo najtežje v osmini finala in v četrtfinalu, v slednjem je že “visel”, a se na koncu vendarle priboril prvo mesto, kar mu je dalo dodaten zagon. “Ključna je bila osmina finala, v kateri sta sicer dva tekmovalca odpadla, česar pa nisem takoj vedel. Ker na progi ni bilo gneče, sem lahko naštudiral idealno linijo, v polfinalu me je sicer Francoz Chapuis taktično in nešportno zaprl, toda v finalu sem se mu na najboljši možen način oddolžil. V vseh vožnjah sem veliko delal, zaradi slabših startov sem bil ves čas v stresu, nato pa z gangsterskimi prehitevanji, tako lahko delajo le gangsterji ali pa psihično motene osebe, vendarle prišel do cilja. Očitno je stres del mojega življenja, zagotovo bom kmalu posivel. Ja, vedel sem, da lahko zmagam, v to pa sem resno začel verjeti po polfinalu. V finalu sem si rekel: sem med štirimi, sem blizu kolajne, zdaj moram narediti vse, da bo ta čim bolj žlahtna,” je dejal Flisar.

Nekdanji zmagovalec svetovnega pokala je potreboval kar nekaj časa, da je dojel, kaj je storil. “Dolgo časa sem bil v nekakem šoku, ko pa se je stres končal, sem lahko začel pametno razmišljati. To je bil eden od treh najlepših dogodkov v mojem življenju, v športnem smislu pa zagotovo najlepši, za to sem delal od petega leta. Ta uspeh enačim z mojim kristalnim globusom, ki ga je težje osvojiti. Za naslov svetovnega prvaka pa je treba zmagati le eno tekmo. A zmaga je sladka, saj sem jo dosegel v Slovencem najbližjem prizorišču tekem za kros. Zahvalil bi se tudi organizatorjem, saj mi proga sprva ni bila všeč, nato pa so jo spremenili, valove naredili večje in mi s tem storili veliko uslugo,” se ni pozabil zahvaliti organizatorjem Štajerec in dodal, da je to dodatna motivacija za naprej. Tudi za naslednje olimpijske igre, s katerimi ima še neporavnane račune.

Flisar, ki je v finalu premagal tako branilca naslova in olimpijskega prvaka Francoza Jean Frederica Chapuisa kot enega najboljših tekmovalcev zadnjih let Šveda Victorja Oehllinga Norberga, ni bil edina slovenska atrakcija v ciljni areni. Za pravi šov so poskrbeli tudi njegovi navijači, opremljeni z znamenitimi brki. Ves čas tekme, ki je postregla z vsem, kar ta šport lahko ponudi, tudi s težkimi padci (v bolnišnici sta končala dva med favoriti Avstrijec Thomas Zangerl in Švicar Armin Niederer), predvsem pa z napetimi boji do zadnjih metrov, so ga spodbujali z vzkliki mariborski šmajser, kot bo očitno po novem njegov vzdevek na Štajerskem.

“To so se moji prijatelji danes domislili. Ne vem, od kje so vzeli. Moram pa jih pohvaliti. Res so bili pravi, z njimi je bilo vse lažje, zmagal pa sem tudi za njih,” je pohvalil navijače slovenski prvak. Za nagrado se bo z njimi z avtobusom vrnil v domovino, avto pa mu bodo peljali drugi. S koliko denarja se bo vrnil, zaenkrat ne ve: “Nekaj bo. Najbrž dovolj za kakšno televizijo in nekaj kosov pohištva.”

Pri ženskah je zmagala Avstrijka Andrea Limbacher pred Francozinjo Ophelio David in Švicarko Fanny Smith.

V kvalifikacijah je bil Flisar šesti, a je že po njih napovedal, da bo v izločilnih bojih boljši. Drugi slovenski predstavnik Blaž Ogorelc je v kvalifikacijah zasedel 39. mesto in ni napredoval v finalni del.

Za Slovenijo je to četrta kolajna na prvenstvu, na katerem sicer prvič skupaj tekmujejo deskarji in smučarji prostega sloga. Tri so osvojili deskarji Žan Košir (srebro), Rok Marguč (bron) in Tim Kevin Ravnjak (bron).

Vir: STA

V Tkalki je ta konec tedna (petek, 23. januarja) potekal prvi Urbani Hackathon, na katerem so iskali rešitve za revitalizacijo mestnega jedra Maribora. Kot prve ključne točke, ki se jih je treba lotiti, so določili promet, prazne prostore, principe participatornega dela in financiranje. “Strategije so trajnostne, če jih soustvarjamo vsi,” so prepričani organizatorji.

K sodelovanju so povabili okoli 20 Mariborčanov z raznolikimi znanji, pristopi in izkušnjami, da v dveh dneh skupnega dela in pogovorov postavijo nastavke za dolgoročno strategijo za oživitev in prenovo starega mestnega jedra.

“Vsi se zavedamo, da je v mestu treba marsikaj spremeniti in določene stvari rešiti, a za to je potrebna določena vizija in strategija. Trajnostne strategije pa se po našem prepričanju lahko delajo samo skupnostno, torej če pri njihovem ustvarjanju sodeluje čim več ljudi in če so v to vključeni sami prebivalci mesta,” je za STA pojasnila Katja Beck Kos iz ekipe Urban Hackathon Maribor.

Rezultati tega dogodka lahko po njenem prepričanju koristijo občini pri pisanju trajnostne urbane strategije. “Če se govori o trajnostni urbani strategiji, ki jo mora imeti po zakonu vsako mesto v Sloveniji, da se lahko prijavlja na razpise, je ni mogoče narediti ad hoc, v ozkem krogu ljudi, brez sodelovanja skupnosti,” je dejala Beck Kosova.

Vključenost prebivalcev je po njenih besedah ključna tudi pri nadaljnjem uresničevanju strategije, saj če bodo ljudje sodelovali pri njenem ustvarjanju, jo bodo tudi bolj pripravljeni uresničevati in živeti v skladu z njo.

Petkov dan se je začel z intervencijami v mestu. Kljub dežju so udeleženci na problematičnih točkah v središču mesta razpostavili sonde, ki bodo s pomočjo uporabe pametnih telefonov mimoidoče informirale in opozarjale na konkretne probleme in možne rešitve v mestu, ti pa bodo lahko tudi izrazili svoje mnenje in ideje.

Sledila je razprava v Tkalki, kjer so identificirali nujne korake za dosego idealne podobe središča Maribora do leta 2030. Med drugim so predlagali, da se do prihodnjega leta vzpostavi participatorna pisarna, ki bo beležila potrebe in želje prebivalcev ter poskrbela za njihovo zadovoljitev. Do leta 2017 naj se napolnijo prazni lokali, odpre zadružna kavarna, uredi nabrežje Drave in vzpostavi trajnostni trgovinski sistem na Gosposki ulici.

Do leta 2019 bi bilo treba ljudi prepričati, da tretjino poti opravijo peš ali s kolesom, in razpoloviti število praznih stanovanj. Kasneje pa Maribor pretvoriti v pravo regijsko središče in mesto brez avtomobila, med drugim predlagajo sodelujoči na Urbanem Hackathonu, ki sta ga priredila Kreator:Lab in Društvo Hiša v sodelovanju s Fundacijo Roberta Boscha iz Nemčije. Vsa dognanja bodo zbrana na spletni strani www.city-toolbox.net, ki se bo dopolnjevala tudi v prihodnje.

Vir: STA