Na območju mariborske službe zavoda za zaposlovanje tudi v letu 2014 niso zaznali večjih pozitivnih premikov na trgu delovne sile. Kljub nekaj novim odmevnim stečajem pa se je slika vsaj nekoliko izboljšala, tokrat tudi na območju Mestne občine Maribor. Negativne napovedi prihajajo iz Avstrije, ki sicer trenutno rešuje razmere v regiji.
slika je simbolicna
Kot je za STA povedala Mirjana Zgaga iz mariborske območne službe, so konec letošnjega oktobra beležili 87.153 delovno aktivnih ljudi, kar je za 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Število registriranih brezposelnih se je novembra v primerjavi z enakim obdobjem lani medtem znižalo za 2,3 odstotka.
Brez zaposlitve je bilo na zavodu prijavljenih 15.320 ljudi, to pa pomeni, da je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 14,9 odstotka. V primerjavi s celotno Slovenijo, kjer je bila stopnja 12,6-odstotna, je torej v regiji še vedno nadpovprečna brezposelnost.
Ob tem Zgaga posebej poudarja razmere v Mariboru, kjer je stopnja brezposelnosti še posebej izstopala in v začetku leta narasla celo do 19,7 odstotka. Aprila se je stanje začelo izboljševati, odstotek pa je bil najnižji oktobra, ko je brezposelnost padla na 17,4 odstotka, kar po njenem tudi v Mariboru kaže na pozitiven trend.
“Prav v Mariboru je več kot polovica vseh na našem zavodu prijavljenim brezposelnih. K številki so zagotovo prispevali še nekateri odmevnejši stečaji, a vendarle kaže, da je bilo toliko zaposlitev, da številke niso presegle lanskih,” je poudarila Zgaga in dodala, da so letos delodajalci prijavili nekaj več kot 11.000 delovnih mest.
Največ potreb je še vedno po varilcih, orodjarjih, voznikih tovornjakov, prodajalcih, natakarjih, električarjih in zidarjih, medtem ko je najmanj možnosti za zaposlitev v javnem sektorju.
Da ni slika v regiji še bolj črna, pomaga sosednja Avstrija, kamor odhajajo večinoma dnevni migranti, pa tudi ljudje, ki so se tja odselili. Vendar Zgaga opozarja, da se trg dela na avstrijski strani vsaj delno zapira, saj se razmere tudi tam spreminjajo in ni več tako rožnato, kot je bilo v preteklosti.
Tudi zaradi takšnih razmer je že prejšnja vlada Alenke Bratušek mestu in regiji obljubila posebne oblike pomoči za spodbujanje podjetništva, a od več kot 60 obljubljenih milijonov evrov, jih je doslej v vzhodni del Slovenije prišlo bolj malo.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, je bilo po prvem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico za leti 2014 in 2015 izplačanih skoraj 1,2 milijona evrov za osem dokončanih investicij in pet investicij, ki so dveletne in so v teku. Za slednje in še tri nove bodo naslednje leto namenili še dodatnih 1,4 milijona.
Še en tak razpis na ministrstvu načrtujejo v letu 2015, in sicer za leti 2016 in 2017, ob tem pa poudarjajo, da sta bila istočasno izvedena še dva razpisa Mariborske razvojne agencije (MRA) za subvencioniranje obrestne mere.
Kot je za STA povedal Boštjan Drevenšek iz MRA, je bilo v ta namen za leto 2014 razpisanih slabih 1,7 milijona evrov. Na oba razpisa je skupaj prispelo 72 vlog, razdeljenih pa je bilo 473.000 evrov. Prvi razpis je bil namenjen subvencioniranju obrestne mere kreditov, ki so bili porabljeni za investicije, v drugem razpisu pa so krediti lahko bili uporabljeni tudi za druge namene, kot so na primer obratna sredstva.
V okviru programa konkurenčnosti, ki je namenjen podjetniškemu usposabljanju brezposelnih oseb in razvoju njihovih podjetniških idej, je trenutno objavljen že drugi javni poziv za izbor in vključitev udeležencev, v pripravi pa je še razpis namenjen mladim podjetjem, podjetjem s potencialom za rast ter njihovemu medsebojnemu povezovanju. V okviru slednjega bo že naslednje leto razpisanih skoraj milijon evrov.
Vir: STA
