Vodstvo mariborske občine se je pred pripravo izhodišč za proračuna v naslednjih dveh letih, ki naj bi jih mestni svet predvidoma obravnaval 23. decembra, javnosti odločila naliti čistega vina glede stanja mestnih financ. Denarja ni za skoraj nič več od tistega, kar mora občina pokriti po zakonu, zato se občanom obetajo podražitve na vseh koncih. Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Danes ob 18.30 na BK TV.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil župan Andrej Fištravec, proračuna še niso sestavili, za zdaj zbirajo različne podatke o možnostih za naslednji dve leti, ti pa kažejo na to, da so razmere zelo težke. Največja težava je v tem, da država po eni strani občinam nalaga zakonsko obvezne programe, hkrati pa skozi povprečnino teh programov ne financira.
“V tem trenutku je razkoraka za okoli 17 milijonov evrov, ta denar pa moramo najti iz drugih virov, ki v osnovi niso namenjeni zakonsko obveznim programov. Zaradi tega zmanjkuje denarja druge občinske programe, ki dajejo sok življenja v mestu,” je dejal Fištravec.
Mariborski župan je bil povsem jasen, ko je dejal, da glede na načrtovane prihodke v letih 2015 in 2016 kaže na to, da lahko iz proračuna izpadejo vsi programi s področja kulture, šolstva, sociale. To pa pomeni, da je ogroženo delovanje socialne kuhinje, materinskega doma, varne hiše, letovanje otrok z zdravstvenimi indikacijami, programi enkratne socialne pomoči, Glazerjeve nagrade, prispevek za Borštnikovo srečanje, javna dela, denarja ni niti za programe nevladnih organizacij.
Kaj to pomeni v številkah, je ponazoril direktor mestne uprave Damjan Lah, ki je najprej za nastale razmere okrivil pretekle mestne oblasti, saj da je takrat mestna občina živela neko življenje, ki ni imelo realne osnove v finančnem toku. Že nekaj zaporednih let namreč prihodkovna stran MOM ne sledi odhodkovni.
Prihodki trenutno po Lahovih besedah skoraj ne dosegajo več niti zakonskih obveznosti mestne občine. Ti so ocenjeni na 79 milijonov evrov, načrtovani prilivi za leto 2015 so za zdaj ocenjeni na 87 milijonov evrov. Od teh je treba odšteti štiri milijone evrov za poplačilo dolgoročnih kreditov, okoli 5,5 milijona evrov za poplačilo izgubljenih tožb, tako da jim za občinske programe in investicije ne ostane praktično nič.
Zelo malo manevrskega prostora ima MOM tudi na področju zadolževanja, saj imajo ob 34,5 milijona evrov zunanjega dolga zelo malo možnosti za najetje dodatnih kreditov.
“V Mariboru tako ne moremo več razmišljati, koliko cest bomo obnovili, kakšno razsvetljavo bomo imeli in koliko kilometrov vodovoda bom napeljali v naslednjih dveh letih. V resnici se pogovarjamo o tem, kakšen kos kruha bomo lahko odrezali občanom. Če je bil ta doslej polovični, bo zdaj samo še četrtinski,” je resnost razmer opisal Lah.
Možnih rešitev ni veliko, saj ima občina možnosti za zadolžitev le še v višini osmih milijonov evrov. To pa pomeni, da bodo dobršen del bremena morali prevzeti občani, ki se jim kmalu obetajo podražitve na vseh področjih.
Lah je med možnostmi omenjal podražitev komunalnih prispevkov, saj so njihove cene nespremenjene že deset let, kot nujen ukrep omenja tudi sprejem v mestnem svetu nedavno že zavrnjenega “davka na dež”, izključena ni niti podražitev vrtca.
Da ne bi vsega bremena naložili na že tako socialno načeto prebivalstvo, bodo varčevali tudi pri sebi. Nujna bo reorganizacija mestne uprave, za polovico nameravajo znižati njene materialne stroške, ob tem pa bodo poskušali več iztržiti tudi s prodajo nepremičnin v občinski lasti.
Vir: STA
