Tudi v Rdečem križu Maribor sodelujejo v vseslovenski akciji “Lepo je deliti”, ki poteka od 11. novembra do konca decembra, s katero bodo s pomočjo zbiranja finančnih sredstev podarili pakete pomoči potrebnim.

Boste pomagali tudi vi?

Zaslužni profesor dr. Adolf ŠOSTAR in redni profesor dr. Andrej POLAJNAR praznujeta visoka jubileja 80 in 70 let. Na Fakulteti za strojništvo so jima sinoči pripravili svečani kolokvij.

Ni naključje, da je bila v letu 1959 ustanovljena Višja tehniška šola prav v Mariboru, takrat najbolj razvitem industrijskem središču v Sloveniji. Le v industrijskem okolju je lahko šola za izobraževanje inženirjev tehniških usmeritev ustreznih profilov zadovoljevala potrebe gospodarstva po teh kadrih na eni strani, obenem pa je lahko razvita industrija Maribora tudi šoli pomagala s svojimi obstoječimi strokovnimi kadri, ki so imeli v praksi že bogate izkušnje.

Da bi zagotovili kar najboljšo povezanost šole s strokovnim delovanjem v gospodarstvu, je bilo sprejeto načelo, da morajo pedagoški delavci praviloma pri vseh strokovnih predmetih pred dokončno namestitvijo na šoli vsaj nekaj let delati v praksi.

Tako sta se oba slavljenca po fakultetni diplomi iz strojništva kalila v Tovarni avtomobilov in v Mariborski livarni ter po določenem času prešla v okolje, ki je vzgajalo tehniško inteligenco – na Višjo tehniško šolo v Mariboru.

Zanimivo je, da sta se slavljenca prvič srečala kot profesor na eni strani in kot študent na drugi leta 1964, da je profesor Polajnar postal v letu 1973 asistent pri profesorju Šostarju in da je profesor Polajnar leta 1982 doktoriral pod mentorstvom profesorja Šostarja.

Prav tako je zanimivo, da sta oba slavljenca zelo povezana z razvojem Fakultete za strojništvo. Oba sta bila v določenem obdobju predstojnika in dekana na naši inštituciji.

Življenjska pot zaslužnega profesorja dr. Adolfa Šostarja

Zaslužni profesor Šostar se je rodil leta 1934 v Ljubljani, toda živel in šolal se je v Mariboru, kjer je leta1952 maturiral na I. gimnaziji. Doživljal je vse vzpone in padce medvojnega in povojnega Maribora. Najbrž se je prav zato odločil nadaljevati študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Diplomiral je leta 1960, že prej pa se je zaposlil leta 1959 v Tovarni avtomobilov Maribor v sektorju tehnološke priprave proizvodnje. Po povabilu na Višjo tehniško šolo je billeta 1962 izvoljen v naziv honorarni asistent pri prof. Mareku za področja Mehanske tehnologije, Priprave proizvodnje in Tehnološke meritve. Zate predmete je bil izvoljen v naziv predavatelja višje šole na Višjitehniški šoli leta 1966 in jih je razvijal strokovno z najvišjo stopnjo posluha za novosti v znanosti in gospodarstvu. Vzpostavil je izjemno sodelovanje Višjetehniške šole s podjetji, ki so potem namenila sredstva za opremljanje laboratorijev ter gradnjo objektov Višje tehniške in kasneje Visoke tehniškešole v Mariboru. Od leta 1966 naprej je vodil Laboratorij za tehnološke meritve.

Izkušnje iz industrije je že pridobival med svojim študijem strojništva. V različnih evropskih tovarnah je opravljal prakso: Steyer Daimler Puch, Krupp Stahlbau, Tovarna avtomobilov Maribor, Philips v Eidhovenu in v Göteborgu na Švedskem.

Leta 1971 je postal znanstveni sodelavec Inštituta za proizvodno strojništvo Tehniške univerze v Grazu, kjer je leta 1975 doktoriral in tako pričel akademsko kariero. V Gradecse je vrnil leta 1992 kot »visiting profesor«.

Z nadpovprečnim trudom mu je uspelo skupajs profesorjem Šmarčanom opremiti Tehnološki laboratorij in Laboratorij za tehnološke meritve. To je bila osnova za uspešno delo s študentiin za mlade asistente in tehniške sodelavce, ki so tako lahko izvajali znanstveno raziskovalno delo na področju tehnike odrezavanja in tehnoloških meritev. Ta dejavnost je bila primerljiva z vrhunskimi dosežki v svetu. Spodbujal je raziskovalno delo in pustil vsem sodelavcem veliko svobode pri iskanju rešitev, predvsem pa je poudarjal, da industrija z nizko produktivno tehniko in zastarelo tehnologijo brez zadostnega števila ustreznih inženirjev res nima nobene perspektive.

Profesor Šostar je zelo rad delal s študenti. Izkušnje iz prakse je prenašal v procese izobraževanja in raziskovanja. Tako so že njegovi diplomanti dodiplomskega in tudi podiplomskega študija spoznavali nove trende in jih upoštevali pri svojem nadaljnjem delu. Na ta način je vzgojil številne uspešne inženirje, ki so pri njem diplomirali, magistrirali ali doktorirali. Študentom je poudarjal, da je osnovno vprašanje pri uporabi in razvoju visoke tehnologije to, ali hoče podjetje živeti od dela inženirjev ali od dela nekvalificiranih delavcev. Njegova bibliografija je posebno bogata vpoglavjih raziskovalnih in aplikativnih projektov. Kot ekspert za področje koordinatnemerilne tehnike je bil povabljen k sodelovanju različnih evropskih komisij.

Za vodstveno in organizacijsko delo je profesor Šostar vložil veliko svoje življenjske energije za rast Fakulteteza strojništvo in Univerze v Mariboru. Pričel je leta 1975 kot predstojnik strojništva na tedanji Visoki tehniški šoli, bil je dekan Visoketehniške šole od leta 1979 do leta 1983, prorektor Univerze 1984/85 in od leta 1995 do leta 2001 dekan Fakultete za strojništvo. Mnoga leta je bil predstojnik Katedre za proizvodno strojništvo in vodja Laboratorija za tehnološke meritve.

Kot dekan Fakultete za strojništvo se je prof. Šostar zavzemal predvsem za stalen dvig kakovosti vsebin in izvajanja študijskih programov ter oblikovanje podiplomskega študija. Intenzivno je usmerjalin poglabljal mednarodno dejavnost, zelo rad je pomagal mladim sodelavcem pri iskanju stikov in štipendij, ki so omogočali študij v tujini in s tem neposredno uveljavljenost fakultete.

Fakulteta za strojništvo je pod vodstvom prof. Šostarja postala ena izmed vodilnih in uspešnejših fakultet naše univerze na področju znanstveno raziskovalnega dela, izvajanja projektov za gospodarstvo, znanstvenih objav in kadrovske prenove.

To je rezultat tudi številnih poti, ki jih je moral opraviti v Ljubljano, da je lahko v okviru pomembnih funkcij v dejavnosti skupščin in komisij za šolstvo in raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter na različnih ministrstvih zastopal interese stroke, fakultete, univerze, predvsem pa študentov. Zato med nekdanjimi sodelavci uživa ugled zaradi svojega ustvarjalnega prispevka k razvoju fakultete in visokega šolstva v Mariboru.

Pri statusnih spremembah je aktivno sodeloval v različnih organih univerze in je v nekaterih kritičnih trenutkih posegel z modro presojo in rešitvijo problema v korist fakultete, univerze in zaposlenih.

Profesor Šostar je Mariborčan z dušov pravem pomenu besede, ki mu ni vseeno, kako se ravna z našim gospodarskim prostorom. Po upokojitvi leta 2001 se vključuje v različne raziskovalne projekte za podjetja in v razprave o možnostih gospodarskega razvoja v Mariboru in v regiji.

Na osnovi izjemnih in pomembnih dosežkov je Univerza v Mariboru na predlog Fakultete za strojništvo prof. dr. Adolfu Šostarju na področjih visokošolskega izobraževanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti na Univerzi v Mariboru in drugod ter za prenos znanja in razvoja v gospodarstvo in strokovna združenja podelila naziv zaslužni profesor.

Življenjska pot rednega profesorja dr. Andreja Polajnarja

Profesor Polajnar je bil rojen v Mariboru leta 1944, v nemirnem obdobju druge svetovne vojne. Že rano je spoznaval industrijsko okolje mesta Maribor, kjer so bila ali so nastajala pomembna mariborska podjetja z inovativnimi produkti in rešitvami. Svoje strokovno šolanje je pričelna Tehniški srednji šoli v Mariboru. Po končanju študija na Višji tehniški šoliv Mariboru je leta 1966 nadaljeval študij Fakulteti za strojništvo vLjubljani. Po diplomi se je leta 1969 zaposlil v Mariborski livarni najprej kot pripravnik, pozneje kot tehnolog razvoja metalurške dejavnosti s specializacijona računalniški obdelavi proizvodnih informacij.

Svojo pedagoško in raziskovalno delo je pričel leta 1973 na takratni Visoki tehniški šoli v Mariboru kot asistent za Mehansko tehnologijo. Potrebna znanja za pripravo proizvodnje je postopoma začel nadgrajevati z znanji iz študija dela, katerih rezultat je bila v letu 1978 ustanovitev Laboratorija za študij dela, ki je kasneje ob vključevanju še drugih znanj s področja organizacije in upravljanja proizvodnje prerasel v Laboratorij za načrtovanje proizvodnih sistemov.

Leta 1976 je na Sveučilištu v Zagrebu zaključil magistrski študij in leta 1982 je doktoriral na Visoki tehniški šoli v Mariboru pod mentorstvom prof. dr. Adolfa Šostarja. V naziv redni profesor za področje organizacija proizvodnje je bili zvoljen leta 1993.

V svojem pedagoškem in raziskovalnem delu na Fakulteti za strojništvo se je profesor Polajnar ukvarjal z organizacijo in upravljanjem proizvodnje. Pri profesorju Polajnarju moramo izpostaviti njegovo izredno pedagoško poslanstvo, saj je v svojem delovnem obdobju izobrazil pravo »armado« inženirjev. Bil je mentor 13 doktorjem znanosti in številnim magistrom, specialistom in diplomantom na dodiplomskem študiju.

Študentom je poudarjal, da nove tehnologije ne morejo biti pravilno izkoriščene, če jim ne sledijo drugačne oblike delitve dela, delitve dohodka, drugačen menedžment in drugačna poraba. Zato je eno od osrednjih teoretičnih in praktičnih vprašanj, s kakšno tehnologijo in kakšnim načinom njenega uvajanja je možno pospešiti razvoj podjetja.

Profesor Polajnar avtor številnih izvirnih znanstvenih člankov, drugih člankov, predstavljenih v revijah in na konferencah, univerzitetnih učbenikov in znanstvenih monografij ter številnih znanstvenoraziskovalnih in razvojnih nalog za industrijo. Objavljena dela opusa prof. Polajnarja oblikujejo razumljiv in praksi ustrezen slog prikazovanja stroke z ustrezno analizo rezultatov in predstavljajo poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo. Obsežna tematika kaže na obvladovanje stroke in poznavanje znanstvenega področja, na katerem je delal.

Z obsežno študijsko literaturo je obogatil vsebino predavanj in ustvaril pomemben prenos znanj tudi za prakso. Vodenje Laboratorija je razširil na sodelovanje z industrijo pri usposabljanju strokovnjakov na izrednem študiju in posebnih seminarjih do pomembne strokovne stopnje.

Strokovna in druga dejavnost se odraža v sodelovanju profesor Polajnarja v posameznih društvih in združenjih ter priznanjih, ki jih je sprejel za svoje delo. Za svoje delo je dobil več priznanj, med drugimi Zoisovo priznanje Republike Slovenije za izvirne in tehnološke dosežke, srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru.

Profesor Polajnar izvaja humanitarne aktivnosti v okviru Lions kluba Maribor in deluje na tem področju že od leta 1993. Vodstveno in organizacijsko delo na Fakulteti za strojništvo je izvajal že v obdobju od 1987 do 1993, bil je predstojnik Oddelka za strojništvo na Tehniški fakulteti v Mariboru, v obdobju od 2003 do 2006 pa dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Več let jebil tudi predstojnik Katedre za proizvodno strojništvo in predstojnik Laboratorija za načrtovanje proizvodnih sistemov. Vodil je programsko skupino »Načrtovanje proizvodnih sistemov in dimenzionalne metrologije«.

V letu 1993 je bil pobudnik in sooblikovalec novega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo, ki sta ga začela tega leta izvajati takratna Tehniška fakulteta – Oddelek za strojništvov Mariboru in Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.

V času svojega vodenja Fakultete zastrojništvo je bil tudi pobudnik ideje ALUMNI kluba Fakultete za strojništvo, ki je bil ustanovljen leta 2009. To je bilo slavnostno leto Fakultete za strojništvo, saj je praznovala svojih 50 let obstoja.

Kot predsednik ALUMNI kluba si je postavil cilj, da se potenciali inženirskega znanja na določen način povežejo v prodornejše poteze v slovenskem gospodarstvu. Življenjski poti in karieri obeh današnjih slavljencev sta neločljivo povezani, saj sta poleg strokovnega sodelovanja tudi velika prijatelja.

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in civilna iniciativa Izbrisani mali delničarji NKBM sta prepričana, da bi morali imeti razlaščeni državljani pri prodaji NKBM vsaj prednostno pravico do nakupa. Poudarjajo, da bi jim morala država v kupnini priznati odvzeto lastnino, državljanom pa vložek države oz. davkoplačevalcev v vseh teh letih.

Predstavniki obeh organizacij nameravajo zato v pismu predsedniku vlade med drugim poudariti, da bi se (vzajemni) skladi morali vrniti v Slovenijo in kupiti ne samo Novo kreditno banko Maribor (NKBM), ampak tudi druga dobra podjetja, saj za sklade ni prepovedi državnih pomoči.

Ker se jim aktualno dogajanje okoli prodaje NKBM zdi farsa, so se odločili podati tudi ponudbo za odkup druge največje državne banke. Ta naj bi bila, kot zagotavljajo, vsaj milijon evrov višja od tiste, ki jo ponuja v javnosti največkrat omenjeni in zaenkrat najresnejši ponudnik – madžarska banka OTP. Slednja naj bi po objavi rezultatov stresnih testov ponujala le še 150 milijonov evrov, kar je dvakrat manj, kot naj bi ponujala pred njimi.

“Če drži, da so pogoji takšni, ob vsem, kar je bilo vloženo v to banko, so se zdaj kot upravičene pokazale nekatere bojazni, na katere smo že davno opozarjali. Zato skušamo ne le v slovenskem prostoru, ampak tudi ob intenzivnih mednarodnih prizadevanjih, doseči pridobitev ustreznih partnerjev za takšen projekt,” je za STA povedal prvi mož VZMD Kristjan Verbič.

Mali delničarji bodo v pismu premierju predlagali, da se državljanom, ki so bili neposredno prizadeti z razlastitvijo, ponudi možnost sodelovanja pri odkupu z dodatnim diskontom, a za kaj takega potrebujejo nekaj časa. Kot zagotavlja Verbič, pobuda ni namenjena temu, da bi z nerealnimi željami želeli ustavljati ali oteževati postopek prodaje.

Po njegovih besedah je treba ponovno preučiti nekatere vidike prodaje, njihova pobuda pa se mu zdi realna in bi z njeno uresničitvijo lahko rešili, kar se še rešiti da. “Če bomo dobili zeleno luč, da je to mogoče izpeljati, bomo takoj začeli s konkretnimi aktivnostmi. Prepričan sem, da lahko v razumnem času zberemo potrebna sredstva za takšen nakup,” je še dejal Verbič in kot pogoj postavil, da se država končno v NKBM umakne na največ 25 odstotni-lastniški delež.

K nakupu nameravajo pozvati vse zainteresirane, v projektu pa ne vidijo le fizičnih oseb, saj so že bili v načelnih pogovorih tudi z nekaterimi skladi, ki so bili pri lastninjenju NKBM prizadeti, pa tudi z nekaterimi lokalnimi institucijami. Dejstvo, da so ljudje enkrat že bili opeharjeni, na zanimanje po Verbičevem mnenju ne bi smelo vplivati.

Vir: STA

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor so v mesecu novembru podali kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo gospodarske družbe, ki je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja Povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 4. točki, 1. odstavka 226. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v povezavi s 3. odstavkom 226. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker je kot edini družbenik in direktor pravne osebe oz. gospodarske družbe zato, da obveznosti ne bi bile plačane, dejansko poslabšal premoženjsko stanje gospodarske družbe in s tem na goljufiv način tako, da si je najmanj v obdobju od leta 2009 do septembra 2014, delno na podlagi sklepanja škodljivih pogodb o posojilu, delno brez kakršnihkoli pogodb, od gospodarske družbe pridobil za najmanj 1,9 milijona evrov denarnih sredstev, od katerih je vrnil zgolj okoli 260.000 evrov, preostanek pa zadržal zase, s čimer je dosegel, da se je avgusta 2013 začel postopek izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije.

Slika je simbolična

Z opisanim dejanjem si je direktor pridobil protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 1,6 milijona evrov, medtem ko je upnike, ki so zoper gospodarsko družbo podali predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, oškodoval za najmanj 1,4 milijona evrov.

Prav tako je iz tega naslova odgovorna oseba oz. direktor utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja Davčne zatajitve po 2. odstavku 249. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker z namenom, da bi se popolnoma izognil plačilu davka kot zavezanec za davek, ni prijavil pridobljenega dohodka – obračuna predpisanih dajatev od zneska, ki predstavlja prikrito izplačilo dobička in v nadaljevanju ni plačal z odločbo Davčne uprave Republike Slovenije odmerjene dohodnine v znesku okoli 230.000 evrov, s čimer je sebi pridobil veliko premoženjsko korist v višini omenjenega zneska.

Kriminalisti so pri zbiranju obvestil sodelovali tudi z Davčnim uradom Maribor, predkazenski postopek pa je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je letos prvič podelila Miklošičevo nagrado, s katero želi vzpodbuditi kakovost znanstvenoraziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in študentov za zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe.

Komisija za podelitev Miklošičeve nagrade in priznanja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je na predlog Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru sprejela sklep, da prejme Miklošičevo nagrado v letu 2014 doc. dr. Andrej Naterer.

Raziskovanje doc. dr. Andreja Natererja temelji na antropološkem raziskovanju tako imenovanih cestnih otrok v ukrajinskem mestu Makejevka. Doc. dr. Andrej Naterer je ob pomoči sodelavcev, zmontiral odličen dokumentarni film z naslovom »Bomži – Cestni otroci v Makejevki«. Natererjeva dokumentarna filmska stvaritev presega znanstveno nevtralno dokumentarno nizanje informacij in podob življenja otrok z ulice, ki so neločljivo povezani s humanističnim pogledom na svet. Film je požel številne projekcije v Mariboru in v Sloveniji, med drugim je bil predvajan na filmskem festivalu v New Yorku in na znanstveni konferenci »Comparative and International Education society v New Orleansu.«

Podelitev bo v četrtek, 20. novembra 2014, ob 10. uri v amfiteatru Filozofske fakultete.

V torek, 18.11.2014 ob 14.45 uri se je na Cesti XIV. divizije v bližini hiše št. 13/A oziroma v bližini uvoza na parkirišče zgodila prometna nesreča v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila Peugeot 207 srebrne barve in kolesarka.

Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policija poziva morebitne očividce, da pokličejo na tel. št. 02 450 20 30 ali 113, oziroma se zglasijo na PPP Maribor Ptujska cesta št. 117 Maribor.

Slika je simbolična

V petek, 28. novembra, ob 20. uri vabljeni v Multimedijski center KIBLA na otvoritev skupinske razstave 9 pod 29.

Skupinska sklepna razstava cikla mladih ustvarjalcev 9 pod 29 predstavlja aktualno likovno produkcijo generacije mlajših umetnikov in po jesenski otvoritvi v Kinu Šiška v Ljubljani (19. 9.–4. 10. 2014) tokrat gostuje v KiBeli. Gre za zaključek serije devetih raznovrstnih samostojnih razstav, ki so se skozi leto zvrstile na Kioskovi steni Kina Šiška v namen vzpostavitve stalnice prostora, kjer bi mladi umetniki ob institucionalno-finančni podpori svoje delo predstavili in tudi dosegli občinstvo.

Biba Košmerl, Gal Košnik, Bojan Mijatović, Nez Pez, Skrabzi, Adrijan Praznik, Matija Medved, Dorijan Šiško in Nika Rupnik se tokrat predstavljajo v skupnem prostoru. V svojih delih se ukvarjajo s humorno
banalnostjo in edinstvenostjo izkušnje vsakdana, zavzemajo opozicijsko kot tudi intimno razumevanje posameznika v kapitalizmu, odkrivajo magičnost grobe risbe v dobi hipervizualnosti, ustvarjajo nove ali vzporedne svetove. Ker razstava ne temelji na tematskem izboru umetnikov, njihova dela v prostoru učinkujejo samostojno povedno ali naključno dialogno, pri čemer izrisujejo skupne dopolnjujoče poteze ali antagonistična razmerja.

Kategoriziranje umetnikov znotraj institucije umetnosti kot mladih je lahko problematično, a hkrati bi neprepoznavanje večinske situacije generacije pomenilo tako ignoriranje gospodarske krizne negotovosti kot samega življenjskega poteka posameznika. Cikel mladih ustvarjalcev zato po zaključni razstavi nadaljuje z novo izvedbo 2014/15.

Sodelujoči avtorji: Biba Košmerl, Gal Košnik, Bojan Mijatović, Nez Pez, Skrabzi, Adrijan Praznik, Matija Medved, Dorijan Šiško in Nika Rupnik Kuratorici: Marija Brklje in Lara Plavčak.

Več na:

http://bit.ly/1vm8fIu

Vljudno vabljeni! Vstopnine ni.

Razstava bo na ogled do 10. januarja 2015.
KiBela, prostor za umetnost, je odprta od ponedeljka do petka, od 9. do 22. ure, v soboto od 16. do 22. ure.

Več o preteklih razstavah cikla mladih ustvarjalcev najdete na:
kioskkinosiska.tumblr.com.
Organizacija: Kino Šiška in MMC Kibla.

Zavarovalnica Maribor je v prvih devetih mesecih zbrala 199,2 milijona evrov premije in izplačala za 109,4 milijona evrov škod.

Zavarovalnica Maribor je v prvih devetih mesecih letošnjega leta poslovala uspešno. Zbrali so za 199,2 milijona evrov premije, pri čemer so 56 milijona evrov (28 odstotkov zbrane premije) zbrali na področju življenjskih zavarovanj, 143,2 milijona evrov (72 odstotkov zbrane premije) pa na področju premoženjskih zavarovanj. Glede na enako obdobje preteklega leta so zbrali za 1 odstotek manj premije.
Na škodni strani so v prvih devetih mesecih izplačali za 109,4 milijona evrov škod (3 odstotke manj kot v preteklem letu). Na področju življenjskih zavarovanj so izplačali 29,6 milijona evrov škod (27 odstotkov vseh škod), na področju premoženjskih zavarovanj pa 79,8 milijona evrov škod (73 odstotkov vseh škod).

Čisti dobiček (po davkih), ki so ga ustvarili v prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša 13,6 milijona evrov.

Tržni delež Zavarovalnice Maribor med vsemi zavarovalnicami na slovenskem zavarovalniškem trgu po prvih devetih mesecih znaša 13,3 odstotka in je za 0,1 odstotno točko višji kot v enakem obdobju preteklega leta.

Kandidatka za voznico očitno ni najbolje razumela predpisov, ki govorijo o vožnji pod vplivopm alkohola.

Slika je simbolična

Policisti Postaje prometne policije Maribor so 18. 11. 2014, v dopoldanskem času opravljali poostren nadzor nad šolami vožnje na območju Maribora. Ob tem so na Titovi cesti kontrolirali vozilo šole vožnje iz okolice Maribora, ki ga je vozila 25-letna kandidatka za voznico, spremljal pa jo je učitelj vožnje. Med postopkom so policisti kandidatki odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal rezultat 0.07 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Kandidatki so policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo. Kandidatka za voznico tako danes ni mogla pristopiti k izpitni vožnji, ki jo je čakala takoj za to vožnjo. To je bila namreč njena zadnja ura vožnje pred današnjim izpitom.

Predpisana sankcija za ugotovljeni prekršek je globa 300 evrov.

V Termah Maribor, ki so v ponedeljek z Družbo za upravljanje terjatev bank podpisale pogodbo o enoletnem najemu nekdanjih hotelov propadlega Športnega centra (ŠC) Pohorje, napovedujejo njihov skorajšnji zagon. Kot je dejal predsednik uprave družbe v ruski lasti Borut Rojs, hotele uradno prevzemajo 1. decembra, kmalu nato naj bi odprli Areno.

“V prvi polovici decembra bomo odprli Areno, v drugi polovici pa Bolfenk in Videc, tako da bodo v času božično-novoletnih praznikov vsi hoteli že delovali,” je povedal Rojs. Dodal je, da posebnih dodatnih vlaganj ne načrtujejo in bodo hotele zgolj usposobili za normalno delovanje. Med drugim morajo poskrbeti za vnovičen priklop vode v hotelu Arena, ki je pred mesecem dni prav zaradi tega prenehal delovati.

O tem, koliko ljudi bodo dodatno zaposlili, za zdaj še ni želel govoriti, saj trenutno še delajo natančne izračune. Prejšnji petek so v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje pripravili sestanke z nekdanjimi zaposlenimi iz ŠC Pohorje. Predstavili so jim svoje načrte in tiste, ki jih delo zanima, prosili za kontakte. V naslednjih dneh jih bodo klicali na pogovore in na podpisovanje pogodb o zaposlitvi.

Terme Maribor so bile že doslej največji ponudnik namestitvenih zmogljivosti v štajerski prestolnici, pod Pohorjem je v njihovi lasti petzvezdični hotel Habakuk, na njem pa tik ob smučiščih še hotel Bellevue.

O tem, ali jim bo uspelo kljub kratkem času v špici sezone dovolj napolniti nove zmogljivosti, Rojs pravi, da so se že avgusta s tujimi poslovnimi partnerji pripravljali na to, da napolnijo zmogljivosti na celotnem Pohorju, a zaradi negotovega statusa ŠC Pohorje takrat niso šli v marketinške akcije.

Glede na to, da so njihovi hoteli v času novoletnih praznikov že skoraj povsem polni, bodo zdaj začeli polniti tudi zmogljivosti ostalih hotelov, ki so jih prevzeli. Ob tem bodo v nadaljevanju leta sodelovali pri vsaj treh večjih projektih v mestu, kar jim bo še dodatno pomagalo zapolniti postelje.

“Z našimi hoteli v povprečju dosegamo zasedenost med 60 in 75 odstotkov, na vrhuncih pa tudi polno zasedenost, zato računamo, da bodo novi hoteli tudi nekje v tem povprečju. Točka preloma je nekje pri 65 odstotkih,” na vprašanje, kakšna zasedenost bi jim prinašala rentabilnost odločitve za najem hotelov, odgovoril Rojs.

V Termah Maribor verjamejo, da bo, potem ko bo tudi Marprom uspešno zagnal žičnice, letošnja zimska sezona rešena, dodatne zmogljivosti pa jim bodo omogočile tudi, da nagovorijo nove poslovne partnerje, ki so od njih pričakovali večje zmogljivosti, da bi z njimi lahko začeli poslovno sodelovati. Rojs je tudi potrdil, da jih po enoletnem najemu “absolutno” zanima morebitni odkup hotelov.

Vir: STA

Vabljeni na otvoritev fotografske razstave, ki bo v ponedeljek, 24. novembra ob 17. uri v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Fotografije bodo razstavljali člani fotografskega društva TotiFoto. Več informacij si lahko preberete tukaj.