Mariborsko podjetje Pronet, znano iz ere Matjaža Kovačiča, ki je del denarja za nakup Večera posodilo Haklu in Todoroviću, se že toži na sodišču v Murski Soboti.
Že nekaj časa “se ve”, da sta si nova lastnika mariborske časopisne hiše Večer, nekdanji lobist agencije Pristop Uroš Hakl in bivši direktor T-2 Sašo Todorović, veliko večino denarja za nakup Večera sposodila (kar štiri petine, to je 800 tisoč evrov; spomnimo: kupnina za Večer je znašala en (1) miljon evrov), čeprav sta še spomladi javno zatrjevala, da bosta nakup Večera financirala z lastnimi sredstvi.
600 tisoč evrov jima je posodilo podjetje Hakl&Hakl, kjer sta lastnika Uroš Hakl in njegov oče Boris Hakl, pri čemer ni povsem jasno, kje je njuno podjetje sploh dobilo ta denar. Podjetje Hakl&Hakl je namreč v zadnjih dveh letih skupaj ustvarilo komaj pol milijona evrov prihodkov, zato bi težko nekomu posodilo bistveno več denarja, kot ga sploh imajo. Prevladuje prepričanje, da je teh 600 tisoč evrov dejansko prišlo od Stanka Polaniča, večinskega lastnika Panvite, ki je stric Uroša Hakla, toda podjetje Hakl&Hakl je na poslovna deleža Uroša Hakla in Saše Todorovića v družbi Dober Večer d.o.o. za omenjeno posojilo že vpisalo zastavno pravico.
Holdinška družba Dober Večer d.o.o., novi lastnik časopisne hiše Večer, je poslovno gledano zgolj “lupina”, doslej brez vsakršnega premoženja in prihodkov, ustanovljena pa je bila z minimalnim kapitalom – 7500 evrov.
Zapleta pa se okoli 200 tisoč evrov posojila, ki sta ga Hakl in Todorović dobila od mariborskega podjetja Pronet, v zadnjih letih poslovno tesno povezanega z Matjažem Kovačičem, prejšnjim predsednikom uprave Kreditne banke Maribor. Pronet je namreč zoper Hakla in Todorovića (oziroma njuno družbo Dober Večer d.o.o.) že vložil tožbo na sodišču v Murski Soboti (kjer je sedež “Dobrega Večera”), ker sposojenega denarja nista vrnila, poleg tega naj ne bi “držala dane besede” ter “vpisala” zastavno pravico v korist Proneta za zavarovanje posojila. Miha Mahorič, lastnik Proneta, nam je vloženo tožbo potrdil, po njegovem mnenju naj bi šlo tudi za “preslepitev”. Kot pravi Mahorič, je bilo lepo dogovorjeno, da bosta Hakl in Todorović sposojeni denar vrnila že avgusta, uredila pa tudi vpis zastavne pravice za zavarovanje terjatev, pri čemer bi morala zastavno pravico Proneta vpisati tudi pred(!) zastavno pravico družbe Hakl&Hakl.
Zdaj sta sicer “nekaj uredila”, pri čemer denarja nista vrnila, sta pa 20. oktobra vsaj delno vpisala zastavno pravico Proneta, vendar samo na poslovni delež Saše Todorovića, ne pa tudi na poslovni delež Uroša Hakla, kar je razvidno iz baze podatkov agencije Ajpes. Na Pronetu pravijo, da se je vpis zastavne pravice očitno zgodil šele na podlagi njihove vložene tožbe, Hakl pa trdi, da “napol točnih navedb ne bo komentiral, saj zadev ne bodo reševali prek medijev, ampak na sodišču.”
Je pa lastnik Proneta Mahorič zanikal govorice, da naj bi Haklu in Todoroviću denar posodil zato, ker naj bi ga tako prosil Matjaž Kovačič. Spomnimo, Uroš Hakl je bil nekaj časa, prek agencije Pristop, Kovačičev svetovalec (ko je bil Kovačič še predsednik uprave mariborske banke), poznata pa se tudi Mahorič in Hakl. Kot pravi Mahorič, sta se nekajkrat videla na poslovnih srečanjih. Denar pa naj bi Mahorič posodil Haklu in Todoroviću zato, ker sta zadnji dan pred iztekom roka plačilom are mrzlično iskala denar, češ – da jima ne bo propadel posel, poleg tega jim zaračunava obresti.
Kot je razvidno iz podatkov agencije Ajpes, sta Hakl in Todorović zastavno pravico podjetja Pronet vpisala šele 20. oktobra, čeprav bi posojeni denar, 200 tisoč evrov plus obresti, morala vrniti že avgusta. Na Pronetu so prepričani, da to šele zdaj urejata zaradi tožbe (za povečavo klik na sliko).
Kot je razvidno iz podatkov agencije Ajpes, sta Hakl in Todorović zastavno pravico podjetja Pronet vpisala šele 20. oktobra, čeprav bi posojeni denar, 200 tisoč evrov plus obresti, morala vrniti že avgusta. Na Pronetu so prepričani, da to šele zdaj urejata zaradi tožbe (za povečavo klik na sliko).
Mimogrede, Sašo Torodorović je kot svoje stalno bivališče v ustanovitvenih aktih družbe Dober Večer d.o.o. navedel eno do avenij (Elgin Avenue) v Londonu!
Napovedani sklic skupščine Večera, ki bo še letos, 5. decembra, in dokumenti skupščinskih sklepov pa sprožajo še dodatna ugibanja, kaj se pravzaprav “skriva” v ozadju nakupa Večera. Večer prehaja na enotirni sistem upravljanja (dosedanji predsednik uprave Večera Jure Struc, ki mu tako poteče mandat, je že napovedal svoj odhod), člana upravnega odbora pa bosta poleg Todoroviča in Hakla še Miha Klančar in Aleksander Bratina.
Peti član upravnega odbora pa bo predstavnik zaposlenih. Govori se, da bo za to mesto kandidirala znana novinarka Damjana Žist.
OZADJE PREVZEMA VEČERA: PRISTOP ALI PETAN?
“Strateški svetovalec” Miha Klančar prihaja iz Pristopa, kar naj bi potrjevalo govorice, da nameravata Hakl in Todorović kmalu odpustiti celotno Večerovo ekipo marketinga in oglasnega trženja (to se govori med novinarji Večera, ker naj bi jim tako povedal Hakl), nato pa naj bi marketing prevzeli “Pristopovci”, oglasno trženje na najeti (novi in stari) sodelavci prek statusov samostojnih podjetnikov. No, Uroš Hakl to zanika.
Govorice o tem, da je v ozadju agencija Pristop, ki naj bi v prihodnje velik del oglaševalskega denarja “prekanaliziral” na Večer, so manj verjetne. Predvsem zato, ker padanje naklade ter vedno manjši doseg časopisa Večer tega enostavno ne dopuščata (več).
Poleg že znanih podaktov o prodaji časopisa je zanimiv tudi hud padec obiska spletnega portala Vecer.com. Samo septembra je po javno dostopnih podatkih (Moss) obisk upadel za skoraj 30 odstotkov!
Prihod Aleksandra Bratine, pred nekaj tedni še člana ožjega vodstva ljubljanske časopisne hiše Dnevnik (kjer je dal odpoved), na čelo mariborskega Večera, pa – po mnenju nekaterih poznavalcev – “razkriva” zakulisno vlogo Bojan Petana, prvega človeka Dnevnika in DZS, pri nakupu – Večera. Bratina sicer pravi, da vloge znotraj novega upravnega odbora Večera še niso razdeljene, toda če verjamemo besedam Uroša Hakla, da on, Hakl, niti Todorović ne bo predsednik upravnega odbora, potem bo novi šef Večera res najverjetneje – Bratina. Ki naj bi se podobno kot Damjan Lah, novi direktor mariborske občinske uprave, vsak dan iz Ljubljane vozil v službo v Maribor.
Se pa tudi govori, da Aleksander Bratina prihaja kar tako, ker naj bi bil na Dnevniku “premalo izkoriščen” in da sta se s Petanom sprla.
Toda pri Bojanu Petanu ter prevzemu Večera je pomembna še ena pomenljiva podrobnost. Časnik Dnevnik je bil namreč tisti medij, ki je donedavnega edini “nabijal” Hakla in Todorovića zaradi njunega spornega nakupa Večera, potem pa člankov o tem nenadoma ni (bilo) več. Poznavalci medijsko-političnega zakulisja verjamejo, da sta se Hakl in Petan “zdilala”, Petan pa na bi se prek svojih distribucijskih kanalov (predvsem Dela Prodaje) lotil “medijske konsolidacije”. Ne samo Dnevnika, očitno tudi Večera in morda še Primorskih novic, ki so bile vedno Petanova tarča. Mediji namreč Petanu, čigar imperij, razen Dnevnika, je že pristal na slabi banki, omogočajo poslovno-politično preživetje.
ANUŠKA DELIĆ ZANIKA GOVORICE, DA BO ZAMENJALA ŠERUGO
Držijo pa tudi govorice, da naj bi bila odgovorna urednica Večera Katja Šeruga v stikih z vodilnimi na Planet TV. Po naših zanesljivih informacijah jo tam “čaka služba”, če bo prisiljena zapustiti Večer, je pa težava v tem, da ji na Planet TV lahko omogočijo delo novinarke na terenu in okoli dva tisoč evrov mesečnih prihodkov, kot urednica na Večeru pa ima okoli štiri tisoč evrov mesečne plače – neto. Nova Večerova sistemizacija delovnih mest, ki jo javno hvali tudi Šeruga, je namreč nekaterim uredniškim in novinarskim izbrancem prinesla, kot pravijo naši viri na Večeru, bajne plače.
Sta pa včeraj novinarka Dela, Anuška Delić in Dejan Karba, zanikala govorice, da prihajata na Večer. Po nekaterih informacijah, ki sicer curljajo iz Delove stavbe, naj bi Delićeva celo zamenjala Šerugo na uredniškem stolčku.
Sicer pa je na Večeru, kar zadeva uredniško politiko, vse “lepo po starem”.
Iz tekem nogometne Lige prvakov, ko igra Maribor na v tujini (denimo iz Londona, proti Chelsea), poroča Matija Stepišnik, sicer urednik notranje politike in gospodarstva, kljub kopici – na Večeru – zaposlenih športnih novinarjev …