V Mariboru se danes začne 14. Festival Stare trte, ki kot novost predstavlja nabor degustacij v lokalnih restavracijah in gostilnah. Še posebej svečano bo v soboto, ko bodo z vrsto dogodkov na Dravi in ob njej izvedli 30. Splavarski krst.

Prvi splavarski krst, kjer splavarji krstijo mladega splavarja, se je zgodil leta 1985. Po besedah predsednika Turističnega društva Maribor Zlatka Jesenika je glavni namen prireditve ohraniti pred pozabo splavarjenje, nekoč značilno transportno in tovorno dejavnost na reki Dravi. “Tudi po zaslugi teh prireditev je danes splavarjenje dosti bolj poznano kot nekoč,” je povedal za STA.

Letošnji jubilej so začeli obeleževati že na začetku tega meseca, ko so v Sodnem stolpu na Lentu odprli razstavo o splavarjenju in zgodovini Lenta. Osrednji dogodek bo v soboto, ko bodo krstili doslej najmlajšega splavarja, 13-letnega Roka Rajzmana. Čez ves dan se bodo vrstile dejavnosti, med drugim srečanje vseh slovenskih splavarjev, tekmovanje za zlato ranco in večerno spuščanje otroških miniatur splavov po Dravi.

Tradicija splavarjenja sega v drugo polovico 13. stoletja, najbolj dejavni pa so bili splavi na Dravi med prvo in drugo svetovno vojno. Nastali so tako, da so les, ki ga je kmet hotel prodati, zvezali v plavajoči objekt, nanj naložili še več lesa in ga s pomočjo splavarjev spustili po reki. Les so prodali na Hrvaškem in se domov vrnili po kopnem. Ko so na Dravi zgradili hidroelektrarne, je splavarjenje izumrlo, vse dokler ga niso pred tremi desetletji ponovno obudili v turistične namene.

Splavarji se že vrsto let predstavljajo v okviru Festivala Stare trte, ki v Mariboru poteka v čast najstarejši trti na svetu. Festival predstavlja vrhunec celoletnega dogajanja, ki se prične z rezom trte spomladi ter zaključi z martinovanjem pozno jeseni.

Za letošnji Festival Stare trte, ki se bo zaključil s svečano trgatvijo 28. septembra, so mariborski gostinci pripravili nabor degustacij, ki prepletajo kulinarične in vinske užitke. “Letos smo pozvali gostince k skupni festivalski ponudbi. Štirinajst gostincev nam je uspelo prepričati, da do konca oktobra svojim gostom ponudijo osem vinsko-kulinaričnih dobrot po enotni ceni,” je pojasnila direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje Janja Viher.

Stara trta na Lentu je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Od 35 do 55 kilogramov letnega pridelka žametovke oziroma modre kavčine ustekleničijo in uporabijo za protokolarno darilo. Letno napolnijo največ sto stekleničk.

Vir: STA

Vseh 17 kandidatov za župana Maribora med svojimi prednostnimi nalogami izpostavlja pomoč pri ponovnem zagonu lokalnega gospodarstva. Poleg vprašanja o treh prioritetnih projektih so jim zastavili še vprašanji, kako bodo zagotovili denar zanje in kako bodo v mesto privabljali vlagatelje.

Borut Ambrožič, 44 let, univerzitetni diplomirani pravnik (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)

Med prednostnimi projekti, ki jih bo izvedel v primeru izvolitve za župana, je ureditev cestne, kolesarske in sprehajalne infrastrukture mesta in neposredne okolice. Prav tako so zanj ključni družbeno odgovoren management občinskih prostorov in zemljišč, gospodarski in socialni preboj mesta ter izboljšanje poslovnega okolja. Ključ uspeha po njegovih ocenah leži v pravi in pravočasni identifikaciji projekta, ki ga je moč s soudeležbo financiranja prijaviti na ustrezen evropski razpis, ali sklepanju javno-zasebnih partnerstev. Pri privabljanju vlagateljev mora biti cilj vodstva občine povečanje prepoznavnosti Maribora nasploh, predvsem pa kot priložnostne lokacije za investitorje, na primer z ugodnostmi pri nakupu zemljišč, nudenjem ustrezne infrastrukture in odpravo administrativnih ovir, je prepričan.

Stojan Auer, 50 let, diplomirani ekonomist (Lista za pravičnost in razvoj)

V primeru izvolitve za župana bo Maribor za slovensko vlado enakopraven sogovornik, med svojimi prvimi nalogami pa navaja še ukinitev “fištravčevega davka na dež” in zmanjšanje položnic komunalnih podjetij. Vlada mora po njegovem prepričanju Mariboru zagotoviti 600 milijonov evrov, kolikor je po oceni mariborskih gospodarstvenikov potrebno za rešitev pred propadom, priložnost za financiranje načrtovanih projektov pa vidi tudi v sredstvih iz finančne perspektive EU 2014-2020, ki se morajo deliti v Mariboru, projekti pa se morajo izvajati v štajerski regiji. Za večjo privlačnost mesta tujim investitorjem namerava zmanjšati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za 30 odstotkov, organizirati pisarno za tuje investicije ter takoj pristopiti k izvedbi cargo-logističnega centra v sklopu mariborskega letališča, ki lahko zagotavlja okoli 3000 delovnih mest.

Melqart Mohamad Berro, 63 let, zdravnik (Zelena koalicija Slovenije)

Za prednostne naloge si je zadal ureditev podobe mesta z obnovo talnih površin in zanemarjenih fasad, zaščito naravnih virov ter sanacijo vseh vodovodnih instalacij. Ključno se mu zdi še spodbujanje socialno-zelenega podjetništva ter izgradnja centra za paliativno oskrbo z zmogljivostjo za vso severovzhodno regijo. Slednji se lahko po njegovem mnenju financira iz občinskega denarja, ministrstva za zdravje, zavoda za zdravstveno zavarovanje in evropskih skladov. Za investitorje bi zmanjšal birokracijo in omogočil hiter dostop do dokumentacije. Trajnostni projekti so po njegovem prepričanju vedno zanimivi za investitorje, tudi iz tujine.

Dragan Bosnić, 56 let, profesor biologije (ZaAB)

V primeru izvolitve za župana želi najprej vrniti ljudem samozaupanje, samospoštovanje in veselje do življenja v Mariboru. Primarnega pomena zanj je, da ljudje ponovno posvojijo mesto, ki jim je bilo odtujeno. Med njegovimi prioritetami so še Športni center Pohorje, oživljanje Drave in Start up ekosistem. Glede možnosti financiranja projektov poudarja, da pozna zgolj interpretacijo finančnega stanja občine in da bo šele napovedana zunanja revizija poslovanja občine dala neko realno osnovo za racionalno odločanje. Tuji investitorji po njegovem mnenju niso rešitev mariborskih zagat, saj kapital potrebuje poceni delovno silo in okoljevarstveno “toleranco”. Rešitev vidi v malih podjetjih, protokooperaciji, zadružništvu, start upih, spin offih, coworkingu in podobnem.

Peter Tomaž Dobrila, 51 let, producent v kulturi (Solidarnost)

Med njegovimi prednostnimi nalogami so povezovanje kulture, športa in gospodarstva, vključitev vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti v podobo mesta, ureditev prometne infrastrukture za kolesarje in pešce ter usposobitev letališča. Priložnost za finančne prilive vidi v pridobivanju EU sredstev strukturnih, regionalnih, socialnih in kohezijskih skladov, posebnih programih zaposlovanja ter brezplačni oddaji praznih prostorov v lasti občine novim vsebinam, najboljšim programom in najustreznejšim poslovnim načrtom. Tuja vlaganja bo privabljal z aktivno mednarodno dejavnostjo in vključitvijo vseh svojih povezav in konzorcijev, z naslavljanjem konkretnih ljudi in nosilcev funkcij v kulturi, športu, gospodarstvu in politiki ter s konkretnimi projekti s pobratenimi mesti, regijskimi, čezmejnimi in evropskimi pobudami in delovanjem v mrežah.

Metod Dolinšek, 43 let, razvojni ekonomist (SD)

Če bo izvoljen za župana, si bo prizadeval za ustanovitev socialnega podjetja, ki bo kupovalo lokalne kmetijske pridelke in jih distribuiralo v šole in vrtce, viške pa humanitarnim organizacijam. Zadal si je še uresničitev projekta Invest in Maribor ter raziskovalno-razvojnega inkubatorja Teslova agencija Maribor. Kot razvojni ekonomist bo vzpostavil močno strukturo za razvoj projektov, ki bo sposobna pridobivati zasebna in javna razvojna sredstva v mednarodnem prostoru ter uspešno pridobivati sredstva EU. Z učinkovitim upravljanjem javnih zavodov in javnih podjetij pa bodo ustvarjeni tudi potrebni viri za lastno sofinanciranje. Novega zadolževanja ne bo, pravi. V okviru projekta Invest in Maribor bo po napovedih vzpostavil primerno poslovno okolje ter oblikoval konkretne ponudbene pakete za domače in tuje investitorje, kot to poznajo v mednarodni praksi. Z angažmajem mednarodno uveljavljenih strokovnjakov za privabljanje tujih investicij bo zagnal proces, ki bo kontinuirano predstavljal blagovno znamko Maribor potencialnim investitorjem.

Andrej Fištravec, 57 let, doktor sociologije (skupina volivcev)

Med prednostnimi nalogami v novem županskem mandatu izpostavlja nova delovna mesta, obnovo infrastrukture in oživljanje mestnega jedra. Mestna občina Maribor (MOM) bo pod njegovim vodstvom kandidirala na razpisih, privabljala tuje investitorje za zagon gospodarstva, proračun pa bo bistveno bolj razvojno naravnan kot v prejšnjih mandatih. Glede privabljanja tujih vlagateljev pa pravi, da se konkretni ukrepi že izvajajo – v Mariboru bo samo na račun tujih investicij – kuvajtskih, kitajskih, nemških, ruskih in drugih – na voljo nekaj sto stabilnih in dobro plačanih delovnih mest.

Franc Jesenek, 71 let, mehanik za tirna vozila (Stranka slovenskega naroda)

Najpomembnejši projekti so mu kompostarna in sortirnica komunalnih odpadkov, komunalna opremitev Poslovne cone Tezno v skladu z novim občinskim prostorskim načrtom, obnova cest in semaforjev ter izgradnja avtocestnega počivališča Zrkovci. Denar za te projekte namerava pridobiti s črpanjem evropskih sredstev, namenskimi sredstvi iz proračuna MOM, dolgoročnimi bančnimi krediti Evropske investicijske banke, kohezijski skladi in investitorji iz tujine. Slednje bo privabljal z osebnimi stiki v Avstriji, prodajo zemljišč investitorjem in spodbujanjem javno-zasebnega partnerstva.

Tomaž Kancler, 53 let, arhitekt (SDS)

Najprej bo znižal stroške delovanja javnih gospodarskih služb, okrepil turistično-športno-rekreacijske projekte kot samostojne gospodarske panoge, obnovil in oživel staro mestno jedro ter s temi ukrepi zagotovil mestu pomen širšega regijskega centra v trikotniku Ljubljana-Zagreb-Gradec. Denar za projekte bi zagotavljal z odgovornim izvajanjem javnih naročil, s projektnim vodenjem in črpanjem EU sredstev ter oblikovanjem sklada za financiranje lastnega deleža, s preusmerjanjem izkazanih dobičkov javnih gospodarskih služb v nižanje življenjskih stroškov občanov ter s priznavanjem javno-zasebnega partnerstva kot zagotovilom razvoja. Po izpolnjenih robnih in formalnih pogojih bo zagotovil eno vstopno točko, ki bo olajšala prihod tujim investitorjem. Tujim partnerjem bo predstavljal mesto kot center regijskega trikotnika, poudarjal pozitivne izkušnje že prisotnih tujih naložbenikov ter osebno aktivno vodil mednarodne odnose.

Franc Kangler, 49 let, pravnik (Županova lista)

Napoveduje takojšnje reševanje problema zimske sezone v Mariboru in sanacijo ŠC Pohorje. V celoti želi počrpati sredstva iz finančne perspektive EU 2014-2020 za projekte, kot so Mariborska knjižnica, Akvarij – Terarij, Umetnostna galerija Maribor, Ljudski vrt. Glede financiranja se zaveda, da je Slovenija in s tem tudi občine v gospodarski in socialni krizi in ni denarja za investicije, zato je potrebno investicijski ciklus občine prilagoditi novi finančni perspektivi. Glede na zakonske možnosti je po njegovih ocenah mogoče v slovenske občine privabiti investitorje tako, da se prostorske akte hitro, učinkovito in zakonito prilagodi trenutnim investicijskim potrebam. Pričakuje tudi sodelovanje vlade, da spremeni nekatere zakone, ki bodo omogočali olajšave za investitorje in učinkovitost znotraj občin.

Anton Krajnc, 63 let, univerzitetni diplomirani ekonomist (SMC)

Med prednostne naloge uvršča oživitev gospodarstva, malega gospodarstva in povečanje zaposlenosti, sanacijo komunalnih podjetij, cest, ulic, trgov in prometno ureditev. Denar za to je po njegovem mogoče zagotoviti s prečiščevanjem proračunskih postavk, znižanjem manj potrebnih in ne nujnih postavk, povečanjem prihodkov iz vseh naslovov, znižanjem stroškov in obveznosti ter brez dodatnega zadolževanja. Za privabljanje vlagateljev so nujne spremembe zakonodaje s področja gospodarskih družb, davčnih in drugih predpisov, na občini pa bi izdelali zazidalne načrte s komunalno opremljenimi zemljišči za domače in tuje investitorje, pravi. Z gospodarstvom želi skupaj pripravljati projekte za črpanje EU sredstev na raznih področjih ter izdelati načrte aktiviranja vseh praznih stavb in zemljišč na območju propadlih podjetij v Mariboru.

Danilo Filip Križman, 57 let, magister tehniških znanosti (Stranka mladih – Zeleni Evrope)

Ključno se mu zdi gospodarstvo, pri tem pa računa tudi na privabljanje strokovnjakov iz tujine, povezovanje Maribora in Gradca na vseh področjih ter posnemanje sosedov. Za dobre projekte je po njegovem prepričanju v svetu dovolj finančnih virov, privabljeni podjetniki jih bodo našli sami. Sredstva za ustvarjanje ugodnih pogojev bo potrebno pridobiti iz vseh možnih virov, to pa so ta trenutek obljubljena pomoč vlade, kohezijska in druga evropska sredstva, morda tudi zasebne investicije. Za slednje so na voljo nepremičnine vseh vrst, sposobna delovna sila, kakovosten les, voda, geotermalna energija, podtalnica. Priložnost vidi tudi v komunalnih, zelenih in bio odpadkih, neizoliranih hišah in potrebi po kogeneracijah na biomaso.

Rok Maltarski, 29 let, tehnolog prometa (LDS)

Kot prednostne naloge si je zastavil reševanje brezposelnosti vseh ljudi, določene olajšave za podjetnike z uresničevanjem projektov, reševanje ŠC Pohorje in na splošno smučarske sezone. Ključno se mu zdi urejanje prostora, npr. večnamenske dvorane, kjer bi ljudje lahko ustvarjali, igrali svojo glasbo in se razgibavali. Uredil bi kolesarske poti in pešpoti med Mariborom in okolico ter obnovil nekatera nogometna igrišča. Ti projekti z izjemo reševanja ŠC Pohorje po njegovi oceni niso tako dragi in bi sredstva morala biti zagotovljena. Investitorje iz tujine bi pritegnil predvsem z ugodnimi najemninami za proizvodnjo, obrt in gostinstvo. Proizvajalcem bi ponudil tudi subvencije za zaposlovanje ter prostore v industrijski coni bivšega Tama.

Bernard Memon, 41 let, magister državnih in evropskih študij (NSi)

Ustvaril bi pogoje, da bo Maribor postal podjetniško mesto. Znižal bi stroške občanov (komunala, cene parkirišč izven strogega centra, avtobusni prevoz…), oživil mesto in staro mestno jedro ter za 50 odstotkov povečal število turistov, tudi z obnovo obrežja Drave. Sredstva za večje projekte bi zagotovil s pospešitvijo pridobivanja evropskih sredstev, vključitvijo zasebnega kapitala in vstopom strateških investitorjev. Ne izključuje lastnih investicij, predvsem tistih v javnem interesu. S spremembo občinskega prostorskega načrta bi določil dele mesta, kjer se želi Maribor odpreti industriji, obrti in podjetništvu. Tam bi uredil komunalno opremljenost, znižal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vzpostavil konkurenčne cene komunalnih storitev in na ravni države dosegel posodobitev komunikacijskih povezav in izboljšanje logističnih zmožnosti. Mesto se lahko po njegovem mnenju investicijam odpira tudi z javno-zasebnimi partnerstvi in skupnimi investicijami s sosednjimi regijami.

Peter Rižnar, 55 let, magister znanosti s področja managementa (Združena levica)

Izboljšal bi transparentnosti poslovanja mestnih oblasti, vključno s podjetji v večinski lasti občine, zmanjševal tveganje korupcijskih dejanj ter izboljšal sodelovanja med občino, mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi na podlagi participatornega proračuna. Evropska sredstva so po njegovem mnenju ena zelo pomembnih možnosti za zagotavljanje finančnih virov za realizacijo projektov, računa pa tudi na sodelovanje NKBM, ki mora služiti predvsem mestu, njegovim potrebam po sredstvih za zagon gospodarstva in posledično ustvarjanje novih delovnih mest. Glede privabljanja investitorjev meni, da je najprej potrebno ustvariti zaupanje med prebivalci in mestno oblastjo ter odpraviti vplive korupcijskih tveganj in politiko klientelizma.

Andrej Šiško, 45 let, inženir informatike (Gibanje Zedinjena Slovenija)

Prizadeval si bo za ustanovitev Štajerske deželne banke za brezobrestno podporo investicijam v lokalno gospodarstvo, uvedbo vzporedne lokalne valute “mariborčan” in ustanovitev vsaj treh podjetij za zaposlitev več tisoč brezposelnih Mariborčanov. Sredstva za projekte bo pridobil s korenito spremenjenim občinskim proračunom, ki bo investicijsko naravnan, z dodatnimi investicijskimi sredstvi nove Štajerske deželne banke ter “z vrnjenim nakradenim premoženjem”. Investitorjem bi zagotovil ustrezno infrastrukturo, hitro rešeno dokumentacijo in načrtne davčne olajšave za odpiranje novih delovnih mest. Pripravil bi predlog zakona o posebnem položaju MO Maribor na ravni Slovenije, ki bi omogočil razvoj mesta.

Oton Štrucl, 67 let, upokojenec (Krščanski demokrati)

Med drugim napoveduje prizadevanje za večjo učinkovitost občinske uprave ter preglednejšo in preudarnejšo porabo sredstev iz občinskega proračuna. Med njegovimi načrti so še znižanje najemnin občinskih prostorov v starem mestnem jedru, poostrena merila in večji nadzor pri podeljevanju različnih koncesij in obratovalnih dovoljenj v občini ter nižja cena vodarine, toplotnega ogrevanja in kanalščine. Na vprašanje, kako bi te projekte financiral in privabljal vlagatelje, ni odgovoril.

Vir: STA

Eden od aretiranih na tretji Mariborski vstaji decembra 2012 je na današnjem predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Mariboru priznal, da je na protestu metal granitne kocke na policiste. Tožilstvo zanj predlaga sedem mesecev zapora, ki jih lahko odsluži z delom v splošno družbeno korist. Sodnica bo sodbo razglasila v petek.

Predobravnavni naroki so danes razpisani za devet aretiranih na tretji Mariborski vstaji. Dva se naroka nista udeležila, trije so krivdo zanikali, trije pa do poldneva še niso prišli na vrsto.

Obtožnica jih bremeni suma storitve kaznivih dejanj napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti. Kot je povedal okrožni državni tožilec Darko Simonič, iz dokazov izhaja, da je šest od njih metalo granitne kocke v policiste. Eden je vrgel trd predmet in nato poskušal vreči še kocko, a mu je bilo to preprečeno. Eden je proti policistom vrgel steklenico, eden pa je z rokami tolkel po dveh policistih, je dejal.

Kot dokazno gradivo tožilstvo predlaga zaslišanje prič, večinoma policistov, in policijske posnetke s protesta. Obramba kot dokaze med drugim predlaga še videoposnetke in fotografije medijskih hiš, izpiske telefonskih pogovorov ter izpovedbe ostalih prisotnih v času aretacije in sorodnikov obdolženih.

V primeru priznanja krivde na današnjem predobravnavnem naroku tožilstvo za večino obdolženih predlaga nekajmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo pet let, saj je upoštevalo njihovo predhodno nekaznovanost, mladost, pritisk množice in dejstvo, da so skoraj mesec dni že prebili v priporu.

Za Maria Kosa, ki se današnjega naroka ni udeležil, se je Simonič odločil za zaporno kazen, saj je bil zaradi povzročitve hude telesne poškodbe in trgovanja z mamili pred leti že obsojen. Ko je bil aretiran na protestu, je bil še v preizkusni dobi.

Za dva obdolžena pa tožilec predlaga, da lahko zaporno kazen odslužita z delom v splošno družbeno korist. Eden od njiju je danes 20-letni dijak Nathan Tkalec, ki je na današnjem predobravnavnem naroku priznal krivdo. Njegov odvetnik je podprl predlog za družbenokoristno delo, ob tem pa izpostavil, da je imel obdolženi v času kaznivega dejanja komaj 18 let in da je po aretaciji 3. decembra 2012 prebil 26 dni v priporu, “zaradi česar so on sam in njegova družina že veliko pretrpeli”. Tožilec je po drugi strani izpostavil, da je Tkalec ne le metal granitne kocke na policiste, ampak je tudi z njimi tolkel po policistu in ga poškodoval.

Sodnica Danila Dobčnik Šošterič mu bo sodbo izrekla v petek. Začetek glavne obravnave za ostale bo predvidoma oktobra.

Vir: STA

Ko je kdo v prejšnjih letih omenil priimek Zahović, ga je večina takoj povezala z Zlatkom, legendarnim slovenskim nogometnim reprezentantom in zdajšnjim športnim direktorjem državnega prvaka Maribora. Po sredini tekmi lige prvakov in točki proti lizbonskemu Sportingu bo marsikoga spomnil tudi na mlajšega Zahovića, Luko.

Osemnajstletni napadalec, sin Zlatka Zahovića, ki je s petimi zadetki tudi prvi strelec Prve lige Telekom Slovenije, je po letošnjih obetavnih predstavah predvsem v domačem prvenstvu stopil v soj žarometov še na evropski sceni. Trener Ante Šimundža mu vse bolj zaupa, zanj pravi, da je odličen in ambiciozen napadalec.

Na obračunu z uglednim in približno desetkrat dražjim portugalskim moštvom mu je resda namenil zgolj približno deset minut igre. A tako kot že večkrat letos je Zahović mlajši pokazal, da čas, ki ga preživi na zelenici, zelo dobro izkoristi. V primeru napadalca je dober izkoristek običajno pač zadetek. Nov ljubljenec mariborskega občinstva pa ima nos za gol, kot pravijo v nogometnem svetu.

V 81. minuti je zamenjal Dareta Vršiča, enajst minut pozneje, v sodniškem dodatku, pa je unovčil napako portugalskih branilcev, ki so mu žogo – ob doslednem sledenju akcije – spravili na glavo. Kljub temu, da ni visokorasel, je prav s tem delom telesa “lobal” Ruija Patricia, poskrbel za izničenje Nanijevega vodstva ter izbruh veselja polnih tribun Ljudskega vrta.

“Moja naloga je bila jasna – moramo izenačiti. To se je zgodilo in smo izjemno veseli,” je po tekmi povedal Luka Zahović, ki je bil pripravljen tudi na kakšen drugačen scenarij: “Tudi če ne bi nič igral, je prva tekma v ligi prvakov posebno doživetje. Toda dobil sem priložnost in jo lepo unovčil. Vesel sem trenerjevega zaupanja in upam, da se bo tako nadaljevalo.”

Vsa evforija Ljudskega vrta in vse večja prepoznavnost v javnosti ga ne begata. To dogajanje v zadnjih dneh, tednih, mesecih sprejema precej prizemljeno. “Sem miren, grem iz tekme v tekmo, iz treninga v trening. Dajem vse od sebe. V klubu imamo zelo dobre igralce na tem položaju, zato je treba garati, da lahko igraš ob koncih tedna. Sem miren, v tem trenutku pa vesel zaradi dobrega začetka lige prvakov,” pravi mladi napadalec.

Glede na to, da so tisti, ki so spremljali sinočnjo predstavo, videli eno najboljših evropskih tekem na slovenskih tleh (Portugalci so imeli kar 26 strelov proti golu – 11 v okvir -, Mariborčani 14 – 6 v okvir), ki je postregla tako z napadalno igro na obeh straneh kot tudi z dobrimi predstavami branilcev, vratarjev in defenzivnih vezistov, so se cilji Maribora kaj povečali?

“Ne, jasno določenega cilja ni. V tem tekmovanju si želimo iztržiti iz vsake tekme največ, kar lahko. Smo tekmovalni, tako da si vedno želimo zmagati in osvojiti čim več točk. Bomo videli, kako bo lestvica videti na koncu,” meni nogometaš, ki je poskrbel za zgodovinsko prvo – mimogrede, pol milijona evrov vredno – točko Maribora v ligi prvakov na domačem objektu in ki je v zadnjih dnevih vzbudil pozornost tudi s tem, da ga Portugalci vabijo v svoje mlajše državne selekcije.

“Nikoli ni bila skrivnost, da imam rad obe državi. Če se bo kaj zgodilo, se bomo takrat pogovarjali o tem, zdaj je čas za tekmo,” je na to temo odgovoril mlajši Zahović, ki bo imel novo priložnost za dokazovanje na veliki sceni 30. septembra v Gelsenkirchnu proti Schalkeju. Ta je uvodoma remiziral na Stamford Bridgeu pri Chelseaju.

Vir: STA

Vljudno vabljeni na RAZSTAVO ASTRONOMSKIH FOTOGRAFIJ, ki bo na ogled od 23. 9. 2014 do 16. 10. 2014. Otvoritev bo v torek, 23. 9. 2014 ob 11:00 v avli fakultete.

Na razstavi bodo predstavljene fotografije astronomskih objektov večjega formata. Videli bomo Sonce v vidni in v vodikovi alfa svetlobi ter Luno v različnih menah. Prikazana bo Rimska cesta in številni objekti iz naše galaksije, pa tudi zvezdne kopice različne meglice. Posebno mesto v razstavi ima naša sosednja galaksija, Andromedina galaksija. Poleg nje pa bo prikazanih še več drugih galaksij, na nekaterih posnetkih jih bo več hkrati. Fotografije so plod potrpežljivega in natančnega dela številnih amaterskih astronomov iz različnih astronomskih društev ter so dokaz, da lahko s potrebnim znanjem in celo z amatersko astronomsko opremo na fotografiji ujamemo prelepe in zanimive astronomske pojave ter objekte. Pogosto le astronomska fotografija astronomu omogoči občudovanje globin vesolja, saj je mnogo astronomske lepote bežnemu pogledu skozi teleskop skrito!

Ob otvoritvi razstave bodo predvajali tudi film “Po Rimski cesti in naprej v vesolje”, kjer se boste z roba osončja podali v medzvezdni prostor, “potovali” z nadsvetlobno hitrostjo mimo bližnjih objektov (ozvezdja z meglicami, zvezdnimi kopicami, ostanek supernove…). Nato se dvignete nad ravnino Rimske ceste in nadaljujete “potovanje” do Magelanovih oblakov, naših majhnih satelitskih galaksij. Nato se pot nadaljuje mimo bolj ali manj znanih galaksij, na primer mimo Andromedine galaksije. Potovanje se zaključi pri zelo veliki galaksiji M87 v Devici. Ta galaksija je 200-krat masivnejša od naše Rimske ceste. Položaj vseh objektov v filmu je realističen in simuliran na podlagi znanih podatkov o njihovih lastnostih.

Vodja razstave in kontaktna oseba je doc. dr. Robert Repnik ( robert.repnik@um.si ), pri postavitvi razstave pa so sodelovali študenti izobraževalne smeri fizike na FNM UM.

Mlada ekipa Maribora je na uvodni tekmi mladinske lige prvakov na Ptuju izgubila proti Sportingu z 1:3 (0:1). Mariborski upi bodo naslednjo tekmo v tej ligi igrali 30. oktobra v gosteh proti Schalkeju.

Slika je simbolična

Na tekmi, ki bi prvotno morala biti v Lendavi, a je tam igrišče preveč razmočeno, so Portugalci povedli po enajstmetrovki Joseja Postige v 30. minuti. Zakrivil jo je Deni Štraus s prekrškom nad Lisandrom Semedom. Jose Correia je povišal na 2:0 v 76. minuti, Nik Lorbek je v 80. minuti znižal na 1:2, končni izid pa je že v sodniškem dodatku postavil Luis Eloi.

V mladinski ligi prvakov sicer sodelujejo podmladki klubov, ki igrajo v članskem najelitnejšem klubskem tekmovanju stare celine.

Ob 20.45 bo nastopil še vrhunec nogometnega dneva na Štajerskem, saj se bosta v uvodnem krogu prave lige prvakov v Ljudskem vrtu pomerili še članski ekipi obeh klubov.

Vir: STA