Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V Malečniku pri Mariboru, kjer so na začetku tega leta ostali brez družinskega zdravnika, še vedno čakajo na novega. Občina je sicer podelila koncesijo zasebnemu medicinskemu centru Julius, a tudi ta ni našel zdravnika za to ambulanto. Zato mora občina poiskati novega koncesionarja. Objavo razpisa načrtuje konec avgusta.

Ko je zdravnica v Malečniku, ki je skrbela za okoli 2000 pacientov, napovedala odpoved koncesijske pogodbe, je Mestna občina Maribor najprej ponudila mesto mariborskemu zdravstvenemu domu, a ta zaradi pomanjkanja zdravnikov ni sprejel ponudbe.

Občina odvzela koncesijo

Novembra lani je zato občina objavila javni razpis za izbiro novega koncesionarja, na katerega se je prijavil samo medicinski center Julius s sedežem v Mariboru, ki sicer ponuja storitve psihiatrije, psihologije, specialne pedagogike in logopedije.

Aprila so sklenili koncesijsko pogodbo, a po dveh mesecih je bila ambulanta še vedno zaprta. Po poročanju medijev Juliusu ni uspelo pridobiti ustreznega kadra.

Občina mu je zato odvzela koncesijo in mestni svet je prejšnji teden na dopisni seji soglašal, da se objavi nov razpis za koncesionarja v Malečniku. “Razpis načrtujemo konec avgusta, saj čakamo na soglasje ministrstva za zdravje in pravnomočnost odloka, sprejetega na mestnem svetu,” so za STA povedali na občini.

Koncesijo nameravajo podeliti za 15 let.
VIR: STA

V DBE Maribor so za dan solidarnosti sklenili, da bodo tudi oni “solidarni”, zato so se povezali z domom Danice Vogrinec enote Tabor in se po dogovoru odpravili po starostnike,

Skupina 12 stanovalcev iz enot Maribora v spremstvu zaposlenih, je tako na sprehod in druženje odpeljala 14 starostnikov, ki so se na Livadni podružili ob kavici in pecivu. Stanovalec Žan je s kitaro zapel, nato pa se je še priključil naš zbor.

“Po druženju in skupnemu petju smo se odpravili nazaj in jih varno pripeljali v njihov dom. Naši stanovalci so bili zelo zadovoljni in veseli da so tudi oni nekaj naredili za druge,” so sporočili iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec.

V Europarku Maribor že vrsto let stremijo k trajnostnemu poslovanju, kar vključuje tudi skrb za trajnostno mobilnost. Ker se zavedajo pomembnosti prehoda k okolju prijaznejšim rešitvam, so zato pred kratkim že obstoječim desetim polnilnim postajam za električna vozila na vrhnjem parkirišču dodali še pet novih v rdeči medetaži.

foto: Bojan Mihalič

S postavitvijo e-polnilnic so Europark postavili v središče trajnostne mobilnosti v Mariboru, saj je v parkirni hiši nakupovalnega središča na voljo največ polnilnih postaj v štajerski prestolnici na enem mestu.

Prehod k okolju prijaznejši mobilnosti

Poleg prizadevanja za trajnostno poslovanje želijo s postavitvijo e-polnilnic obiskovalcem približati in olajšati prehod k okolju prijaznejši mobilnosti. V Europarku zato že vrsto let spodbujajo tudi različne možnosti dostopa do nakupovalnega središča – peš, s kolesom ali javnim prevozom. S tem želijo prispevati k ustvarjanju bolj čistega urbanega okolja za vse prebivalce.

V naše uredništvo se je obrnila bralka, ki želi ostati anonimna. 14. avgusta večernih urah se je vračala z vlakom Koper-Maribor in bila negativno presenečena.

“Nekateri del poti kar stali, drugi sedeli na tleh”

“Prišla sem 20 minut pred odhodom in videla ogromno gnečo. Ko smo prišli na vlak pa je bilo kmalu jasno, da sedežev za vse potnike ne bo. Tako so nekateri del poti kar stali, drugi sedeli na tleh,” pove v uvodu bralka, drugi potniki so jo povedali, da se je gneča nabrala že uro prej.

“Zaposleni na vlaku so bili sicer izredno prijazni, videti je bilo, da jim je neprijetno, ker nam v dani situaciji ne morejo pomagati. Povedali so tudi, da jih je skrbelo, da bodo morali zaustaviti sprejem potnikov in potarnali, da žal ne morejo nič, saj je vagonov bistveno premalo,” opiše bralka, ki je ena izmed tistih, ki je del poti presedela kar na hodniku na svoji potovalki.

“Na poti do Ljubljane in nato v sami Ljubljani se je nato precej mest sprostilo, tako da smo do Maribora imeli vsi svoj sedež. Upam, da bodo dolgoročno to uredili,” še pove bralka.

Po objavi članka se je oglasila bralka, ki nam je dejala: “Ravnokar potujem Pragersko – Koper. Situacija popolno enaka, kot je napisano v vašem članku. Z nabito polnim vlakom. Seveda, brez zamude ne gre. “

Obrnili smo se na Slovenske železnice, njihov odziv lahko preberete TUKAJ.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pišite nam na info.bktv@gmail.com.

Praznik Marijinega vnebovzetja so včeraj v dopoldanskem času obeležili v Marijini cerkvi v Puščavi, popoldan pa je v Lovrencu na Pohorju potekal v znamenju tekmovanja v kuhi golaža,ki je tokrat imela tudi dobrodelno noto.

Popoldan je minil v družabnem in sproščenem duhu, v vonju po golažu. Golažijada je tokrat potekala v idiličnem ambientu Tajhplaca Koder, slednje pa se je udeležilo 5 ekip. Številni obiskovalci so lahko napolnilni svoje želodčke, razglasili so tudi najboljši golaž, predvsem pa je dogodek potekal v duhu dobrodelnosti. S srcem za Koroško so zbirali sredstva za pomoč prizadetim v ujmi.

Dopoldne v Lovrencu na Pohorju posvečeno Marijinemu prazniku

Včeraj so kristjani obeležili enega izmed največjih krščanskih praznikov, Marijino vnebovzetje, tudi v Puščavi v Lovrencu na Pohorju. Številni romarji so se podali k tamkajšnji cerkvi in se udeležili mašne daritve. Že tradicionalno pa so romarje pričakali tudi lokalni ponudniki in zanje pripravili pester izbor domačih in lokalno pridelanih izdelkov.

Danes so obeležili enega izmed največjih krščanskih praznikov, Marijino vnebovzetje, tudi v Vuzenici. Številni romarji so se podali k cerkvi Marije Device na Kamnu v Vuzenici. Pri mašni daritvi so opomnili na posledice ujme in pozvali k solidarnosti.

Pred enim mesecem je orkanski veter izruval veliko dreves in spremenil prostor, kljub temu pa se je danes zbralo veliko ljudi, ki so prosili za milost in varstvo pod Marijinim plaščem.

Dvojno praznovanje poteka danes v občini Vuzenica, saj praznujejo občinski praznik in enega izmed največjih krščanskih praznikov, Marijino vnebovzetje, a letos povsem drugače. Danes bi se morali zaključiti 29. Vuzeniški dnevi, vendar so jih zaradi posledic ujme odpovedali. Še vedno ostaja nekaj hiš v Vuzenici v nevarnosti zaradi plazov, in čaka jih veliko dela pri saniranju posledic. “Trenutno v naši občini potekajo sanacijska dela, ki zahtevajo predvsem uporabo mehanizacije,” je dejal župan Občine Vuzenica, Franjo Golob. Ob tem je dodal: “Občina Vuzenica bo potrebe po prostovoljcih objavila, ko bomo odstranili večje količine naplavin, in bo potrebno fino urejanje.”

Danes praznuje 80 let zdravnik in človek z velikim srcem, Andrija Halužan

Oče Vuzeniških dni, sicer zdravnik v Vuzenici, ki še vedno opravlja naloge na primarni zdravstveni ravni v kraju, danes praznuje svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti so mu ob koncu mašne slovesnosti čestitali župan Franjo Golob in drugi. Prav na dan, ko Občina Vuzenica praznuje svoj rojstni dan, slavi tudi njihov zdravnik, ki še vedno opravlja naloge družinskega zdravnika v kraju. Kot pravi, bo to počel, dokler bo zmogel. “Žal je situacija takšna, da mladih zdravnikov ni, ki bi želeli tukaj opravljati ta poklic,” je dejal Halužan, ob tem pa dodal, da bo pomagal po svojih močeh, dokler bo zmogel.

Tudi ostali občani in krajani so mu voščili ob njegovem praznovanju 80. rojstnega dne in mu pričarali nasmeh ter solze sreče.

Iskrene čestitke ob praznovanju 80. rojstnega dne mu želimo tudi iz našega uredništva.

 

Konec junija so sporočili, da zaradi energetske sanacije objekta Športni park Ruše bazen in wellness ne bosta obratovala.

Sanacija bazena je bila predvidena do 14. avgusta, a kot kaže bazen še ne bo odprl svojih vrat.

“Zaradi tehničnih ovir pri izvedbi energetske sanacije ter nedavnih vremenskih razmer odprtje bazena še ni mogoče,” so sporočili iz Športnega parka Ruše.

“Prosimo za razumevanje in hkrati se zahvaljujemo za potrpljenje” še zaključijo.

Včeraj, točno eno leto in en dan po preboju novega železniškega predora Pekel, je bil ob 18.05 odprt nov 3,7 kilometra dolg odsek železniške proge med Počehovo in Pesnico, kamor je promet preusmerjen po uspešno zaključeni gradnji novega odseka. Prvi vlak je po novem odseku iz smeri Maribora proti Šentilju zapeljal ob 18.41.

Gradnja se je pričela v mesecu septembru 2020 in je obsegala gradnjo dve večjih objektov, gradnjo novega 1530 metrov dolgega predora Pekel in gradnjo novega viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta oba pripravljena za bodočo dvotirnost. Nov predor in viadukt sta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta.

Posebnost zdaj najdaljšega železniškega viadukta v Sloveniji je ta, da je to prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč. Nov viadukt Pesnica prečka Pesniško dolino na višini 15 metrov nad tlemi in je speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potok Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Poteka vzhodno od starega železniškega viadukta, na južni strani je navezan na nov predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica.

Viadukt je širok 14,36 metra, ima 32 razponov, ki so v povprečju dolgi 28 metrov.

Prečni prerez je oblike dveh reber širine od 1,8 do 2,2 metra, konstrukcijska višina preklade meri 2,30 metra. Statična dolžina viadukta je 896 metrov, med krajnimi osmi je razdeljena na devet delov, sedem daljših v dolžini 112 metrov in dva krajša z dolžino 56 metrov. Gradnje daljših vmesnih okvirjev so bile tudi ene izmed največjih in zahtevnejših, saj je bilo pri vsakem izmed teh okvirjev vgrajenih 1560 kubičnih metrov betona. V cel viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20 tisoč kubičnih metrov oziroma za osem olimpijskih bazenov betona. V armaturi je štiri tisoč ton armiranenega jekla in 350 ton jekla za prednapenjanje.

Nov 1530 metrov dolg predor Pekel z 245 metrov dolgim reševalnim rovom je zgrajen severno od Maribora ter vzhodno od obstoječe železniške proge.

Gradnja predora je potekala po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Izkopna dela so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (NATM metoda), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnavana kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Uspešna je predvsem zaradi svoje prilagodljivosti različnim hribskim razmeram, saj omogoča kar največjo izbiro gradbenih in izkopnih metod ter izvedbe predorske obloge. Pri izgradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. Predor Pekel bo prvi predor v Sloveniji, ki bo popolnoma vodotesen. Eden izmed prelomih dogodkov je bila tudi izvedba preboja približno leto nazaj. Za preboj je bilo potrebnih 479 izkopnih dni oziroma 16 mesecev. Za izkop predora je bil uporabljen predorski bager in freza ter tudi miniranje. Za podpiranje predora je bil uporabljen stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopanega je bilo 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona in vgradili več kot 7.000 sider. Novi železniški predor Pekel bo izboljšal varnost železniške proge Maribor–Šentilj, povečal njeno prepustno zmogljivost ter povečal hitrost proge na do 120 km/h, s čimer se bo skrajšal tudi potovalni čas.

Projekt zajema tudi gradnjo podvoza Pesnica, 11 opornih zidov, 2,5 kilometra protihrupnih ograj, cestne ureditve na severnem in južnem portalu predora Pekel ter na portalu reševalnega rova.

Do zaključka vseh del, predvidoma konec letošnjega oktobra, je treba dokončati še dela, ki jih ni bilo moč dokončati zaradi prevezave iz starega na novi tir. Dokončati je treba dela na južnem portalu predora Pekel, kjer je treba izvesti dela na reševalnem platoju, zaključiti z deli na opornih konstrukcijah, pri protihrupnih ograjah ter na cestnih ureditvah. Prav tako je treba zaključiti z demontažo starega tira in elementov vozne mreže ter dokončati cestne ureditve na tem delu.

Pogodbena vrednost ureditve nove trase na odseku Počehova–Pesnica z gradnjo novega predora Pekel in železniškega viadukta Pesnica bo znašala približno 120 milijonov evrov. Pogodba se izvaja v okviru projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–d. m., ki je ocenjen na 286,65 milijona evrov. Za izvedbo projekta je bilo zagotovljeno tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru Kohezijskega sklada v višini 114,7 milijona evrov in sofinanciranje iz Sklada za podnebne razmere v višini 13 milijonov evrov.

Široko vijol’čno srce, še enkrat več. Humanitarna nota NK Maribor je skozi klubsko zgodovino prepletena s tekmovalnostjo. Izražena je bila pogosto in v različnih okoliščinah, zdaj je postala tudi vijol’čna solidarnost.

Ponedeljek, 14. 8. Dan, ko je vsa Slovenija stopila skupaj v pomoč ljudem, ki so jim poplave uničile domove. “Vsak lahko po svojih močeh pomaga na različne načine. Mi pa smo želeli s čiščenjem, zbiranjem pomoči in doniranjem pokazati ljudem, ki so se znašli v stiski, da niso ostali sami,” so zapisali na uradni strani NK Maribor.

Pomoč v Črno na Koroškem…

“Med nedeljskim večerom smo dosegli tretjo zaporedno prvenstveno zmago, v ponedeljkovem jutru pa se ponovno zbrali v Ljudskem vrtu. Tokrat z drugačnim razlogom, z odhodom v kraj, kamor med tekmovalno sezono ne zahajamo. Odpravili smo se proti Črni na Koroškem. Mnoge predele Slovenije so uničujoče poplave odrezale od preostanka države, življenje se ponekod še dolgo ne bo vrnilo v ustaljene tirnice. V krajih, kjer je bilo najhuje, poteka sanacija objektov, sledi prenova. Smo v obdobju, ko Slovenija potrebuje enotnost, pomoč sočloveku. Zato smo iz Ljudskega vrta pripeljali in donirali pet industrijskih razvlažilcev, ki sodijo med najbolj iskane ter jih ni lahko priskrbeti,” so zapisali na uradni strani NK Maribor.

Dan, namenjen solidarnosti, pa smo namenili tudi aktivni delovni akciji odpravljanja posledic poplav. Sestavili smo ekipo iz slačilnice in pisarn, kapetan Martin Milec, Ažbe Jug, Sven Šoštarič Karič, Nemanja Mitrović, Aljaž Antolin, Mark Strajnar in Luka Božičković so se s strokovnim vodstvom (Damir Krznar, Mihael Mikić, Mitja Pirih, Željko Filipović), skupaj s predstavniki vodstva kluba in zaposlenih, namesto na trening ter v pisarne odpravili v Črno na Koroškem, da bi ponudili tudi fizično pomoč.

“To, da smo nekaj ur poprijeli za lopate in motike, ne bo ljudem, ki so se soočali s takšnimi težavami, v veliko pomoč. Jim pa precej pomeni naša prisotnost in hkrati prinaša potrditev spoznanja, da smo v mislih z njimi. Da vedno lahko računajo na nas, na celoten Maribor in vse ljudi dobre volje. V takšnih situacijah je bogastvo, da človek lahko pomaga sočloveku. Po takšnih potezah praviloma posežemo, ko se zgodijo takšne in podobne tragedije. Bi pa bilo dobro, da kaj podobnega počnemo vsakodnevno, tudi v manjšem obsegu. Da se ozremo okoli sebe in da je vsak pripravljen pomagati drugemu v vsakem trenutku. Če pa smo z našo akcijo še koga spodbudili k dobrodelnosti, smo današnjemu obisku Črne na Koroškem dodali novo razsežnost,” je o plemenitem vijol’čnem ponedeljku dejal Damir Krznar.

Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec je objavil javen apel svojim sodelavcem, v katerem jih je pozval: “

Objavljamo ga v celoti:

Drage sodelavke, dragi sodelavci.

Opustošenost dolin, porečij, poplave in ranjene duše naših sodržavljanov. Kataklizma, ki je nekontrolirano in dobesedno spreminjala obličja nekaterih delov naše lepe države, je surovo zarezala v življenja ljudi. Boleč ina, kije kljub naši empatičnosti nepredstavljiva, ter tistim, ki jih je prizadela, velikokrat niti solzam ni pustila priteči iz oči. Kar nekajkrat se mi je zazdelo, da ljudje, ki jim je narava vzela vse, od obupa niti jokati ne zmorejo.

Voda se umakne in ljudje še bolj stopimo skupaj.

Tisti nešteti, ki pomagajo kot mravljice in ki so ob tem tiho ter neopazni, so zame največji frajerji tega sveta. Pomagajo seveda tudi tisti, ki se z dobrodelnostjo postavljajo, se fotografirajo in uživajo v svojem blišču neskončne radodarnosti, ki jo moramo spoznati vsi državljani.
In je prišel dan, ko nas je Vlada RS obvestila, da bo 14. avgust Dan solidarnosti. Dela prost dan in dan, ko bo vsa Slovenija stopila skupaj v pomoč ljudem, prizadetih v poplavah. In se zgodi.

Med ljudmi završi vprašanje o upravičenosti do dodatka za delo v manj ugodnem delovnem Času (praznik, dela prosti dan). In takrat si rečem, zdaj pa je res dovolj! Dovolj je pohlepa. Kaj se je z nami zgodilo?

Sprašujem se, kaj se je zgodilo z našimi kromosomi, ki očitno ne zmorejo prenašati dostojanstvene genske zasnove od naših starih, od naših prednikov. Morda jih imamo preveč, celo 38 več od vinske mušice. Opažam namreč, da se velikokrat stvari začnejo spreminjati na slabše, ko je vsega preveč.

Zato, drage sodelavke in sodelavci. Pomislimo na obraze naših sodržavljanov, ki od muke niti ne jočejo. Predlagam, da se dostojanstveno in po DANičino odpovemo zneska, ki ga bomo dobili za opravljeno delo na 14. avgust, dela prost dan.

Zaradi siceršnjih zahtevnih postopkov in seveda upoštevanja volje vsakega zaposlenega v naši DANici, predlagam, da izberemo najenostavnejšega:
Po izplačilu plače pri svojih vodjih lahko preverite sezname, v katere bomo vpisali vaš darovani znesek v predlagani višini prejetega neto dodatka za delo na 14. avgust, dela prost dan.

In še to: Na 14. avgust smo v DANici solidarni s sodržavljani in delamo tudi vsi zaposleni v upravi, socialni službi, rehabilitaciji ter vsi drugi sodelavci pralnice, kuhinje in zdravstveno negovalne službe.

Ponosen sem, da sem del našega DANiČinega kolektiva in srčnih sodelavcev, ki ste mi s predlogi olajšali pisanje tega pisma.
Zbrani znesek bomo neposredno predali družini, ki je ob ujmi izgubila dobesedno vse.

Vaš direktor, Marko Slavič

Danes, čeprav je zaradi odpravljanja posledic katastrofalne ujme dela prost dan, velja nekaj izjem. Delovala bo vsa kritična infrastruktura, ki je določena z zakonom: sektorji energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, zdravstva, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.

Poleg tega bodo delovali javni zdravstveni zavodi in koncesionarji v javni mreži, zaposleni v centrih za socialno delo, zaposleni na področju veterine in v zavarovalnicah. Na ogroženih območjih bodo odprte tudi nekatere trgovine z živili. Banke bodo zaprte, bodo pa plačilni sistemi delovali nemoteno.

Izvajalci nujnih storitev delajo

Kot običajno bodo delali tudi izvajalci nujnih storitev, kot so izvajalci institucionalnega varstva, kamor sodijo domovi za starejše. Po potrebi bodo na prizadetih območjih odprti vrtci.

Danes dopoldan so imeli v Lovrencu na Pohorju v cerkvi sveto mašo, pred samo mašo pa so v okviru Jezernikovih dnevov postavili tržnico.

Na tržnici so se predstavili s svojimi izdelki razni lokalni ponudniki, tudi društva. Tako so bili tam čebelarji, saj je tradicija čebelarjenja v Lovrencu zelo močna. Svojo stojnico so imela tudi ženske, ki so združene v Društvu kmečkih žena. Prav tako pa so bili tam tudi zeliščarji, izdelovalci lesenih posod, čaš, žlic, nakita. Prav tako tudi oblačil. In tudi drugi. Posebej je bila še stojnica, na kateri so zbirali prostovoljne prispevke za ljudi, ki so v nedavni ujmi doživeli veliko izgubo.

Tržnica je bila dobro obiskana predvsem po maši, ki je bila tokrat zaradi Jezernikovih dni še posebej praznična.

V soboto zvečer so v kulturnem domu v Lovrencu na Pohorju pripravili zanimivo komedijo “Jaz pa sem tako fina”, ki jo je uprizorilo Kulturno umetniško društvo Vidovo iz Šentvida pri Stični.

V bližnjem prireditvenem prostoru pa so članice Društva upokojencev Lovrenc na POhorju, sicer pa tudi priljubljene Pikapolonice, pripravile razstavo ročnodelskih izdelkov, k sodelovanju pa so povabile tudi Lovrenčane, ki sicer niso v društvu Pikapolonic, imajo pa svoje izdelke, tako se lahko na razstavi, ki bo odprta še nekaj časa vidi tudi slike in velik kip. Ob tem pa so v ospredju tudi pleteni copati, ki jih pridne Pikapolonice izdelujejo za mariborsko porodnišnico. Na razstavi je tudi posebna skrinjica, škatla, kjer se v okviru Jezernikovih dni zbira prostovoljne prispevke za oškodovane v nedavnih ujmah v Sloveniji.

Gledališka ekipa iz KUD Vidovo iz Šentvida pri Stični je poskrbela za smeh v Kulturnem domu v Lovrencu na Pohorju. V komediji o fini gospe, ki si želi biti pred drugimi zelo fina, hkrati pa je zelo negativna do svoje družine in nekaj drugih ljudi, se vidi tudi kritiko dvoličnosti, kakršno se ni našlo samo v 19. stoletju, v katerem se zgodba dogaja, ampak tudi sedaj, tako pri posameznikih kot v družbi. Medtem ko so gledališčniki zabavali obiskovalce, so se odpovedali svojemu honorarju v korist oškodovanih v nedavni ujmi.

Društvo Arnika praznuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili mednarodno tekmovanje v petanki, na kateri so sodelovale skupine iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Slovaške in Avstrije.

Jože Završnik, podpredsednik Društva petanke Arnika Vuzenica, je povedal, da je bilo včeraj, v soboto, 12. avgusta 2023, kar 36 ekip oziroma 108 tekmovalcev iz vseh naštetih držav.

Petanko lahko primerjamo z balinanjem, saj imajo tekmovalci baline, ki jih morajo čim bolj približati najmanjšemu. Pa vendar se od balinanja razlikuje, pravi Završnik. Pri balinanju se namreč baline kotali za mivki, ki je posuta preko betona. Petanko pa se lahko igra na različnih podlagah, od mivke, peska, betona, trave … Izumili so jo Francozi.

Včerajšnje tekmovanje je bilo razdeljeno na pet aktivnih krogov, skupine so se pri tem sprva uvrstile v najboljših 16 ekip. Nato so izločili tiste, ki so izgubile. Tako je ostalo osem ekip, nato vse manj, do končne, zmagovalne ekipe.

Ekipe pa so poudarile, da gre pri petanki in takšnih prijateljskih tekmah tudi za druženje in pogovore. Zato ni presenetljivo, da so se pripeljali nekateri tudi od zelo daleč. Ekipe iz Srbije so tako prišle iz novosadskega društva, ekipe iz Hrvaške pa kar iz Šibenika. Vsem pa so priskrbeli tudi hrano in pijačo, saj je tekmovanje potekalo več ur.

Mestni avtobusni potniški promet Marproma iz Skupine JHMB bo v ponedeljek, 14. avgusta in v torek, 15. avgusta, potekal po nedeljskem, prazničnem voznem redu.

Prav tako bodo blagajne na Glavni avtobusni postaji odprte po nedeljskem, prazničnem delovnem času, to je med 8. in 20. uro, sporočajo iz Marproma.

V tem javnem podjetju še pravijo: “Izkoristimo dan solidarnosti in izkažimo svojo solidarnost po svojih močeh. Skupaj poskrbimo za novo upanje vsem prizadetim v poplavah.”

Jezernikovi dnevi v Lovrencu na Pohorju so se začeli v petek s pogovorom o Pohorju in življenju na Pohorju ter s športnimi prireditvami.

V petek popoldne so za osnovnošolce pripravili tekmovanje v košarki, v zgodnjih večernih urah pa je pod okriljem Mariborske knjižnice pod čudovito veduto lovrenške cerkve potekal pogovor o Pohorju, njegovih dobrinah, učnih poteh in povezanosti ljudi z gozdovi. Danes, v soboto, zjutraj pa se je množica pohodnikov odpravila na večurni Jezernikov pohod do Lovrenških jezer.

Jezernikovi dnevi: Pogovor o Pohorju, Andrej Gulič, Robert Kereži, Hedvika Jenčič in Marko Rakovnik

Na osrednji večerni prireditvi v petek, 11. avgusta, je Robert Kereži iz Mariborske knjižnice vodil pogovor z dvema gostoma. Hedvika Jenčič iz Območne enote Maribor Zavoda za gozdove je med drugim govorila o učnih poteh, ki jih imajo po Pohorju, ena takih je namreč tudi v Lovrencu na Pohorju. Že dolgo niso samo izobraževalne narave, ampak jih imajo urejene tako, da na njih obiskovalec lahko preskusi vsa čutila in se poveže z gozdom, drevesi, celotno naravo. Andrej Gulič, ki ima med drugim Zavod Gremo na Pohorje, pa je govoril o Pohorju, povezanosti ljudi s Pohorjem. Lovrenčani namreč živijo v osrčju Pohorja, ki jim je že od nekdaj prinesel ne samo možnost sprehodov, ampak tudi možnost zaposlitve in preživetja.

Jezernikovi dnevi: Razstava o Pohorju

Ob tem pa je Zavod za gozdove skupaj s pokrajinskim muzejem postavil mobilno razstavo.

Legenda o Jezerniku je v Lovrencu na Pohorju še vedno živa

Župan Marko Rakovnik pa je spomnil na Jezernika, eno od legend Pohorja, ki po starem izročilu pazi na Lovrenčane, obenem pa jim včasih tudi kako ušpiči. Same Jezernikove dneve, ki se bodo te dni odvijali v Lovrencu, s kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami, pa je označil kot bogato tradicijo. Jezernikovi dnevi namreč tudi letos prinašajo bogat in raznolik program, v katerem pa letos zaradi ujme, ki je prizadela tako rekoč celotno Slovenijo, izpostavljajo tudi solidarnostno pomoč z vsemi, ki so bili v preteklih dneh v poplavah, plazovih in drugih posledicah strašne ujme, prizadeti in oškodovani.

V petek popoldne so na osnovnošolskem igrišču pripravili tudi tekmovanje skupin v košarki 3 na 3. Prijavilo se je nekaj skupin, v tekmovanju pa so vse skupine igrale druga proti drugi.

Jezernikovi dnevi so postregli tudi s tekmovanjem v košarki za osnovnošolce

Danes, v soboto, pa so med 7. in 8. uro zjutraj, pohodniki odšli na večurno pot do Lovrenških jezer. Gre za tradicionalni pohod, ki vsako leto privabi množico pohodnikov. Raznolika in dinamična pot s krasnimi razgledi privabi ne samo domačine, ampak tudi pohodnike iz drugih krajev. Tudi letos je bilo tako.

Pohod do Lovrenških jezer
Pohodniki so kmalu zavili v gozd

Na Kmetiji Strmšnik iz Vuzenice so pripravljeni pomagati tistim, ki zdaj čistijo teren po poplavah.

Sami imajo namreč bager, s katerim lahko delajo strojniki, ki ga znajo upravljati. In prav tem v naslednjih dneh s Kmetije Strmšnik ponujajo izposojo svojega bagerja: “Če si strojnik, pripravljen it na pomoč po poplavah. posodimo bager 5.5 t za en teden!” sporočajo preko družbenega omrežja. Pogoj je, da sami pridejo po njega V Vuzenico, so pripisali in dodali, da se je seveda zaželeno, da ga po uporabi tudi dobijo nazaj. Već informacij pa dobite na telefonski številki 051 410 122.

Govorili smo z Ernestom Strmšnikom, ki je za Lokalec.si zaupal, čemu se je odločil za tako gesto. Sami so že bili nekoč v situaciji, ko so potrebovali pomoč. Zdaj pa lahko oni pomagajo drugim. Verjame, da se dobro vrača z dobrim. In da se bodo javili taki, ki pomoč potrebujejo in nimajo možnosti imeti svoj bager. Če kdo potrebuje bager, ga lahko pokliče. Nato pa se bodo pogovorili o prevzemu, izposoji in vsem ostalem

Na Kmetiji Strmšnik si lahko za potrebe sanacije terena po poplavah izposodite bager. Vir: Facebook, 11. 8. 2023

Na mariborskem okrožnem sodišču so danes začeli predobravnavni narok za 20-letnega Lazarja Terentića, ki ga obtožnica bremeni uboja sedem let starejše partnerke v stanovanju v središču Maribora maja letos. Tako tožilstvo kot sodišče sta se strinjala s predlogom obrambe, da se naprej ugotovi obtoženčevo prištevnost in procesno sposobnost.

Kot izhaja iz obtožnice, je Lazar Terentić v noči s 25. na 26. maj v garsonjeri večstanovanjskega objekta pri mariborski avtobusni postaji vzel življenje 27-letni državljanki Srbije. Po predhodnem fizičnem nasilju naj bi jo davil tako dolgo, dokler ni prenehala dihati in je umrla.

Višji državni tožilec Zoran Klinc je danes v sodni dvorani prebral obtožnico, predloga kazni za morebitno priznanje krivde pa ni navedel. Kot je dejal, predloga ni pripravil, ker je bil že vložen ugovor zoper obtožnico, v kateri obtoženi zanika krivdo.

Ni se izrekel glede krivde

Terentić se danes pred sodnico Ksenijo Hrastnik ni izrekel glede krivde, saj je njegov odvetnik Simon Dolinšek opozoril, da kljub očitnim znakom nenavadnega vedenja obtoženega doslej v postopku preiskave ni bil postavljen izvedenec psihiater, ki bi podal oceno o obtoženčevi sposobnosti razumevanja očitanega nasilnega dejanja ter o tem, ali je obtoženi sposoben uveljavljati svoje pravice v kazenskem postopku.

Tožilec je soglašal s postavitvijo takšnega izvedenca, enakega mnenja je bila tudi sodnica. Predobravnavni narok je preložila za nedoločen čas, dokler ne bo izdelano izvedensko mnenje.

Če bo obtoženi, ki se trenutno nahaja v priporu, spoznan za neprištevnega, pomeni, da ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasnih duševnih motenj, duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duševne motenosti. V takšnih primerih sledi obvezno psihiatrično zdravljenje. Če bo izvedenec ocenil drugače, bo sledilo sojenje. Za uboj je sicer zagrožena kazen od pet do 15 let zapora.

Kaj je privedlo do nasilnega dogodka, ni točno znano. Tožilstvo se v danes prebrani obtožnici ni spuščalo v te navedbe. Policijska preiskava pa je pokazala, da naj bi se partnerja najprej hudo sprla, nato pa naj bi moški žensko močno udaril in zadavil. O sporu in pretepu naj bi se v telefonskem pogovoru še isti večer zaupal svoji materi, a ji je naslednje jutro zagotovil, da je vse v redu.

Nekaj časa je bila že mrtva

Pozneje je sam zaradi poškodbe roke in goleni odšel po zdravniško pomoč, kjer je zatrdil, da se je med sporom s partnerko udaril ob rob postelje, in se nato vrnil v stanovanje. Mami žrtve je naslednji dan v telefonskem pogovoru zatrdil, da njena hčerka spi in da je poškodovana, ker sta se stepla. Mati je poklicala drugo hčerko, ki je s prijateljem odšla na kraj dogodka in dekle našla mrtvo.

Patolog je ocenil, da je žrtev umrla v noči iz četrtka na petek, njeno truplo pa so policisti odkrili v soboto popoldne.
VIR: STA

Tudi Narodni dom Maribor se pridružuje solidarnostnim prizadevanjem ob katastrofalnih poplavah. V okviru programa Lent po Lentu bodo tako v skladu z dobrodelnim principom »daj naprej«, pri katerem v zameno za dobro dejanje, ki smo ga bili deležni, nato sami naredimo nekaj dobrega za nekoga drugega, pripravili koncert, s katerim se želijo zahvali in pokloniti gasilcem, reševalcem, prostovoljcem ter vsem drugim, ki nesebično delajo na poplavljenih območjih. Mariborčane in tiste, ki jim je usoda tokrat prizanesla pa želijo spodbudi, da prizadem v poplavah pomagajo s prostovoljnimi prispevki.

Vstop na koncert bo tako brezplačen, obiskovalce pa pozivajo, da znesek, ki bi ga sicer namenili za nakup vstopnic, nakažejo eni od dobrodelnih organizacij ali društev, ki zbirajo denar za žrtve poplav. Seznam le-teh bo objavljen na koncertnem prizorišču ter na spletni strani Narodnega doma Maribor, na Facebooku in Instagramu.

Seveda pa lahko obiskovalci prispevajo tudi organizacijam in društvom po svoji izbiri ali pomagajo na kakršen koli drugačen način. Kar šteje, je povezovanje v duhu solidarnost in zavest, da lahko naredimo nekaj dobrega, pomagamo. »Vsak od nas lahko!«, so prepričani v Narodnem domu Maribor.

Sicer pa v okviru letošnjega programa Lent po Lentu vabijo tudi na novi trg ob Stari trti, kjer bodo v soboto, 2. septembra s priložnostno prireditvijo simbolično znova postavili Festival Lent na obrežje Drave.

Pozivajo k donaciji 

K obisku vabi tudi Mestni park, kjer za živahno in ustvarjalno dogajanje ob vikendih vse do 27. avgusta še vedno skrbi Art Kamp. Skupaj s SNG Maribor, Zavodom za turizem in Mestno občino Maribor pa vabijo tudi k ogledu baletnega spektakla Carmina Burana, ki bo v petek, 8. 9., ob 19.30 uri na Glavnem trgu*. Vse prireditve so brezplačne, zato tudi na teh namesto vstopnine pozivajo k donaciji za pomoč prizadetim v poplavah. V Narodnem domu Mariboru upajo, da se mu pridružijo tudi drugi akterji s področja kulture ter prireditelji kulturnih dogodkov.

IPonedeljek, 14. avgusta, bo dan solidarnosti, ki ga je Vlada republike Slovenije v duhu solidarnosti in pomoči posvetila vsem, ki so jih nedavno prizadele hude poplave. Nakupovalno središče Europark Maribor bo zato v ponedeljek, 14. avgusta, odprto med 8. in 13. uro.

Sporočili so, da bodo poslovale trgovine Interspar, Müller, dm drogerie markt, Baby Center, Bambini, Idexe, Lekarna, Biotopic, Proteini.si, Svet čaja Chai, Žito, McDonald’s, Caffetteria, Telekom, Xiomi in Art. Po prilagojenem poslovalnem času bodo odprta tudi ostala SES nakupovalna središča v Sloveniji: ALEJA, Citypark in Center Vič v Ljubljani ter Citycenter Celje.

Na praznični torek, 15. avgusta, bodo vrata največjega nakupovalnega središča severovzhodne Slovenije zaprta. Vse dodatne informacije so na voljo tudi na Europarkovi spletni in Facebook strani.

Pred dnevi smo že poročali, da so se vandali znesli nad pokopališčem Puščava, v občini Lovrenc na Pohorju.

Nad neznanim storilcem ali več njimi, je bila podana prijava policiji. A še vedno ni jasno, kdo je tisti, ki se je znesel nad grobovi in infrastrukturo na pokopališču Puščava. Za neznani storilci katerimi poizveduje policija, saj je bila podana kazenska prijava.

Če je kdo karkoli videl, naj to sporoči na Policijsko postajo Ruše, še prosijo na občini Lovrenc na Pohorju.

Letos 2. avgusta, je, kot smo poročali, minilo sedem let od tragične prometne nesreče, v kateri so bili udeleženi mladi nogometaši NK Maribora.

Drugega avgusta je minilo sedem let od tragične prometne nesreče, v kateri so bili udeleženi mladi člani ekipe B Nogometnega kluba Maribor. Med vračanjem s treninga v Rogozi je 20-letni Damjan Marjanović na Tržaški cesti v Mariboru trčil v železni drog semaforja. Vozilo je praktično prepolovilo, poleg voznika pa je poškodbam podlegel še Zoran Baljak.

Žiga Lipušček je čudežno utrpel le lažje poškodbe. Takrat 19-letni vratar Ljubomir Moravac pa je izgubil levo roko nad komolcem in ima priznano 70-odstotno telesno okvaro, poroča Žurnal24. Moravac je leta 2017 z odvetnikom Ingmarjem Bloudkom vložil tožbo zoper Zavarovalnico Generali.

Moravac je iz naslova nepremoženjske škode terjal 223.000 evrov, ker je nezmožen tako za igranje nogometa kot opravljanje poklica, za katerega se je šolal, torej kuharja, zavarovalnica pa mu jih je, še pred vložitvijo tožbe, izplačala le 100.000, še poroča Žurnal24.

Zavarovalnica naj bi skušala dokazati, da Moravac sploh ni bil nadarjen v športu

Pri Generaliju so mu pojasnili, da bi dobil 130 tisočakov, a kaj, ko je prisedel k vinjenemu vozniku. Marjanović pa nikakor ni sedel za volan pod vplivom alkohola. “Obdukcija je res pokazala povečano vrednost etanola v krvi, vendar je izvedenec povedal, da to ni bilo zaradi uživanja alkohola, pač pa posledica vročine, na kateri je truplo ležalo kar nekaj časa. Ugotovil je tudi, da voznik ni užival alkohola, kar so potrdile priče s treninga,” je za Žurnal24 povedal Bloudek.

Zavarovalnica naj bi skušala tudi dokazati, da Moravac sploh ni bil nadarjen v svojem športu in tudi, da bi lahko kuhal z eno roko, tako kot angleški chef Michael Caines. Žurnal24 še navede, da je Ljubomir oddal več prošenj za delo, tudi v gostinstvu, vendar so ga povsod zavrnili.

Epiloga kot kaže Moravec še kmalu ne bo dočakal. S odvetnikom se bosta pritožila na višje sodišče.

Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) se v Črno na Koroškem odpravlja večja skupina prostovoljcev, ki bo priskočila na pomoč najbolj prizadetim v katastrofalnih poplavah. Na pomoč odhaja več kot 20 študentov in drugih prostovoljcev, s seboj peljejo tudi najnujnejše stvari, ki jih prebivalci Črne na Koroškem nujno potrebujejo.

ŠOUM je že leta 2018 v Črni na Koroškem organizirala Študentsko delovno brigado, na kateri je več kot 50 študentov 10 dni pomagalo pri različnih opravilih v občini in njenih krajih.

VIR: Študentska organizacija Univerze v Mariboru

David Bohar, predsednik ŠOUM: »S Črno na Koroškem nas veže velika prijateljska vez, ki smo jo stkali že pred leti. Takoj ko je bilo mogoče, smo stopili v stik z županjo Romano Lesjak in tudi sedaj z njo na dnevni ravni usklajujemo vse potrebno za našo odpravo. Prebivalcem Črne sporočamo, da prihajajo dodatne okrepitve in tudi nujno potrebno orodje ter živila.«

Specialna enota Študentske delovne brigade

Prostovoljci in prostovoljke, ki odhajajo na pomoč, so se poimenovali »Specialna enota Študentske delovne brigade« in bodo v Črni na Koroškem ostali najmanj do nedelje, po potrebi tudi dlje. Prenočili bodo v Taborniškem domu, ki ga bodo prej še očistili, poskrbeli pa so tudi za samooskrbo, zato prebivalcev v teh težkih časih ne bodo dodatno obremenjevali.

VIR: Študentska organizacija Univerze v Mariboru

V več vozilih poleg prostovoljcev na Koroško odhaja še preko 250 kosov orodja, delovne in zaščitne opreme, več kot 1 tono najbolj potrebnih živil (zelenjava in sadje, voda, konzervirani izdelki, voda …). Večino opreme in živil je s svojimi sredstvi zagotovila ŠOUM, na pomoč pri zbiranju pa so priskočila tudi številna podjetja in posamezniki.

VIR: Študentska organizacija Univerze v Mariboru

Zoran Kačičnik, vodja odprave: »Zahvaljujemo se Olimpijskemu komiteju Slovenije, Študentskim domovom Maribor, podjetju Radenska in mnogim drugim, ki so nam priskočili na pomoč. Predvsem pa so priskočili na pomoč našim prijateljem, prebivalcem Črne na Koroškem in obljubimo, da jim bomo to prenesli. V naslednjih dneh pa bomo sami storili vse, da prizadetim pomagamo čimbolj sanirati posledice poplav.«

VIR: Študentska organizacija Univerze v Mariboru

Podjetja, ki so pomagala in donirala sredstva:

Študentski domovi Maribor, Olimpijski komite Slovenije, Sadjarstvo Zorko, Vinogradništvo Gorjak, Ptujska klet, Štuk Maribor, Radenska, ČIS-team d.o.o.

VIR: Študentska organizacija Univerze v Mariboru

Naslednji teden program Počitnic s prijatelji v Zvezi prijateljev mladine Maribor poteka kot načrtovano.

Kljub krajšemu tednu, priložnosti za ustvarjanje, potepanja in zabavo ne bo manjkalo. V Domu ustvarjalnosti mladih (DUM) Maribor, kjer bosta poleg likovnih delavnic potekali tudi tematski delavnici – ustvarjanje z glino za otroke in tečaj šivanja za mladostnike – je tudi zbirno mesto za izlete, sporočajo.

“Tokrat bomo na travniku opazovali metulje, obiskali klicni center, si ogledali razstavo v muzeju in se ohladili na Mariborskem otoku. Na celodnevni sredin izlet se bomo podali v jamo Pekel in na Velenjsko jezero. V zadnjem tednu počitniškega varstva so vsa mesta zasedena, za sobo pobega Prepih v Labirintu za mladostnike od 15. leta pa je na voljo še en termin, 17. 8., ob 13.30,” sporočajo pri Zvezi prijateljev mladine Maribor.

Ustvarjalne delavnice

Ustvarjanje iz različnih materialov, lepljenje, sestavljanje, risanje, slikanje, barvanje, oblikovanje, modeliranje … vsak dan nove likovne vsebine, vmes pa čas za igro, telovadbo in brezskrbni klepet s prijatelji. Za otroke od 6. leta dalje, vsak delovni dan, med 8.00 do 16.00.

Tematska delavnica za otroke, stare šest let ali več

14. 8.–19. 8. (razen 15. 8.), 9.30–12.30:  Domišljija v glini
Glina je neverjeten naravni material, ki se lahko spremeni v vse, kar nam domišljija dovoli. Z Lano Pastirk bodo otroci iz brezobličnega, a voljnega kupa, oblikovali preprosto posodico, elegantni svečnik ali nekaj povsem drugačnega, domišljijskega.

Tematska delavnica za najstnike, od 15. leta naprej

16. 8.–18. 8., 9.30–12.30: Tečaj šivanja
Najstniki se bodo naučili osnov šivanja s šivalnim strojem. S spremembo kroja, našitki in modnimi dodatki bomo iz starih oblačil, ki nam niso več všeč, sešili nova, modna in unikatna oblačila. In spet jih bomo radi nosili! (NinaRozina)

Počitniški izleti

Zbirno mesto za izlete je v Domu ustvarjalnosti mladih (Razlagova 16), kamor se ob navedeni uri tudi vrnejo.

14. 8., 9.00–13.00:  Pisana krila
Metuljev je na svetu toliko vrst, da jih zlepa ne bi mogli prešteti. Z Matjažem Ježem jih bodo nekaj ulovili in opazovali njihova pisana krila čisto od blizu. (Društvo narava Pohorja)

16. 8., 9.00–13.00: Klic, ki reši življenje
Obiskali bodo klicni center za nujno medicinsko pomoč in videli, kaj se zgodi, kadar zazvoni telefon. (Dispečerska služba zdravstva Maribor)

16. 8., 8.00–16.30: Celodnevni sredin izlet: Peklenska jama
Vhod v jamo Pekel straži hudič, a jamski vodnik pozna vse trike, kako ga prelisičiti, da bodo lahko vstopili v jamo in si ogledali njene čudovite kapnike. Iz teme bodo spet prišli pod sonce in se namočili v Velenjskem jezeru. Kopalke in brisača! Doplačilo: 35 evrov.

17. 8., 9.00–13.00: Meščanstvo nekoč
Leseni fotoaparat, stara šolska klop in šolski rekviziti, visoko kolo. Videli bodo še marsikaj takega, česar današnji prebivalci mesta sploh več ne poznajo. (Pokrajinski muzej Maribor)

18. 8., 9.00–15.00: Mariborski otok
Izvedeli bodo zanimivosti o živalskem in rastlinskem svetu otoka, a najbolj nestrpno bomo čakali na skok v vodo in spust po toboganu. Fiju … (Šport Maribor)

Na vse dejavnosti je obvezna predhodna prijava, saj je število mest omejeno. Vse podrobnosti so objavljene na spletni strani – Počitnice s prijatelji 2023. Informacije in prijave: INFO-DUM pisarna (Razlagova 16) – 02 229 94 50, 040 433 511, 041 532 119, info.dum@zpm-mb.si

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor) je od avgusta dalje zaradi gradbenih del (gradnja Oddelka za onkologijo) spremenjen vhod do prostorov programa DORA. Do prostorov DORA (stavba 15 B) je dostop možen z uporabo zunanjega dvigala, ki se nahaja 50 metrov levo od stavbe DORA.

Vse ženske, ki so že dobile vabilo na presejalno mamografijo v Državni presejalni program za raka dojk DORA, bodo v naslednjih dneh po pošti prejele tudi obvestilo o spremembi vhoda do prostorov DORA. V UKC Maribor in programu DORA prosijo, da upoštevajo spremenjen vhod v prostore DORA in ne vstopajo na gradbišče, ki je zaščiteno z varovalno mrežo. Za dostop uporabijo zunanje dvigalo in sledijo oznakam DORA.
Ženskam se UKC Maribor in Državni presejalni program DORA zahvaljujeta za razumevanje in vabita, da se udeležijo presejalne mamografije. V programu DORA s presejalno mamografijo lahko raka dojk odkrijejo zgodaj, ko je zdravljenje praviloma uspešnejše. Več na tej povezavi.

Dostop do novega vhoda DORA v UKC Maribor:

1. Od glavnega vhoda (vhod pešci) zavijte desno ob kirurški stolpnici (stavba 1) po Masarykovi ulici in pot nadaljujte do stavbe 15 B (130 m), kjer se nahaja stari vhod v prostore DORA (na desni strani).
2. Zavijte rahlo levo, kjer boste že videli manjši objekt (zunanje dvigalo) z napisom DORA.
3. Nadaljujte pot do dvigala in vstopite vanj, pritisnite tipko DORA (-1). Ko izstopite iz dvigala na kletni hodnik, takoj zavijte desno in nato na prvem odcepu levo po rahli klančini proti steklenim vratom (VHOD DORA).
4. Pred steklenimi vrati pojdite na zadnja vrata levo. Ko vstopite skozi ta vrata, ste že na hodniku prostorov DORA, nato pa samo še sledite oznakam do sprejema za presejalno mamografijo oz. dodatne obravnave.

VIR: UKC Maribor

V Dupleku so prejšnji teden s strahom opazovali naraščanje Drave, saj so spomini na leto 2012 pri marsikomu še vedno boleči.

A nasip je zdržal. Stanje pa je kljub temu zaskrbljujoče tako pri gramoznici kot na kmetijskih površinah in nekaterih objektih. Obrisi stavb objektov, ki so sicer stali ob gramoznici v Dupleku, se zdaj že vidijo, prejšnji teden je bilo vse pod vodo, je izpostavil David Kumer, podžupan Občine Duplek. Kolikšna bo škoda, je še prehitro govoriti, saj mora voda tu še odteči, akr bo verjetno trajalo še nekaj časa. Po izjemnih poplavah leta 2012 so postavili nasip, ki pa je tokrat zdržal vso silo vode. Več kmetijskih površin je sicer poplavljenih, ob sami gramoznici pa so pod vodo tudi igrala.

Leto 2012 je bilo še posebej hudo, ljudje so se bali, da se bodo poplave v taki meri ponovile. Da je zdaj manj škode kot 2012, se strinja tudi ribič in gospodar voda na dupleškem ribniku Stanislav Pivec.  Sam je iz Dogoš, kjer so 2012 imeli tako poplavljeno Dravo kot tudi podtalnico v kleti. Letos Drava ni prišla do njegove hiše, s podtalnico pa se je moral boriti.  Poudaril je še, da s poplavo pride tudi veliko škode za ribe in ostali živelj v in ob reki.  V Dupleku so se ponekod že lotili sanacije, pri gramoznici pa mora voda najprej odteči, da se bodo lahko lotili čiščenja in odprave škode.

Na poplavljenih kmetijskih površinah so si labodi našli prostor za plavanje

Ta petek se v Lovrencu na Pohorju začenjajo Jezernikovi dnevi. Ti bodo odvili že 30.  po vrsti,  tokrat med 11. in 26. avgustom.

V petek, 11. avgusta, se začnejo s prvimi dogodki Jezernikovi dnevi. Župan Lovrenca na Pohorju Marko Rakovnik nam je zaupal, da so pred prebivalci Lovrenca na Pohorju dnevi družabnosti in kreativnosti, dogodkov in doživetij. Tradicionalni dogodki in raznovrstni dnevi odprtih vrat se tako vračajo v Lovrenc. Program je vsako leto dobro sprejet. Poskrbeli so, da so dogodki res za vse generacij. Župan že komaj čaka, da se Jezernikovi dnevi začnejo, in se veseli obiska različnih prireditev.

Celoten program Jezernikovih dnevov

Program Jezernikovih dnevov v Lovrencu na Pohorju 2023

Dostopen je tudi na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju po posameznih dnevih.

Pred dnevi smo poročali o nezadovoljstvu bralca Aljoza, nad ureditvijo Studencev.

Alojz je takrat dejal, da bi želel “opozoriti na od občine in župana zadnja leta pozabljen severno zahodni del Maribora/Studenci, med železnico in reko Dravo predvsem ob Sokolski ulici.”.

Realizacija odvisna od zagotovljenih proračunskih sredstev v letu 2024.

Zdaj so se na omenjeno odzvali na Mestni občini Maribor: “Zavedamo se stanja Sokolske ulice, ki kaže potrebo po prenovi v celotni dolžini. Po pripravljenem planu za prenovo cest v petletnem obdobju je Sokolska cesta predvidena za obnovo že prihodnje leto, in sicer v dolžini 500 m. Realizacija je odvisna tudi od zagotovljenih proračunskih sredstev v letu 2024.”

Kot še dodajajo, so v lanskem letu na Sokolski cesti izvedli ukrep umirjanja prometa s sinusoidno grbino: “Tako imenovana »cona 30« je sicer smiselna rešitev za namene umirjanja prometa, a ne za Sokolsko ulico. Omejitev na 30 km/h je namreč možno uvesti le na način, da se glavna prometna smer pušča v omejitvi hitrosti v naselju (50 km/h). V omenjenem primeru bi tako na vseh stranskih ulicah, ki mejijo na Sokolsko, uvedli cono 30. Ta ureditev je bila že obravnavana in bo predvidoma uvedena v prihodnjem letu.”

FOTO: Pozabljeni Studenci, cestna in ulična infrastruktura je zastarela, dotrajana in nevarna

Dodajajo še, da je bila, glede zapuščenega objekta, podana prijava tudi na Medobčinsko inšpekcijo, kjer pa trenutno ne morejo voditi postopkov, saj še ni zaključenega zapuščinskega postopka: “Območje smo zaenkrat ustrezno zaščitili, preverili bomo tudi, kako še lahko ukrepamo.”

Novi direktor Energetike Maribor Jože Hebar nas je spustil v prostore pod Pristanom, kjer je Energetika Maribor postavila dvostopenjsko toplotno črpalko, ki izkorišča energijo reke Drave.

Povečevanje raznovrstnosti je ena izmed prioritet novega direktorja Energetike Maribor. Priključna moč omenjene črpalke, ki je v prostoru pod Pristanom je sicer dva megavata, kar je prvi, začetki korak v smeri diverzifikacije. Gre za projekt vreden skoraj 2 milijona evrov, zagnal pa naj bi se v kratkem. Več pa si poglejte v spodnjem prispevku.