Vljudno vabljeni na Mednarodni ciklus Mladi talenti Imago Sloveniae – Študentski orkester in zbor Collegium Musicum (Nizozemska, ki bo v torek, 29.4.2014 ob 20. uri, v baziliki Matere Usmiljenja v Mariboru.

Študentski orkester, zbor in komorni zbor Collegium Musicum je leta 1936 ustanovil dirigent Hans Brandts Buys. Danes je s svojimi 144 člani eno izmed največjih glasbenih združenj na Nizozemskem. Združuje orkester, ki ga zadnjih deset let uspešno vodi britanski dirigent Quentin Clare, zbor in komorni zbor pa že dvajset let delujeta pod vodstvom nizozemskega zborovodje Gillesa Michelsa. Poleg štirih koncertov letno, Collegium Musicum sodeluje še v številnih drugih glasbenih projektih in nastopa ob posebnih priložnostih, kot sta podelitvi častnih doktoratov Nelsonu Mandeli (1999) in nizozemski kraljici Beatrix (2005).

Matthew Baker – tenor
Liesbeth Praat – violina
Quentin Clare in Gilles Michels, dirigenta

Vstop prost.

Maribor je bil minuli vikend v znamenje 3. Otroškega bazarja – sejma za družine. V Ledni dvorani je bila tako vrsta razstavljalcev in dogodkov namenjenih otrokom in njihovim staršem. Dogajanje je popestril tudi 2. Festival za tretje življenjsko obdobje pod sloganom: Vsi smo ena generacija.


Festival je poskrbel za druženje mladih in malo manj mladih na enem mestu in s tem poudaril potrebo po medgeneracijskem druženju.

3. Otroški bazar oz. družinski sejem je v Ledno dvorano v Mariboru privabil predvsem družine z otroci , ki so imeli kaj videt, slišat in kaj počenjat. Vrsta zanimivih dogodkov je tako popestrila sicer nekoliko deževno vreme. Otroci in starši so bili dogajanja veseli. Otroškega sejma se je udeležilo več deset razstavljalcev, dogajanje pa so popestrile številne organizacije, ni pa manjkalo niti plesnega mojstra Sebastiana. Mlado in malo manj mlado se je zabavalo in preživljajo vikend na odprtem odru, raziskovalnem kotičku, ustvarjalnem prostoru, predstavili so tudi mini živalski vrt.

Prav tretja generacija je nujna več pozornosti, saj je tudi Slovenija družba, kjer je vedno več starejših, kot je to vseevropska značilnost, je eden izmed pomembnih sporočil Festivala za tretje življenjsko obdobje. Festival je ponudil pester kultruni program, predstavljali so se tudi ponudniki storitev za starejše, obiskovalci so imeli vrsto delavnic, pogovorov in tudi merjenj krvnega taka in holesterola. Dogajanje so podprla takorekoč vsa društva upokojencev iz SV Slovenije, občina Maribor ter ostali deležniki. Obiskovalci so se lahko preizkusili tudi v kaligrafiji, potelovadili, zaplesali, zapeli ali se udeležili kakšnega od izobraževalnih dogodkov.

Minuli petek so v galeriji Kavarne Betnava v Mariboru odprli rektrospektivno razstavo mariborskega slikarja Rajka Ferka ob 10 letnici njegovega slikarskega ustvarjanja. Hkrati je bila uradna predstavitev prve Rajkove knjige aforizmov z naslovom: AFnORIZMI in MODRIKASTE MISLI. Rajko ferk sicer tudi upravlja omenjeno galerijo, velja pa za velikega humanista. Dogodka se je udeležilo čez 100 ljubiteljev umetnosti.

Rajko Ferk velja za enega najbolj aktivnih slikarjev v slovenskem prostoru v zadnjih letih, njegove razstave pa so vedno množično obiskane. Na vprašanje, koliko likovnih del je v 10 letih ustvaril, odgovora ne pozna, številka pa se po grobih izračunih vrti med nekaj 100 deli. Po ocenah si je likovne razstave Rajka Ferka v 10 letih ogledalo več kot 50.000 ljudi. O slikarskem opusu in delu je likovni kritik Mario Berdič med drugim povedal: »Slikar Rajko Ferk, ki se poklicno ukvarja s projektiranjem pohištva, si je osnove likovnega izražanja pridobil akad. slikarju Otonu Polaku, akad. kiparju Vojku Štuhecu in akad. slikarju Bogdanu Čobalu, kasneje pa nadaljuje svojo likovno ustvarjalno pot v smeri figuralnih in vedutnih risb v tehniki kolorirane risbe s tušem, dokler ni postopoma razvil svojo sodobno, prepoznavno tehniko »odvzemanja« akrilne barve na platnu s pomočjo slikarske lopatice. Na tak način nastajajo večplastne, pastozne potezne strukture z značilno tanko črno konturo, ki dodatno poudarja plastičnost likovnih objektov, med tem ko večkratna plastenja in presevanja hkrati stopnjujejo globinsko iluzijo prostora, četudi brez klasičnih perspektivičnih sredstev. Ferku je uspelo ustvariti specifično abstraktno asociativno, rahlo geometrizirajoče oblikotvorje v smislu fantazijskih pokrajin, ki jih dopolnjuje z bolj ali manj očitnimi človeškimi ali živalskimi fugurami, katerim lahko pridruži še kakšne pošasti, vse v skladu z nadrealističnim – sanjskim ali podzavestnim učinkovanjem likovne celote. Šele obisk slikarjevega ateljeja razkrije vso sistematično postopnost nastajanja posameznih cikov, o katerih pravi, da jih ustvarja po trenutnem navdihu, pri čemer po eni strani ohranja svoj priljubljeni, bogato nijansirani, praviloma žareči trikromatizem (rdeča, modra, rumena) z občasno prisotnostjo sekundarnih zelenih odtenkov, po drugi strani pa lahko zasledimo tudi barvno reducirane, nekromatične – grisaillne upodobitve (črna, siva, bela), pogosto v kombinaciji z zlatimi odtenki, vendar tako ugaslimi, da posredujejo bolj kot ne htonično, zemeljsko učinkovanje. Rajko Ferk pri spontani zasnovi likovne kompozicije konstantno ohranja vseprisoten, enovit mrežasti preplet poteznih konstrukcij in likovnih objektov, ki pa jih grupira bodisi centralno bodisi adicijsko ali svobodno razsrediščeno, pri čemer skupaj z žarečim koloritom posredujejo izrazito ekspresiven naboj z eruptivnim učinkovanjem, navezujoč na kozmične energijske silnice, ki nas že od stvarjenja spremljajo tako v duhovnem kot fizičnem svetu.«

Leta nazaj je Rajko Ferk začel na socialnem omrežju Facebook pisat aforizme, lani pa se je odločil, da jih bo zbral v knjigi z naslom: Afnorizmi in modrikaste misli. Knjiga je vzbudila veliko zanimanje in se tudi lepo prodaja, kot je povedal na predstavitvi Rajko Ferk.

Ferk sicer redno organizira slikarsko kiparske kolonije, srečanja slikarjev in vrsto samostojnih ter skupinskih razstav. Slikarstvu pa se bo posvetil 100%, ko se bo predvidoma letos jeseni upokojil. Že 9. maja pa bo svoja najnovejša dela postavil na ogled na gradu Rače, 23. Maja pa bo tudi skupinska razstava, na kateri bo med drugim razstavljal londonski dopisnik Brane Kastelic.

Eno izmed najbolj uspešnih družinskih podjetij Kovinarstvo Bučar iz Miklavža na Dravskem polju, ki proizvajajo kleparske izdelke, je minuli vikend priredilo dvodnevno srečanje kleparjev, krovcev, tesarjev in trgovcev ter priredilo še hišni sejem poslovnih partnerjev.

Kovinarstvo Bučar, ki zaposluje 45 delavcev se v svojo jasno vizijo, uspešno uvršča med najuspešnejša tovrstna podjetja v Sloveniji. Sejem je samo pika na »i«.

Če je bil petek namenjen srečanju ljudi iz stroke, kjer so na enem mestu zbrali več kot 200 krovcev in kleparjev, pa tudi proizvajalcev in distributerjev stavbno kleparskih izdelkov, kritin in drugega, pa je bila sobota v znamenju hišnega sejma. Na sejmu so predstavili 13 podjetij. Sejem so si z zanimanjem ogledali vsi tisti, ki gradijo in prenavljajo ali pa zgolj razmišljajo o prenovi strehe in ostrešja in so tako lahko na enem mestu srečali ponudnike krovsko kleparskih in tudi tesarskih del.

Kandidatke in kandidati skupne liste NSi in SLS za volitve v Evropski parlament so se v okviru prvega v nizu obiskov po Sloveniji danes ustavili v Mariboru. Po besedah nosilca liste Lojzeta Peterleta je članstvo Slovenije v EU prineslo novo možnost tudi za to mesto. “Mislim, da Maribor te vloge še ni odigral,” je dejal.

“Tudi za Maribor ne vidimo boljše rešitve v težkem socialnem stanju, kot da okrepi svojo gospodarsko kapaciteto. Tu bi bilo treba graditi na domačih silah in jih okrepiti s pozornostjo in inštrumenti Evropske zveze in Slovenije,” je Peterle pojasnil na novinarski konferenci v mariborski Hiši Stare trte, kjer so se ustavili prvi dan volilne kampanje pred evropskimi volitvami 25. maja.

Evropska ljudska stranka ima po besedah Peterleta zelo jasne poglede o vlogi lokalne samouprave, mest in regionalnih središč. “Ne samo za Maribor ampak za vso Slovenijo je pomembno, da Maribor okrepi svojo vlogo, ki jo je padec meje izrazito okrepil, Maribor pa tega še ni zadosti izkoristil,” je dodal.

Od osmih kandidatov na skupni listi NSi in SLS, ki so jo uradno vložili na začetku tega tedna, jih kar pet prihaja s Štajerske. “Naša lista je sestavljena iz kompetentnih ljudi, ki imamo ne samo politične izkušnje ampak tudi izkušnje na področju izvršilne veje oblasti, kjer se konkretno izvajajo določeni projekti in politike,” je izpostavila predsednica NSi Ljudmila Novak. “Naša politika je zelo evropsko usmerjena in se zgleduje po tistih državah, ki so v EU uspešne.”

Predsednik SLS Franc Bogovič je prepričan, da že s sodelovanjem med obema strankama kažejo “evropsko dimenzijo sodelovanja, dimenzijo pogleda v prihodnost, in po drugi strani tudi jasnega zavedanja, da smo za svojo prihodnost največ odgovorni sami in da moramo izkoristiti priložnosti, ki jih čas ponuja”.

Na listi kandidatov NSi in SLS za evropske volitve so poleg Peterleta, Novakove in Bogoviča še Aleš Hojs, Monika Kirbiš Rojs, Nežika Pavlič, Vida Čadonič Špelič in Jakob Presečnik.

Vir: STA

Študentski svet Univerze v Mariboru je v sodelovanju s študenti, ki so vključeni v različna društva in organizacije, v preteklih dneh meseca aprila pripravil okrog 30 dogodkov, ki so bili v znamenju svetovnega dneva zdravja. Projekt »Mesec zdravja«, ki je bil letos izveden že tretje leto zapored (v preteklih dveh letih sicer kot »Teden zdravja«), je potrdil, da so študentje željni gibanja ter spoznavanja zdravega načina življenja.

Število udeležencev na vseh dogodkih, ki so bili izvedeni v sklopu projekta “Mesec zdravja”, se giblje čez 2000, poleg tega pa so v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru razdelili tudi 3000 zajtrkov med študente. Vsi dogodki so bili brezplačni, zato so veseli odziva študentov, seveda pa si želijo, da bodo v prihodnjem letu izkazali še večje zanimanje.

Ugotovili so, da so študentje največ zanimanja pokazali za sprostitev in športne dejavnosti, saj so bili najbolj obiskani dogodki naslednji: Maraton aerobike, Finale Univerzitetne športne lige za prvaka UM, delavnici pravilne fitnes vadbe in plesa ob drogu, dogodek »Kako merimo zdravje?«, delavnica jogijskih tehnik za zmanjšanje stresa in predavanje na temo akademskega dopinga.

Študentski svet Univerze v Mariboru predstavlja skupnost študentov, ki znotraj svojega interesnega področja sodelujejo pri različnih društvih. Pri projektu »Mesec zdravja« so bili povezani študenti iz Društva študentov psihologije (projekt Psihošprint 2014), študenti Filozofske fakultete UM (Pozdrav pomladi), študenti Medicinske fakultete UM (projekt Serotonin), študenti Fakultete za kmetijske in biosistemske vede UM (Peš na faks) ter s študenti Fakultete za zdravstvene vede UM in Pedagoške fakultete UM (Kako merimo zdravje?). Sodelovali so tudi s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (zdrav zajtrk in ŠTEKO).

Po uspešno izvedenem celomesečnem projektu so se v Študentskem svetu UM odločili, da bodo projekt »Mesec zdravja« ohranili tudi v prihodnje ter s tem študentom omogočili prost vstop na dogodke, ki osveščanju o zdravju. Rok Hržič, prorektor za študentska vprašanja, ob zaključku Meseca zdravja pravi: »Zdrav duh v zdravem telesu je odlično vodilo za uspešen študij in ustvarjanje svoje prihodnosti, zato bo Študentski svet UM nadaljeval tradicijo projektov, ki študente, združujejo v zanimivih izkušnjah, ki prispevajo h kakovostnejšemu študentskemu življenju.«

Minister za kulturo Uroš Grilc, mariborski župan Andrej Fištravec in direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina so se danes dogovorili, da bodo poiskali 220.000 evrov, potrebnih za izpeljavo letošnjega festivala Lent. Kot je po sestanku dejal Fištravec, bo občina z ministrstvom izoblikovala predlog, ki ga bodo poslali v potrditev vladi.

Ena od ugotovitev, s katero so se vsi strinjali, je bila, da festival močno presega mestne razsežnosti, je povedal mariborski župan. Po ministrovih besedah sta se z županom “v zavedanju, kaj pomeni Lent za Severovzhodno Slovenijo in celotno državo s kakovostnimi in raznolikimi vsebinami, dogovorila, da bosta ministrstvo in občina zagotovila sredstva na vsaj načrtovani ravni”.

Dogovor je partnerski, kar pomeni, “da bo vsaj toliko, kot bo za festival namenila država, morala prispevati tudi mariborska občina”, je po skupni preučitvi finančne konstrukcije projekta poudaril Grilc. Dodal je, da je ena izmed večjih težav upad sponzorskih sredstev.

Minister je zagotovil, da bodo strokovne službe ministrstva že danes začele z delom, približno tri tedne pa potrebujejo za pripravo vladnega gradiva. Kot je še dejal, se v vsebinski program na ministrstvu ne bodo vmešavali, bodo pa podprli predvsem programe, ki so v javnem interesu.

Župan rešitev za prihodnost Lenta vidi tudi v celostni infrastrukturni pripravi, s čimer bi zmanjšali vsakoletne stroške, ki nastajajo ob organizaciji festivala. Tako bodo letos ob lutkovnem gledališču postavili pokriti amfiteater, ki bo služil kot festivalsko prizorišče, je napovedal.

Direktor Narodnega doma Maribor, ki pripravlja festival, je s sestanka odšel optimističen, vesel je tudi, da so končno vzpostavili dialog s svojim ustanoviteljem – občino. “Nismo takoj pričakovali sredstev, pač pa jamstvo, da se lahko lotimo projekta,” je pojasnil Rukavina.

Leta 2012 je festival stal 1,75 milijona evrov, lani 1,45, “letos pa pod 1,25 milijona ne moremo iti”, je poudaril. Ob tem je dodal, da je 60 odstotkov sredstev sponzorskih. Z ukinjanjem prizorišč in osiromašenjem programa bi se festival “sesul kot hiša iz kart”, saj obiskovalci ne bi želeli zanj plačati vstopnine, je menil.

Povedal je še, da je težka situacija povezala Mariborčane. Po njegovem mnenju se zavedajo, da je festival ena redkih stvari, po katerih je Maribor “prepoznaven v pozitivni konotaciji”.

Vir: STA

V Mariboru se bo danes začel 3. Otroški bazar, ki je znova združen s Festivalom za tretje življenjsko obdobje. Izobraževalno-sejemska prireditev se bo v Ledni dvorani odvijala do nedelje in je namenjena družinam, da spoznajo novosti na trgu in se pozabavajo ob različnih dogodkih.

Staršem bodo na Otroškem bazarju predstavljeni otroška moda, zdrava prehrana, načini preživljanja prostega časa in ponudba družinskega turizma. Med drugim bo potekala predstavitev mladih podjetnikov v projektu Podjetno v svet podjetništva, otroci pa bodo lahko ob predstavitvi portala Mojaizbira.si spoznavali različne poklice.

Otroci skupaj s starši ali starimi starši se bodo lahko udeležili delavnic Zveze prijateljev mladine Maribor ter Centra eksperimentov Maribor. Na zunanji ploščadi bo ponovno postavljen ZOO park Rožman, predstavili se bodo policisti s službenimi živalmi in opremo ter Hoduljarsko društvo Maribor.

Na odprtem odru bodo vsak dan glasbene, gledališke in plesne predstave osnovnih šol, vrtcev ter upokojenskih in drugih društev, pretežno s štajerskega konca. Vrhunec dogajanja bo v nedeljo s festivalom Korajža velja, kjer lahko mladi predstavijo svoje talente.

Drugo leto zapovrstjo bo Ledna dvorana v času Otroškega bazarja gostila še Festival za tretje življenjsko obdobje Maribor, na katerem se bodo predstavili domovi starejših občanov, ponudniki dnevnih aktivnosti za starejše, razstavljavci s področja zdravja, turizma, telekomunikacij, bančništva, kozmetike, prehranskih dopolnil in podobno.

Otroški bazar je največji sejem za družine v Sloveniji, ki so ga na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pripravili leta 2006. Letos bo znova potekal dvakrat; tretjič v Mariboru in devetič v Ljubljani.

Vir: STA

Potem ko mariborski mestni svetniki minuli torek na seji ne samo, da niso obravnavali tematike Festivala Lent, temveč direktorju Narodnega doma Maribor tako rekoč niso želeli prisluhniti, ko je govoril o pomanjkanju denarja, smo preverili ali Lenta letos resnično ne bo ter seveda kakšne posledice bi to lahko prinašalo mestu. Svoje mnenje so nam zaupali tako naključni Mariborčani, kakor tudi direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina in mariborski župan dr. Andrej Fištravec.

Posodobljeno 25.4.2014 ob 14.15:

Mariborski župan Andrej Fištravec je v luči reševanja Festivala Lent danes obiskal ministra za kulturo Uroša Grilca. Po obisku je Fištravec povedal, da sta z ministrom ugotovila: “Da je program Festivala Lent, program regionalnega in državnega pomena, zaradi česar je možno sofinanciranje ministrstva preko posebnega člena zakona o uveljavljanju javnega interesa v kulturi. V naslednjih treh tednih bo postopek speljan preko vlade. Dogovorjeno je, da bo isti delež, kot bo dalo ministrstvo, še dodatno primaknila Mestna občina.” Slednja pa naj bi ta denar zagotovila ali s prerazporeditvami ali z rebalansom proračuna.

Podrobnosti boste izvedeli v oddaji Občinski informator 265 – ob 18.30 na BK TV!

Koalicijski poslanci iz Maribora in okolice so danes na predsednico vlade, ministra za kulturo in finance ter Mestno občino Maribor in Narodni dom naslovili javno pismo, v katerem jih pozivajo, naj najdejo skupno rešitev oziroma sredstva za izvedbo letošnjega festivala Lent.

Kot je v pismu zapisalo šest poslancev, je festival pomemben, saj predstavlja enega od stebrov samozavesti Maribora, prebivalci mesta in okolice pa so ga vzeli za svojega in so nanj ponosni.

Premierki Alenki Bratušek, ministroma Urošu Grilcu in Urošu Čuferju ter mariborski občini in Narodnemu domu predlagajo, naj rešitev poiščejo v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki omogoča, da država po predhodni vlogi lokalne skupnosti prepozna določen projekt kot dejavnost širšega, tudi državnega pomena.

“Po našem trdnem prepričanju to širšo, regionalno in državno vlogo Festival Lent kot največji multikulturni festival v Sloveniji nedvomno izpolnjuje,” so v pismu zapisali poslanca PS Dragan Bosnić in Peter Vilfan, poslanca SD Majda Potrata in Matevž Frangež, poslanec DL Branko Kurnjek in poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat.

Ob tem poudarjajo, da bi država, če bi za festival našla 50.000 evrov, tudi mestu dala močan signal in poziv, naj tudi samo najde potrebna sredstva za izpeljavo letošnjega festivala.

Zavedajo se, da nekateri po 20 letih zahtevajo redefiniranje festivala, da bi ta s svojo pestrostjo okrepil življenje v mestu čez vse poletje, kot politiki pa so mu pripravljeni zagotoviti svojo podporo in pomoč v morebitni novi podobi, ki pa jo morajo odkriti in oblikovati ustvarjalci, kulturne institucije in ljudje, ki jim je festival namenjen.

Za letošnjo izvedbo Festivala Lent organizatorju Narodnemu domu Maribor manjka okoli 220.000 evrov, po besedah direktorja Vladimirja Rukavine pa še ne vedo, kje bodo ta denar dobili. “Najslabša možnost, ki se ji želimo izogniti, je, da festivala ne bo,” je dejal.

Priprave na letošnji festival, ki bi se po načrtih moral odviti med 20. junijem in 5. julijem, so tik pred zaključkom. A težava je denar. Rukavina je želel o tem spregovoriti na seji mestnega sveta v torek, a so svetniki z večino glasov to točko umaknili z dnevnega reda. Poudaril je še, da so samo od februarja do danes uspeli znižati stroške festivala od sprva predvidenih 1,415 milijona evrov na 1,245 milijona. Slednji je po trditvah Rukavine znesek, pod katerega se ne morejo spustiti.

Vir: STA

Ali je kaj trden most, se danes znova sprašujejo na mariborski fakulteti za gradbeništvo. Tam namreč že peto leto zapored poteka tekmovanje v izdelavi mostov iz špagetov. Takšne konstrukcije lahko nosijo več deset kilogramov obremenitve, zaradi spremembe pravil pa računajo, da bodo letos podrli nov rekord.

Gre za mednarodni projekt združevanja in tekmovanja študentov gradbeništva, ki ga zdaj že tradicionalno prirejata društvo študentov in študentski svet fakultete za gradbeništvo v Mariboru.

Na tekmovanju ekipe sprojektirajo in zgradijo most iz špagetov ter nato tekmujejo v njihovi vzdržljivosti pod različnimi obremenitvami. Letos se za zmago poteguje enajst ekip, pri čemer prvič sodelujejo tudi srednješolci. Dve ekipi sta iz tujine, in sicer iz Tuzle in Niša.

Ekipe so začele z delom v torek, danes popoldne pa bodo svoje mostove postavile na ogled in preizkusile njihovo trdnost.

Kot je povedal eden od organizatorjev Mitja Beber, so letos nekoliko spremenili pravila in povečali predpisana razpon in težo mostu, zaradi česar računajo, da bodo zgrajeni mostovi prenesli še večje obremenitve kot v prejšnjih letih. Trenutni rekord je padel pred dvema letoma, ko je zmagoviti most prenesel 27 kilogramov bremena.

Mostovi iz špagetov so svojevrsten dosežek, saj lahko nosijo tudi do 70-kratnik svoje lastne teže. Seveda če se ga ustrezno načrtuje in sestavi. Pomembna sta torej tako pravilnost izračunov kot natančnost gradnje.

Za testenine so se po besedah Beberja odločili, ker gre za zelo homogen, enostavno sestavljiv in cenovno dostopen material. V laboratoriju so preizkusili sedem različnih trgovskih znamk špagetov, najbolje pa so se odrezali tisti znane italijanske blagovne znamke.

Čeprav so mariborski študenti s svojim projektom seznanili tudi omenjenega italijanskega proizvajalca, se za sponzorstvo niso uspeli dogovoriti. Zato morajo kriti gradbeni material za mostove iz lastnega žepa.

Vir: STA

Uspešno poslovanje Adriatica Slovenice in vpetost v regionalno okolje

Zavarovalnica Adriatic Slovenica (AS), druga največja slovenska zavarovalnica, je po združitvi s sestrsko zavarovalnico KD Življenje v poslovnem letu 2013 še okrepila svoj položaj na slovenskem zavarovalnem trgu. Lani so fakturirali za 306 milijonov evrov premije in izplačali za 218 milijonov evrov škod. Poslovna enota zavarovalnice v Mariboru, ki posluje že 22 let, pa je ob koncu 2013 zbrala za 34 milijonov evrov premije in izplačala za 22 milijonov evrov škod. AS se aktivno odziva na potrebe okolja, v katerem deluje. V okviru partnerstva s projektom iHELP so tako danes v uporabo predali tudi nov defibrilator, nameščen na naslovu poslovne enote v Mariboru in je v primeru najhujšega dostopen vsem.

 
Zavarovalnico AS, ki je del Skupine KD Group, od oktobra 2007 vodi predsednik uprave Gabrijel Škof: »V 2014 ostajamo v celoti usmerjeni v naše stranke. Zaupa nam preko 640.000 zavarovancev, zato se tudi v prihodnje prilagajmo razmeram in poseben poudarek namenjamo osebnim in asistenčnim zavarovanjem. Obdržati želimo vodilni položaj inovatorja na trgu zavarovanj in na področju naprednih storitev, naš najpomembnejši cilj je ohranitev obsega premije in posledično večanje tržnega deleža, saj se zavarovalni trg že dve leti sooča s padcem,« letošnje načrte pojasnjuje Škof. S 15,6-odstotnim tržnim deležem (podatek za december 2013, vir SZZ) so še utrdili položaj druge največje slovenske zavarovalnice, ki pod eno streho ponuja celovito zavarovalno zaščito (premoženjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja).

Letos so veliko pozornosti namenili razvoju osebnih zavarovanj, novosti še načrtujejo predvsem na področju pokojninskih zavarovanj, ki so z novo pokojninsko zakonodajo zanimivejša za širšo populacijo. AS pa želi z dolgoletnimi izkušnjami na področju zdravstvenih zavarovanj aktivno sodelovati pri oblikovanju reforme slovenskega zdravstvenega sistema, saj bi zavarovalnice z aktivnejšo vlogo doprinesle k finančni stabilnosti in stroškovni učinkovitosti celotnega slovenskega zdravstva.

Zavarovancem so letos ponudili vrsto novih življenjskih zavarovanj (Življenjski kasko – Asistenca življenja, Potencial Evrope AS), saj želijo prebivalce osveščati o pomembnosti varčevanja za obdobje po upokojitvi, prenovili so tudi uspešno premoženjsko zavarovanje Dom AS, ki ga odlikujejo še bogatejša kritja. »Strankam želimo ponuditi zavarovanja, ki njim in njihovim družinskim članom omogočajo več finančne varnosti v primeru najhujših in nepredvidljivih dogodkov. Ob razvoju zavarovanja imamo vedno najprej v mislih stranko, zato je vodilo našega razvoja prilagodljivost – torej ponudba po meri posameznika,« poudarja W. Jacob Westerlaken, član uprave. Obenem vse vabijo k brezplačni včlanitvi v AS Klub ugodnosti na www.as-klub.si, kjer si lahko posamezniki pridobijo pomembne ugodnosti, tako pri sklenitvi zavarovanj, kakor preživljanju prostega časa.

Zavarovalnica je tesno vpeta v okolje, v katerem deluje in podpira številne projekte s področja športa, kulture in humanitarnosti. Lani je prav z njihovo podporo zaživel projekt mladih slovenskih izumiteljev iHELP. Da bi pomagali čim večjemu številu ljudi, skupaj reševali življenja in zmanjšali število žrtev srčnega zastoja ter drugih nenadnih nesreč, so ob podpori Adriatica Slovenice razvili mobilno aplikacijo, s katero je mogoče enostavno poslati SOS sporočilo in tako s pomočjo posameznikov – laikov in izurjenih reševalcev nuditi kar se da hitro pomoč ponesrečencem. Kot aktivni partner projekta v Adriaticu Slovenici izobražujejo zaposlene o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Poslovna enota Maribor na naslovu ulica Eve Lovše 15 pa je od danes opremljena z zunanjim defibrilatorjem, ki je na voljo 24 ur na dan vsem, ki potrebujejo nujno pomoč. Vinko Prislan, direktor poslovne enote Maribor: »Na poslovni enoti se aktivno odzivamo na potrebe okolja, zato pomembno podpiramo iniciative na različnih področjih. Zagotovo pa je reševanje življenj največ, kar lahko storimo. Defibrilator na naši poslovni enoti je tako 30 v mestu Maribor. Seveda si vsi želimo, da bi bila potreba po njegovi uporabi kar najmanjša. Obenem pa se nadejamo, da bo v pravem trenutku odigral ključno vlogo!«

Mariborska knjižnica letos praznuje 65 let obstoja in ob tej priložnosti v maju načrtuje vrsto dogodkov. Najbolj pa jih je razveselilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za drugo fazo projekta izgradnje nove osrednje enote knjižnice na Rotovškem trgu. “Zdaj ne bo več izgovora, da ni gradbenega dovoljenja,” je danes povedala direktorica Dragica Turjak.

“Seveda je potrebno počakati na pravnomočnost, vendar pa zaradi predhodnih usklajevanj s strankami v postopku in sprotni odpravi nejasnosti ne pričakujemo novih ugovorov,” je pojasnila direktorica. “Ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno, ne bo več pravno formalnih ovir za premik z mrtve točke. Mesto in država bosta sedaj morala najti način, kako aktivirati sredstva nove evropske perspektive in kje najti potreben delež sredstev v svojih proračunih.”

Na to gradbeno dovoljenje čakajo od oktobra 2011, ko so pridobili gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta, ki se skupno ocenjuje na 21,8 milijona evrov.

Kot so pojasnili na mariborski občini, bo obnovo knjižnice mogoče začeti po zagotovitvi ustreznih finančnih virov v občinskem proračunu. “Projekt je vključen v nacionalni program obnove kulturne infrastrukture za leto 2013-2016 ministrstva za kulturo, iz naslova katerega Mestna občina Maribor pričakuje sofinanciranje iz državnega proračuna in evropskih sredstev nove finančne perspektive.”

V letošnjem občinskem proračunu je predvidenih le 200.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije. “Začetek izvedbe investicije je odvisen od zagotovitve ustreznih finančnih virov in uspešno zaključene izvedbe postopka javnega naročila,” so še povedali na občini. V vmesnem času bodo poskušali nekoliko urediti Rotovški trg in zakrpati največje luknje, saj se trg uporablja tudi v protokolarne namene, a, kot pravijo na občini, to ne bo oviralo morebitnega začetka obnove.

Novo knjižnico, s katero bi uredile trenutno zelo problematične prostorske pogoje osrednje mariborske splošne knjižnice, bi po prvotnih načrtih morali postaviti že leta 2012 v času Evropske prestolnice kulture (EPK). A se zaradi težav s pridobivanjem dokumentacije in pomanjkanja denarja ni še nič premaknilo.

Na ta problem bodo v Mariborski knjižnici znova javno opozorili tekom obeleževanja svoje 65. obletnice. Osrednji dogodki bodo potekali med 6. majem in 5. junijem pod sloganom Pod arkadami modrosti, na pozabljenem trgu. Glavnina dogajanja bo prav na Rotovškem trgu, obletnice pa se bodo spomnili po celotni mreži knjižnic od Lovrenca na Pohorju do Šentilja.

Rdeča nit prireditev je 65 obrazov, ki so povezani s knjižnico in okoljem, v katerem deluje. Te osebe bodo ves mesec predstavljali v različnih enotah knjižnice in jih zbrali v nastajajočem spletnem biografskem leksikonu Štajerci.si, s katerim se Mariborska knjižnica pridružuje drugim slovenskim knjižnicam pri ustvarjanju leksikona Znani Slovenci.

Vir: STA

Vabljeni na majske dogodke v Narodnem domu Maribor KAJ KJE KDAJ – maj 2014.

Napovednik in fotografije za dogodke v maju 2014 najdete na: http://dl.nd-mb.si/Narodni dom Maribor