Dramska skupina Kulturno umetniškega društva Lehen gostuje z veseloigro: Kdo pa je vaš zdravnik? 29. marca 2014 ob 18,00 uri V domu kulture v Bistrici ob Dravi.
Novice iz občine Občine
Mariborski mestni svet je nocoj v okrnjeni sestavi sprejel proračuna mariborske občine za letošnje leto. Svetniki so uvodoma vztrajali, da občinska uprava pojasni stališča o vloženih amandmajih svetniških skupin, ki so jih podale svetniške skupine že na prvo branje mestnega proračuna, a so ostali brez odgovorov.
Po burni razpravi, v kateri so županu nekateri očitali, da se na sejo niso mogli pripraviti, saj so dobili županove amandmaje le 45 minut pred sejo, so sejo po odmoru zapustili predstavniki svetniških skupin: SDS, Županove liste, Liste za pravičnost in razvoj ter stranke Lipa, z izjemno svetnika Alfreda Lasetskega, ki je proračun podprl.
Slika je simbolična
Svetniki SD so pojasnili, da bodo proračun sicer potrdili, a s cmokom v grlu, kot so se izrazili. DESUS in SLS sta proračun podprli, enako tudi svetnik Milan Eržen v imenu Liste gasilcev ter Valter Pristovnik v imenu Liste za Maribor. Proračun so podprle tudi nekatere manjše svetniške skupine. Svetniki, ki so ostali, teh je bilo 26, so proračun podprli z dodatnima sklepoma o trimesečnem rednem poročanju o izvajanju proračuna in da občinski svet mora najetje kredita pred tem odobriti.
Minulo nedeljo so se spominjali zlate dobe Stayerc produtiona. Na 20 – seti obletnici popularne glasbe so se zbrali v ruškem kulturnem domu.
Marsikdo si težko predstavlja, kaj pomeni 20 let dela na glasbenem področju. To je minulo nedeljo obeleževal Martin Lesjak, poznan tudi pod nazivom Stayerc production. Od prijateljev – kot jih je poimenoval – smo na odru lahko videli večino glasbenikov, s katerimi je sodeloval. Morda posebej simbolen je bil nastop domačinke Nine Miglič, ki je prek Martina začela spoznavati glasbeno sceno. Všeč je bilo tudi obiskovalcem. Zraven glasbene kariere pa se Lesjak kot lokal patriot zadnje čase podaja tudi v politiko.
V tokratni oddaji Občinski informator:
- Happy Maribor
- proračun MOM pred sprejetjem
- bodi odgovoren lastnik
- dan voda
- 6 milijonov žrtev – 6 milijonov ladjic
- začeli so se Glazerjevi dnevi 2014
Vabljeni v petek, 28.3.2014 ob 20 – ih, v Vaško kavarno Selnica ob Dravi na Pležuharsko noč na vasi. Pripravili pa so tudi bogat srečelov, rumti pumti,…
Danes ob 16. uri se začne redna seja mestnega sveta na kateri bo najpomembnejša točka dnevnega reda sprejemanje proračuna MO Maribor. MO Maribor se trenutno financira na podlagi odloka župana po dvanajstinah lanskega proračuna. Letošnji proračun je predviden v obsegu približno 118,5 mio EUR, v zadnjih dveh mesecih pa ga je vodstvo MO Maribor dopolnilo s številnimi predlogi svetniških skupin. Po besedah direktorja mestne uprave so sprejeli vse predloge svetniških skupin, ki jih je bilo bodisi zaradi zakonskih ali vsebinskih razlogov mogoče sprejeti, tako da je letošnji proračun predvsem rezultat dokaj številnih dogovarjanj in kompromisov s svetniškimi skupinami.
“Glavni cilj vodstva MO Maribor je sprejetje letošnjega proračuna, zato smo se v zadnjih mesecih vseskozi pogovarjali tudi s svetniškimi skupinami. Pri tem smo poudarjali, da proračun vsebuje nekatere pomembne investicije, ki bodo pripomogle tako h kakovostnejšemu življenju ljudi, kot tudi odprle možnosti za nekatera nova delovna mesta. Brez sprejetega proračuna se Maribor ne bi mogel prijaviti na javne razpise za državna ali EU sredstva, kar bi še bistveno zavrlo nekatere projekte in postavilo mesto in občanke ter občane v še slabši položaj v primerjavi z drugimi občinami. V proračunu so predvidene zelo pomembne investicije, denimo izgradnja vrtca v Pekrah, izgradnja kanalizacije v Limbušu, ureditev vodovodnega sistema Jelovec – Srednje in Poslovno-izobraževalno središče Prizma 50+, ki bo zajemalo programske vsebine na področju aktivnega staranja in upravljanja s starostno raznoliko delovno silo.
V proračunu v primerjavi z lanskim letom se povišujejo sredstva za gospodarske dejavnosti, za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost, za zaščito in reševanje, za šport in za varstvo okolja in narave, znižujejo pa se sredstva za delo urada župana, službe za razvojne projekte in investicije, sekretariata za splošne zadeve ter kulturo in mladino. Pri odločanju svetnikov o podpori proračunu mora biti pomembno tudi dejstvo, da bo ob sprejetem proračunu družbi Veolia mogoče izplačati odškodnino, ki ji jo je prisodilo sodišče zaradi preteklih napačnih odločitev vodstva občine, na podlagi za MO Maribor ugodnejšega sporazuma, ki ga je doseglo sedanje vodstvo. Sicer občini grozi izvršba v višini preko 7 mio EUR, kar bi lahko ogrozilo številne za letos predvidene investicije,” je pred začetkom seje poudaril Marko Žula, direktor uprave MO Maribor.
“Za Maribor je zelo pomembno, da proračun sprejmemo. V zadnjih nekaj mesecih smo se zato s sodelavci pogovarjali in dogovarjali z vsemi svetniškimi skupinami. Sedanji predlog je rezultat teh dogovorov in v vodstvu MO Maribor upamo, da bodo mestni svetniki ravnali odgovorno do ljudi ter proračun, ki so ga v veliki meri sooblikovali s svojimi predlogi in pripombami, na seji tudi podprli. Iskreno upam, da strankarske politične kalkulacije tokrat ne bodo prevladale, saj bi to za občanke in občane Maribora lahko pomenilo še poslabšanje njihovega položaja,” je poudaril pred sejo mestnega sveta župan MO Maribor dr. Andrej Fištravec.
Slika je simbolična
Bližajo se toplejši dnevi, ki so idealna priložnost za izvajanje različnih športnih aktivnosti v naravi.
Ker se je po zaspanem zimskem času težje aktivirati, bomo 2.4.2014, za vse športa željne pripravili 4-urni brezplačni program vodene skupinske vadbe. Program, ki se bo odvijal v Športni hiši Radlje ob Dravi, se bo pričel ob 18.oo uri po naslednjem urniku:
- 18.oo – 19.oo maxiRUNfit (ogrevanje, tekaške vaje, šola teka – Maxi sport)
- 19.oo – 20.oo maxiBOOTfit (vadba za krepitev celotnega telesa z lastno težo – Maxi sport)
- 20.oo – 21.oo BODY PUMP (vadba z utežmi – Vlasta Soršak)
- 21.oo – 21.3o CX WORX (specialne in najnovejše vaje za trup – Vlasta Soršak)
- 21.3o – 22.oo maxiSTRETCHfit (raztezne vaje – stretching, sprostitev – Maxi sport)
Vse vadbe bodo potekale ob atraktivni glasbeni spremljavi!
Priporočamo, da ste v športni dvorani cca 20 minut pred začetkom programa, v športni opremi, z brisačo, pijačo in dobro voljo!
Podrobnejše informacije najdete na naši FB strani »ZMIGAJ SE«!
Migali bodo lahko moški in ženske, stari od 15. do 60. leta starosti.
Organizatorji: JZ ŠKTM Radlje ob Dravi in Maxi sport
Psihošprint je vsakoletni večdnevni projekt Društva študentov psihologije Maribor (DŠPM), ki poteka z namenom zainteresirani javnosti predstaviti specifično področje psihologije. Pretekla Psihošprinta sta potekala na temo izgorelosti in psihologije medijev, tokratna tema pa bo »Freud in psihoanaliza«.
S tem organizatorji jadrajo nekoliko izven klasične psihologije ter poskušajo naslavljati vprašanja, za katera verjamejo, da so dandanes bistvena. Med 31. marcem in 5. aprilom 2014 se bo tako na Filozofski fakulteti UM in v Kulturno – glasbenem brlogu zvrstila serija dogodkov – vse od predavanj, okrogle mize, dramske igre pa do ostalega dogajanja na fakulteti – ki bo poskušala zajeti dobro znan moto: nazaj k Freudu.
Med predavatelji in gosti okrogle mize so Peter Praper, Dušan Rutar, Damijan Sever, Matjaž Lunaček, Borut Škodlar in Janko Bohak, v okviru projekta pa bo izvedena tudi originalna dramska igra, pri kateri DPŠM sodeluje z dramaturginjo Tanjo Lužar.
Projekt je tudi dobrodelno obarvan, saj si DŠPM prizadeva, da se tekom tedna zberejo prostovoljni prispevki, ki jih bodo nato predali humanitarni organizaciji Šent, katere poslanstvo je varovanje človekovih pravic in dostojanstva uporabnikov služb za duševno zdravje ter psihosocialna, zaposlitvena in psihiatrična rehabilitacija in ustvarjanje novih delovnih mest za težje zaposljive osebe.
Projekt bo otvorila dramska igra, predavanja in okroglo mizo bo popestrilo vsakdanje dogajanje na Filozofski fakulteti UM, zaključili pa ga bo ekskurzija na Freudov Dunaj. Projekt koordinirajo Tomaž Praprotnik, Aljaž Jelenko in Aleš Korošec.
Projekt so podprli: Študentski svet FF UM, Filozofska fakulteta UM, Zbornica kliničnih psihologov, Društvo psihologov Slovenije, Založba cf, Študentski svet UM, Društvo študentov psihologije Maribor.
Več o programu na spletni strani projekta.
Slika je simbolična
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo dne 21.03.2014 objavilo Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na območju Maribora s širšo okolico. Rok za oddajo dokumentacije je 28.04.2014.
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi obstoječega obrata ali začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) ter ustvarjanja ali ohranjanja delovnih mest povezanih z začetno investicijo.
Investicija se mora izvajati na območju občin Kungota, Hoče-Slivnica, mestne občine Maribor, Pesnica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi.
Višina sredstev
Okvirna višina razpisanih sredstev za leto 2014 znaša 1.641.000 evrov, za leto 2015 pa 1.678.000 evrov.
Višina sofinanciranja
Višina sofinanciranja upravičenih stroškov začetnih investicij mora biti najmanj 50.000,00 evrov. Najvišji znesek sofinanciranja je lahko največ 500.000,00 evrov.
Višina sofinanciranja v nobenem primeru ne sme preseči:
- 50 % vrednosti upravičenih stroškov za mala podjetja,
- 40 % vrednosti upravičenih stroškov za srednja podjetja in
- 30 % vrednosti upravičenih stroškov za velika podjetja.
Upravičeni prijavitelji
Na razpis se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njihovo pravno obliko in velikost, razen pravnih oseb v večinski javni lasti in:
- so na dan oddaje vloge na ta javni razpis vsaj 18 mesecev registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah
- imajo na dan oddaje vloge na ta javni razpis vsaj 6 mesecev sedež podjetja ali njegov registriran del (obrat, podružnica, ipd) na upravičenem območju in
- bodo izvedla investicijo na upravičenem območju.
Upravičeni projekti
Upravičeni projekti so projekti, ki izpolnjujejo pogoje in merila razpisa in vključujejo naslednje stroške:
- nakup strojev in opreme ( tudi rabljenih za mala in srednja podjetja)
- nakup nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja,
- gradbena dela,
- nakup objektov in zemljišč.
Obdobje za porabo sredstev
Obdobje za katerega so namenjena razpisana sredstva sta proračunski leti 2014 in 2015. MGRT bo sofinanciral le upravičene stroške nastale od vročitve sklepa o sofinanciranju do najkasneje 24.10.2014 za pogodbeno dogovorjeno sofinanciranje v letu 2014 in upravičene stroške nastale od vročitve sklepa o sofinanciranju do najkasneje 23.10.2015 za pogodbeno dogovorjeno sofinanciranje v letu 2015, v primeru dvoletnih pogodb oziroma enoletnih pogodb sklenjenih za sofinanciranje v letu 2015.
Rok za prijavo
Rok za prijavo je 28.04.2014.
Podrobnejše inpormacije najdete na povezavi.
Posebna prireditev pa je potekala tudi v Selnici ob Dravi, kjer so podelili Zlato vrtnico za najlepše, s cvetjem obdano okolje.
Letos je Zlato vrtnico prejela Jožica Harnik. Dobitnica Zlate vrtnice je dodala:”Ključ do lepe in urejene okolice sta posebna skrb in ljubezen do narave.” V urejanje svojega vrta ter rož je vložila kar nekaj časa in truda. Kriteriji za ocenjevanje, kdo prejme zlato vrtnico, so vsako leto enaki. Na stavbi se ne smejo izvajati gradbena dela, urejeno pa mora imeti tudi fasado. Ocenjujejo pa seveda predvsem zelenje. Koliko trajnic imajo, kako je urejen zimski vrt ter ali je trata redno košena.
Jožica Harnik, dobitnica zlate vrtnice”
Podelitve se je udeležil tudi župan občine Selnica ob Dravi, Jurij Lep, ki meni da je za občino pomembno, da občani, za svoje hiše lepo skrbijo, saj tako vsi, ki pridejo v Selnico prvič, vidijo, da je lepo urejena.
Spoznajte vse čare Protnerjevih Renskih rizlingov in prefinjenost okusov prestižnega kaviarja Giaveri.
Tako kot ljudje, se tudi drevesa starajo in odmirajo. Da bi ohranili priljubljene sorte starih sadnih dreves, jih skušamo precepiti in tako nadaljevati njihov rod. Seveda pa je cepljenje poseben postopek, ki ga je potrebno dobro obvladati.
Zato vas TURISTIČNO DRUŠTVO vabi, da se udeležite prvega dogodka na »Jabolčni poti«: CEPLJENJE SADNIH DREVES, ki ga bomo izvedli v »DREVESNICI PLANTA« v Črešnjevcu ob Dravi, kjer vam bo gospod Dolinšek na strokoven način prikazal različne postopke cepljenja.
Dogodek bo v soboto, 29. Marca 2014 ob 10. uri.
V Rušah v veliki dvorani Cezama se je v soboto odvijal koncert v sklopu Glazerjevih dni.
Kot prvi so se na odru predstavili Grega Gorenšek in tolkalna skupina Stick Control Junior ter mladinski pihalni Orkester med oblaki. Sledili so Matjaž Sabolek-Tiža, Blaž Kosi in Samo Pečar, predstavili so se s projektom 365 beats. Gre za enoletni projekt. Vsak dan je bila ustvarjena, posneta in objavljena ena skladba dolga vsaj 2 minuti. Posnetke si lahko ljudje ogledajo na spletnem mestu SoundCloud. Kot zadnja se je predstavila mlada glasbena skupina The Pyramids, ki jo sestavljajo štirje člani, Vanesa Tomažič, Gašper Šantl, Ana Medved ter Boštjan Mihelač. Za sebe pravijo, da so mlada glasbena skupina, ki jih druži ljubezen do glasbe, ustvarjajo mešanico zvrsti in poskušajo na sceno prinesti nekaj novega.
Kmečka godba Pernice je minuli petek priredila tradicionalni 21. Jožefov koncert, ki se je odvijal v športni dvorani na Muti.
Društvo Kmečka Godba Pernice uspešno deluje in nastopa že 111 let. Vsako leto se jim na odru pridružijo zanimivi glasbeni gosti. Letos se je godbi na odru najprej pridružil Ansambel Klapovuhi. Večer so popestrili tudi Ansambel Koroški Muzikanti, harmonikarji iz Mežice, Ansambel Banovšek, Ansambel Nsmeh, predstavil se je tudi Roki Krajnc, ki je eno pesem zapel ob spremljavi godbe Pernice. Obiskovalce je nasmejala humoristična skupina iz Sv. Antona, navdušila sta jih prav tako Tanja Žagar ter nastop skupine Gadi. Kot zadnji je nastopil Ansambel Veseli svatje, večer pa je zaključila godba Pernice. V zadnjih letih je koncert postal zelo priljubljen, na njem se zbere vsako leto več ljudi. Obiskovalci so bili navdušeni nad koncertom in prav tako organizatorji, saj je bil letos koncert razprodan.
Oglejte si celotni posnetek 28. redne seje Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je bila 27.2.2014.
Ob prazniku vseh žena in mamic vabimo na prireditev Za mojo mamo, ki so jo za vas pripravili otroci OŠ Janka Glazerja Ruše. Prireditev bo v sredo 26.3.2014, ob 17.30 uri, v dvorani Doma kulture Ruše.
Ta petek so predstavili nov predlog proračuna za letošnje leto, potem ko so svetniki pred dobrim mesecem dni točko druge obravnave proračuna umaknili z dnevnega reda seje. Mariborski župan sedaj napoveduje, da bodo svetniki na ponedeljkovi seji proračun sprejeli.
Tokratni predlog proračuna za drugo obravnavo je težak dobrih 118 milijonov 550 tisoč evrov. V primerjavi s prvo obravnavo je sicer višji za 1,9 milijona, a je za 0,7 milijona nižji od predloga za drugo branje, ki so ga svetniki takrat umaknili z dnevnega reda. Sedaj so v mestni upravi prepričani, da ga bodo sprejeli. Od tega poziva pa je odvisno financiranje številnih projektov, v mestu in okolici. Mariborski župan napoveduje, da tokrat proračun ne bo padel. Z SDSom se niso mogli uskladiti, z SD so sklenili več denarja nameniti socialnemu podjetništvu, LPR so delno ugodili pri eni od treh zahtev: zagotovili so 50 tisoč evrov za projekt mestne hranilnice, z Nsi pa so obravnavali pojdetniški inkubator.
Podrobnosti sledijo v današnji oddaji Občinski informator, ob 18.30, na BK TV.
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo gostili Lučko Šantl in Sandija Horvata iz Dijaškega doma Maribor.
Tema letošnjega mednarodnega dneva za odpravo rasne diskriminacije je vloga voditeljev v boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1966 21. marec razglasila za mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije.
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve ob tem poudarjajo, da pojavu diskriminacije pogosto botrujejo zaostrene socialne in ekonomske razmere ter revščina, ki pahnejo ljudi na rob obupa in povečajo stopnjo nestrpnosti.
Pred tem ni imuna nobena država, ne glede na sprejeto nacionalno zakonodajo, saj igra pomembno vlogo tudi družba, predsodki in kulturna ozadja. Zavreči je treba kakšne koli ideje ali sovražni govor, ki poziva k rasni diskriminaciji, ksenofobiji, nestrpnosti. Tudi v Sloveniji se krepijo predsodki, diskriminacija, sovražni govor in nasilje nad tujci ali tistimi, ki jih dojemamo kot “drugačne”. Temu pojavu so najbolj izpostavljene ranljive skupine, ki predstavljajo najboljši pokazatelj in preizkus učinkovitosti pravne države. V zadnjem času se vse pogosteje govori o človekovih pravicah migrantov. Države morajo sprejeti vse potrebne ukrepe v skladu s svojimi mednarodnimi obvezami za učinkovito odpravo rasne diskriminacije v vseh njenih oblikah in pojavih. Pomembno preventivno vlogo igra tudi izobraževanje za človekove pravice, je še zapisano v sporočilu za javnost MZZ.
MZZ je ob tem še napovedal, da se bo Slovenija kot kandidatka za članstvo v Svetu ZN za človekove pravice za obdobje 2016-2018 v okviru ZN, Sveta Evrope, EU in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi še naprej zavzemala za uresničevanje regionalnih in univerzalnih mednarodnopravnih instrumentov za boj proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti.
Spomnili so še, da Slovenija vsaki dve leti skupaj z Belgijo v okviru Generalne skupščine ZN vlaga resolucijo o mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Letošnje leto je še posebej pomembno, saj Slovenija pripravlja nacionalno periodično poročilo po mednarodni konvenciji o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki ga mora posredovati v obravnavo odboru ZN za odpravo rasne diskriminacije.
Vir: STA
DVORANA UNION
5. koncert Cikla za mlade
SPOZNAVAJMO GLASBILA IN GLASBENE ZASEDBE
četrtek, 3. april, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Orkester Mandolina Ljubljana
Dirigent: Andrej Zupan
Spored:
Johannes Brahms: Madžarski ples št. 5
Elliot Goldenthal: Lebdeča postelja
Kerry Livgren: Prah v vetru
Pietro Mascagni: Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana
Viktor Parma: Intermezzo iz opere Ksenija
Aram Hačaturjan: Ples s sabljami iz baleta Gayanne
Cena vstopnic: 5,00 €
V naši koncertni sezoni bomo spoznali še eno brenkalo; po zgodovini in značilnostih mandoline, katere zametki segajo v 18. stoletje, nas bodo vodili člani Orkestra Mandolina Ljubljana z dirigentom Andrejem Zupanom na čelu. Predhodnik Orkestra Mandolina Ljubljana je bila manjša mandolinska skupina, ustanovljena pod okriljem Zveze borcev NOV leta 1974. Do nedavnega mandoline niso poučevali na glasbenih šolah, zato so člani orkestra svoje igranje izpopolnjevali na številnih mandolinskih seminarjih v tujini. Orkester med svoje največje dosežke šteje številna zlata priznanja in nagrade Srečanj tamburašev in mandolinistov Slovenije, zmage na treh mednarodnih tekmovanjih (leta 2000 v Falkensteinu pri Frankfurtu na Maini, leta 2005 in 2011 v hrvaškem Imotskem) ter udeležbo na pomembnih mednarodnih mandolinskih festivalih v Bambergu (Nemčija), Logrognu (Španija), Remiremontu (Francija), Pazardjiku (Bolgarija) in drugod. S svojim klasičnim in popularnim programom bodo člani orkestra našim abonentom pripravili zabavno učno uro o mandolini in dokazali, da je to glasbilo primerno tudi za povsem sodobno glasbo.
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Boris Kobal, Branko Završan: PO MOJEM SLOVENCI…
nedelja, 6. april, 17.00 – za IZVEN in red POPOLDANSKI
nedelja, 6. april, 20.00 – za IZVEN in red NEDELJA
Igra: Boris Kobal
Glasbena spremljava: Polona Janežič (klavir)
Priredba besedil: Giorgio Gaber; glasba: Giorgio Gaber, Polona Janežič
KUD Pod Topoli, Ljubljana
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
»Slovenci in Slovenija … ni nujno, da se ta dva pojma vedno ujemata. Med njima je vedno prihajalo do konfliktnih situacij. In to ne po krivdi Slovenije. Ona je tam od vedno, uradno šele dobrih dvajset let, nič hudega sluteč in ni Slovenija kriva, da je fasala Slovence. Ta narod, ki si želi biti po nemško discipliniran, po drugi strani pa balkansko razposajen. Ta narod zdaj ne ve, kaj bi sam s sabo. Po mojem Slovenci …, Slovenci ne marajo Hrvatov, razen julija in avgusta.
Po mojem Slovenci …, Slovenci se v gostilni pogovarjajo kot najboljši politiki. Škoda, da se, ko pridejo v parlament, pogovarjajo kot v gostilni.«
Predstava Po mojem Slovenci … je pripoved o človeku, ki trči v najrazličnejše situacije današnje stvarnosti. Skuša razmisliti o našem vsakdanu in si ustvariti svoje mnenje, a se izkaže, da je to presneto težko delo, saj se znajde v labirintu kontradikcij in hudomušnih rezultatov.
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Goran Vojnović: TAK SI
ponedeljek, 7. april, 20.00 – za IZVEN in red KOMEDIJA
sobota, 19. april, 20.00 – za IZVEN in red SOBOTA
Igrata: Tadej Toš, Klemen Slakonja
Režija: Aleksander Popovski
SiTi Teater BTC in Kreker
Kostumi: Tina Pavlović; scena: Urša Vidic, Meta Grgurević; glasbena oprema: Dejan Batoćanin; luč: David Andrej Francky; maska: Luka Mirjan Simšič; partner projekta: Radio Slovenija
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, bivši gej, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse, italijanski turist in dementni profesor marksizma?
TAK SI je nestrpna komedija, ki na navidezno lahkoten način raziskuje, koliko predsodkov se skriva v našem smehu, v našem vsakdanjem neresnem izmenjavanju besed, koliko prikritega sovraštva je v nas in od kod vse to izvira.
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Komedija
POŠTAR JAKEC
četrtek, 10. april, 17.00 in 19.30 – za IZVEN
Avtor teksta: Tonček Žumbar
Organizator: KUD Veseli oder Ptuj
Cena vstopnic: 10,00 €
Prodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim, Narodni dom Maribor, na dan predstave od 16. ure naprej v avli Narodnega doma
Zgodba govori o družini Pisker, ki živi v hribovski vasici Gornja Bukev. Micka išče novega moža. V vasi ga ni, saj so pravi fantje že poročeni. Zato ga išče preko poročne agencije. Ker ne želi, da bi njena družina vedela za njeno početje, se z Agencijo dogovori, da ji pisma pošiljajo priporočeno na njen naslov, vendar na ime njenega bivšega. Z vaškim poštarjem pa se dogovori, da priporočeno pošto izroča samo njej. Vse teče gladko, dokler se stari poštar nekega dne ne poškoduje in ga upokojijo …
MALI ODER NARODNEGA DOMA
Jazz v Narodnem domu
BRÖTZMANN & NOBLE (GER, GBR)
sobota, 12. april, 20.30 – za IZVEN
Peter Brötzmann, saksofoni, klarineti; Steve Noble (bobni)
Cena vstopnic: 9,00 €; 7,00€ – študentje
Po več kot 40-letni glasbeni karieri, sodelovanjih z ikonami kot so Herbie Hancock, Carla Bley, Don Cherry in Bill Laswell ter več kot 200 albumih, so za Petra Brötzmanna v resnici šele devetdeseta leta pomenila preboj k širokemu občinstvu. Danes, pri svojih sedemdesetih letih, Brötzmann nesporno sodi med ključne glasbenike jazza, saj v svoji spontani igri zmore hkrati biti lirično melodičen ter zažgati peklenski ogenj, na način kot ga zna le on. Duet saksofonov in bobnov je njegova stalnica in hkrati osnova za vse ostale skupine (legendarni so dueti s Hanom Benninkom in Hamidom Drakeom). Aktualni duet z britanskim tolkalcem Stevom Nobleom prikaže Brötzmanna v nenavadno popolni luči, saj zmore koncertni lok razpeti med baladno, bluesovsko občutenje in nezaustavljiv orkanski drnec.
Od Brötzmannove prve plošče (»For Adulphe Sax«) mineva skoraj 50 let in vse do danes glasbena scena ni našla besed, ki bi opisale njegovo prvinskost, neposrednost in intenzivnost, zato za koncert v živo ni zamenjave.
»Njegova glasba je odigrana z elementarno silo, kot izbruh, ki daje vtis, kot da bi lahko mrzle jazzovske kleti s saksofonom zažgal v divjem ognju. Brötzmann se ne čuva – polovičnosti niso njegova stvar. Na koncertih gori, se razdaja – in to tako zelo, da človek pomisli, da bi moral vsak čas omedleti in pasti. A ne pade. Brötzmann stoji!« (Bert Noglik)
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
6. predstava cikla Kekec
Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA
nedelja, 20. april, 17.00 – za IZVEN in red KEKEC
SLG Celje
Igrajo: Liza Marija Grašič, Vid Klemenc / Blaž Setnikar, Tanja Potočnik, Minca Lorenci, Tarek Rashid, Branko Završan, Renato Jenček
Režiserka: Anđelka Nikolić
Dramaturginja:Tatjana Doma; scenografinja: Vesna Popović; kostumografinja: Maja Mirković; avtor glasbe: Boštjan Gombač; avtor glasbe songa Zbogom najdražja Pika: Blaž Setnikar; koreografinja: Bojana Mišić; lektor: Jože Volk; avtorica poslikave Pikinih nogavic: Nevena Kragić
Cena vstopnic: 6,50 €
Po predstavi Kekčeve poustvarjalnice: otroške kreativne delavnice na temo predstave
Pika Nogavička je ena najbolj priljubljenih mladinskih knjig na svetu. Pika se priseli v vilo Čira čara, družbo ji delata opica gospod Ficko in njen konj, ki si ga za šalo zavihti čez rame. Pika je nenavadna deklica. Živi sama, saj je oče kapitan Nogavička izgubljen nekje na morju, mama pa je v nebesih. Sosedova otroka Tomaž in Anica sta nad Piko navdušena, odrasle pa Pikina drugačnost moti. Odločijo se, da bodo Piko namestili v otroško zavetišče. Seveda se navihana Pika s tem ne strinja in odraslim povzroči številne preglavice.
Pika Nogavička živi po lastnih pravilih, ne uboga, ne uklanja se svetu odraslih, ne sprejema njihovi pravil. Sveta odraslih ne jemlje kot samoumevnega, ampak vedno zahteva pojasnila. Zato je za odrasle moteča, saj jih sili k razmišljanju in preoblikovanju njihovega vrednostnega sistema. Je svobodna, odraža vse otroške želje, poštena in pravična ter to zahteva tudi od odraslih. S svojo neposrednostjo, trmo, neugnanostjo in pozitivnostjo prisili odrasle, da se začnejo do otrok obnašati drugače, da jih ne jemljejo več kot otroke, temveč kot sebi enake sogovornike.
Zgodba o Piki Nogavički je zgodba o edinstvenosti, svobodi in pogumu, ki se skrivata v vsakem posamezniku, je zgodba o tem, kako barvito je življenje, če nikoli ne pozabimo, kako je biti otrok. Pika Nogavička je poosebljenje vseh otroških želja in fantazij in bo s svojimi vragolijami navdušila otroško publiko, odrasle pa opozorila, naj ne pozabijo, da so tudi sami nekoč bili otroci.
Informacije in prodaja vstopnic:
Informacijska pisarna Narodnega doma Maribor: vsak delavnik od 10.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro pred vsako prireditvijo. Prireditve v Unionski dvorani: uro pred vsakim dogodkom na blagajni dvorane Union.
Tel.: (02) 229 40 11 • 229 4050 • 031 479 000 • 040 744 122
vstopnice@nd-mb.si • spletna prodaja vstopnic: http://nd-mb.kupikarto.si/
APRIL V NARODNEM DOMU MARIBOR
GLASBA
MALI ODER NARODNEGA DOMA
Jazz v Narodnem domu
BRÖTZMANN & NOBLE (GER, GBR)
sobota, 12. april, 20.30 – za IZVEN
Peter Brötzmann, saksofoni, klarineti; Steve Noble (bobni)
Cena vstopnic: 9,00 €; 7,00€ – študentje
GLEDALIŠČE
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Boris Kobal, Branko Završan: PO MOJEM SLOVENCI…
nedelja, 6. april, 17.00 – za IZVEN in red POPOLDANSKI
nedelja, 6. april, 20.00 – za IZVEN in red NEDELJA
Igra: Boris Kobal
Glasbena spremljava: Polona Janežič (klavir)
Priredba besedil: Giorgio Gaber; glasba: Giorgio Gaber, Polona Janežič
KUD Pod Topoli, Ljubljana
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Predstava cikla Komedija
Goran Vojnović: TAK SI
ponedeljek, 7. april, 20.00 – za IZVEN in red KOMEDIJA
sobota, 19. april, 20.00 – za IZVEN in red SOBOTA
Igrata: Tadej Toš, Klemen Slakonja
Režija: Aleksander Popovski
SiTi Teater BTC in Kreker
Kostumi: Tina Pavlović; scena: Urša Vidic, Meta Grgurević; glasbena oprema: Dejan Batoćanin; luč: David Andrej Francky; maska: Luka Mirjan Simšič; partner projekta: Radio Slovenija
Cena vstopnic: 18,00 €; 16,00 €
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
Komedija
POŠTAR JAKEC
četrtek, 10. april, 17.00 in 19.30 – za IZVEN
Avtor teksta: Tonček Žumbar
Organizator: KUD Veseli oder Ptuj
Cena vstopnic: 10,00 €
Prodaja vstopnic: prodajna mesta Eventim, Narodni dom Maribor, na dan predstave od 16. ure naprej v avli Narodnega doma
ZA MLADE
DVORANA UNION
5. koncert Cikla za mlade
SPOZNAVAJMO GLASBILA IN GLASBENE ZASEDBE
četrtek, 3. april, 15.00 – za IZVEN in red FURIOSO
Orkester Mandolina Ljubljana
Dirigent: Andrej Zupan
Spored:
Johannes Brahms: Madžarski ples št. 5
Elliot Goldenthal: Lebdeča postelja
Kerry Livgren: Prah v vetru
Pietro Mascagni: Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana
Viktor Parma: Intermezzo iz opere Ksenija
Aram Hačaturjan: Ples s sabljami iz baleta Gayanne
Cena vstopnic: 5,00 €
VELIKA DVORANA NARODNEGA DOMA
6. predstava cikla Kekec
Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA
nedelja, 20. april, 17.00 – za IZVEN in red KEKEC
SLG Celje
Igrajo: Liza Marija Grašič, Vid Klemenc / Blaž Setnikar, Tanja Potočnik, Minca Lorenci, Tarek Rashid, Branko Završan, Renato Jenček
Režiserka: Anđelka Nikolić
Dramaturginja:Tatjana Doma; scenografinja: Vesna Popović; kostumografinja: Maja Mirković; avtor glasbe: Boštjan Gombač; avtor glasbe songa Zbogom najdražja Pika: Blaž Setnikar; koreografinja: Bojana Mišić; lektor: Jože Volk; avtorica poslikave Pikinih nogavic: Nevena Kragić
Cena vstopnic: 6,50 €
Po predstavi Kekčeve poustvarjalnice: otroške kreativne delavnice na temo predstave
Informacije in prodaja vstopnic:
Informacijska pisarna Narodnega doma Maribor: vsak delavnik od 10.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro pred vsako prireditvijo. Prireditve v Unionski dvorani: uro pred vsakim dogodkom na blagajni dvorane Union.
Tel.: (02) 229 40 11 • 229 4050 • 031 479 000 • 040 744 122
vstopnice@nd-mb.si • spletna prodaja vstopnic: http://nd-mb.kupikarto.si/
V nedeljo, 23. 3. 2014 med 12. in 19. uro, bodo policisti na območju
celotne Policijske uprave Maribor, izvedli poostren nadzor nad vozniki
enoslednih motornih vozil.
Slika je simbolična
Policisti bodo nadzor izvajali tudi s službenimi motornimi kolesi
Poostren nadzor bodo usmerili v ugotavljanje kršitev voznikov enoslednih
motornih vozil na cestnih odsekih, kjer je problematika te vrste
udeležencev cestnega prometa največja (ceste v naseljih, regionalne in
glavne ceste). Policisti bodo usmerjeni predvsem v ugotavljanje
prekoračitve hitrosti, nepravilnega prehitevanja, nepravilne strani in
smeri vožnje, neuporabe zaščitnih čelad, tehnične brezhibnosti vozil,
vožnje pod vplivom alkohola in mamil, izsiljevanja prednosti v križiščih in
vožnji v rdečo luč.
Pri delu bodo policisti uporabljali tudi službena motorna kolesa ter
civilna vozila z video nadzornim sistemom PROVIDA
Na območju Republike Slovenije in tudi na območju Policijske uprave Maribor
policisti izvajajo poostrene aktivnosti za večjo varnost voznikov
enoslednih motornih vozil. Navedene aktivnosti bomo izvajali do 28. 3.
2014.
Spoštovani!
Vabimo vas na slovesno podelitev Glazerjevih nagrad, ki bo v sredo, 26. marca 2014, ob 18. uri v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Vljudno vabljeni.
Služba za protokol
Mestna občina Maribor
Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
www.maribor.si
Mladi so danes deležni večje pozornosti odločevalcev kot pred leti. Mladinske politike so se pričele uvrščati na dnevni red političnega odločanja, organizacije v mladinskem sektorju pa so v procesih javnega odločanja postale bolj aktivne. Mladi so se pričeli povezovati v neformalna partnerstva za reševanje določene mladinske problematike, saj so v takšni vrsti sodelovanja prepoznali prednosti za doseganje sinergijskih učinkov.
Sodelovanje mladih in njihovo vključevanje v procese sprejemanja javnih odločitev je bistvenega pomena za družbeni razvoj, sploh v Sloveniji danes, ko se mladi zaradi slabih pogojev odločajo tudi za iskanje priložnosti v tujini. Trend bega možganov v Sloveniji je v porastu. Po osamosvojitvi Slovenije je bil v letu 2012 najvišji podatek o odseljevanju mladih državljanov, saj se je iz Slovenije odselilo 1.570 mladih oseb (SURS, 2013). Poleg tega pa je zaskrbljujoč podatek, da v starosti 15–35 let znaša delež tistih, ki so pripravljeni (oz. želijo) oditi na delo v drugo evropsko državo, kar 64,2 % (UMAR 2013: 37). Za mlade bo treba poiskati in ustvariti priložnosti, jim ponuditi perspektivo, veliko pa z aktivno participacijo lahko naredijo prav mladi sami.
V Sloveniji imamo vzpostavljene reprezentativne organizacije, ki zastopajo mlade. Na nacionalni ravni je to Mladinski svet Slovenije, na lokalni ravni pa so to mladinski sveti lokalnih skupnosti, ki so definirani tudi v Zakonu o mladinskih svetih (ZMS, Ur.l.RS št. 70/2000 in 42/2010), kjer je v 6. členu zapisano, da »vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.«
Mladinski sveti so tako kot krovne strukture, ki združujejo različne organizacije z različnimi nazorskimi, ideološkimi in političnimi opredelitvami lahko konstruktiven sogovornik z odločevalci, pri pripravi ukrepov, ki naj odgovarjajo na potrebe mladih.
Strateški dokumenti, ki vključujejo ukrepe več resorjev, so ključnega pomena za doseganje avtonomije mladih in izboljšanja njihovih življenjskih pogojev, tudi z ukrepi s področja boljših zaposlitvenih možnosti, večje dostopnosti stanovanj, povezovanja formalnega izobraževanja s potrebami na trgu dela, praktičnega usposabljanja z delodajalci in olajšanja prehoda mladih na trg dela, preprečevanja njihove socialne izključenosti in brezperspektivnega prehoda v neaktivnost.
S tega vidika je izjemno pomemben Nacionalni program za mladino, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 24. oktobra 2013 (ReNPM13-22) in je na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur.l. RS št. 42/2010, v nadaljevanju ZJIMS) temeljni programski dokument v mladinskem sektorju, katerega namen je zagotavljanje bolj preglednega in med posameznimi resorji usklajenega pristopa do težav, s katerimi se soočajo mladi.
V nacionalnem programu za mladino, ki je nastajal v sodelovanju med odločevalci, reprezentativnimi organizacijami, ki zastopajo mlade in mladimi, je med drugim poudarjeno, da razvoj lokalnih mladinskih politik pomembno prispeva k dvigu socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc med mladimi in (tudi) odraslimi. Zato Nacionalni program za mladino spodbuja vzpostavitev in razvoj delovanja organizacij za mlade (mladinski centri, skupine, združenja, sveti ipd.) v tistih lokalnih okoljih, kjer teh struktur še ni oziroma se soočajo z ovirami za učinkovito delovanje.
Certifikat Mladim prijazna občina
Certifikat Mladim prijazna občina je v letu 2012 razvil Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS. V letu 2014 je postopke certificiranja prevzel Inštitut za mladinsko politiko. S štiriletno veljavnostjo se certifikat podeljuje lokalnim skupnostim, ki sistematično izvajajo ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik in kot tak dopolnjuje pot, ki jo je na nacionalni ravni začrtal Nacionalni program za mladino. Certificiranje je del programa Mladim prijazna občina, ki lokalnim skupnostim in mladinskim strukturam ponuja sistemsko podporo pri oblikovanju lokalnih mladinskih politik, nacionalne cilje pa skladno z načelom subsidiarnosti uresničuje izhajajoč z lokalne ravni.
Program Mladim prijazna občina izhaja iz predpostavke, da imajo v življenju mladih lokalne oblasti, ki so mladim najbližje, pomembno vlogo. Dejstvo je, da velik del mladih ni deležnih pogojev, ki bi jim omogočali, da bi trdno, odločno in uspešno stopali proti odraslosti. Raziskave o slovenski mladini (Mladina 2010, Mladina 2013) pričajo o vse večji brezposelnosti mladih ob vse pogostejših nestalnih in manj kakovostnih oblikah zaposlitve, vse večji finančni odvisnosti mladih od staršev ter vse kasnejšem osamosvajanju mladih.
Zagotavljanje okolja, ki bi mladim nudilo možnost aktivnega odraščanja in prevzemanja (pričakovanih) odgovornosti, je nujen korak na poti do izboljšanja njihovega položaja v družbi in posledično do zagotavljanja trajnostnega družbenega razvoja. Če je naloga mladih, da v javnem življenju aktivno sodelujejo, je naloga lokalnih oblasti zagotavljanje prostora, v katerem lahko mladi razvijajo svoje kompetence in veščine, dosegajo svoje cilje ter se tako razvijajo v avtonomnega in družbeno odgovornega odraslega. Določene lokalne skupnosti se svoje vloge v življenju mladih že dobro zavedajo in imajo vzpostavljen sistem ukrepov s področja mladinskih politik, večino, predvsem manjših pa ta naloga še čaka, sploh če je njihov interes, da vzpostavijo lokalno skupnost, v kateri bodo mladi radi živeli in ustvarjali.
Certifikat Mladim prijazna občina je namenjen priznavanju okolij, ki ukrepe s področja mladinskih politik že izvajajo v zadostni meri. Hkrati pa predstavlja tudi konkretno usmeritev, kako izboljšati stanje na področju lokalnih mladinskih politik in lokalne skupnosti spodbuja k nadaljevanju dela na tem pogosto zapostavljenem področju. Celoten program Mladim prijazna občina obsega veliko več kot zgolj podeljevanje listin občinam, program raziskuje in razvija področje mladinskih politik in mladinskega organiziranja ter ponuja strokovno podporo pri vzpostavljanju in razvoju lokalnih mladinskih politik.
Po uspešni pilotni podelitvi certifikatov Mladim prijazna občina v letu 2012 program v nadaljevanju ponuja še obsežnejši sistem podpore in svetovanja. Prioritetna področja, ki jih prepoznava kot temeljna za zagotavljanje mladim primernega okolja za življenje in razvoj na lokalnih ravneh so izobraževanje, zaposlovanje, bivalne razmere, informiranje, mobilnost, participacija, mladinsko organiziranje in načrtno obravnavanje področja mladine. Prioritetna področja so paralelna s ključnimi področji nacionalnega programa za mladino.
Sistem certificiranja se v letu 2014 prenavlja v smeri še večjega soodločanja mladih pri podeljevanju naziva. V kolikor bodo spremembe v javnih razpravah sprejete, bo lokalnim mladim dana priložnost, da soodločajo o upravičenosti občine, v kateri prebivajo. Sodelovanje mladih v vseh fazah, tako pri identifikaciji problematike, kot pri pripravi ukrepov in tudi pri samem informiranju o ukrepih ter pomoči pri implementaciji, omogoča boljše izvajanje samih ukrepov ter doseganje večjih učinkov. Na tak način mladi lažje sprejmejo, ponotranjijo ter podprejo ukrepe lokalne in nacionalne politike.
Občine, ki so v letih 2012 in 2013 že prejele certifikat Mladim prijazna občina, so lahko zgled in vodilo občinam, ki področja mladine še ne urejajo celostno. Kot take lahko v statistični regiji oz. širši okolici postanejo gonilna sila razvoja lokalnih mladinskih politik na širšem (regionalnem) območju.
Kakovosten model urejanja področja mladine v okviru skupnih občinskih uprav temelji na naslednjih ugotovitvah in predpostavkah:
Male in srednje velike občine ne uspejo samostojno urejati področja za mladino. Poleg finančnih nemožnosti je enega ključnih razlogov moč najti v podhranjenosti občinskih strokovnih služb za področje mladinskih politik, saj gre za kompleksno področje, ki ga posameznik ne more pokrivati le v nekem delu svojih službenih obveznosti. Učinkovito delo z mladimi zagotavljajo občine, kjer je v strokovnih službah zaposlen kader, ki v okviru del in nalog pokriva izključno (ali skoraj izključno) področje mladine, kar je večinoma prisotno le v večjih občinah.
Stopnja razvitosti mladinskega sektorja narašča z velikostjo občine. Mladinski sveti so zaradi narave organiziranosti lahko prisotni le v občinah z večjim številom mladinskih organizacij, mladinski centri pa so skoraj izključno ustanovljeni le v večjih občinah. Razvit mladinski sektor, ki temelji na mladinskih organizacijah, je osnova za participacijo mladih v lokalnih skupnostih.
Skupne občinske uprave na področju mladine se morajo oblikovati na geografsko strnjenem območju z mladim finančno in prostorsko dostopnimi prometnimi povezavami, saj se predvideva, da bo na območju teh občin vzpostavljen tudi javni medobčinski mladinski center, ki bo namenjen vsem mladim občanom iz občin s skupno občinsko upravo.
Vse občine pristopnice morajo za sodelovanje v skupni službi za področje mladine izkazovati visoko stopnjo motivacije in interesa s ciljem, da skupna služba kar najbolje zapolnjuje kompetenčne, kadrovske in finančne vrzeli na področju mladinske politike. Usklajenost delovanja službe z vsemi lokalnimi interesi, ki jih zastopajo politične oblasti vseh sodelujočih občin, je ključnega pomena za skladen razvoj lokalnih mladinskih politik na širšem geografskem področju.
Na področju mladine lahko močnejši centri (občine nosilke certifikatov Mladim prijazna občina) predstavljajo jedro razvoja mladinske politike na širšem področju in prevzamejo vodenje skupnih občinskih uprav na področju mladine, saj razpolagajo z bolj usposobljenim kadrom od ostalih in z izkušnjami, na podlagi katerih je mogoče mladinsko politiko razvijat do optimalne ravni na nivoju občin. Te občine so po dostopnih podatkih v večjem stiku tudi z nacionalno ravnjo izvajanja mladinske politike in nacionalnimi akterji, kar jim omogoča lažji prenos informacij.
Ob ustanavljanju skupnih uprav bo potrebno posebno pozornost nameniti tudi participaciji mladih. V Sloveniji deluje en lokalni mladinski svet, ki pokriva območje več občin (Mladinski svet Bele Krajine za občine Semič, Metlika in Črnomelj), kar mu daje ustrezno legitimnost za zastopanje mladih na nivoju večih občin. Upoštevajoč dejstvo, da je participacija mladih temeljno načelo v oblikovanju, implementaciji in vrednotenju lokalnih mladinskih politik, bo potrebno vpeljati takšne oblike mladinskih struktur, ki bodo lahko s polno legitimnostjo zastopale mlade v odnosu do skupnih občinskih uprav. Enako smiselno je, da se v mladinskem sektorju oblikujejo nevladne regijske podporne organizacije, ki skrbijo za razvoj mladinskega sektorja na širšem območju.
Mestna občina Maribor in urejanje lokalnih mladinskih politik
Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: MOM) je z ustanovitvijo Urada za kulturo in mladino leta 2008 sledila pobudam mladih in mladinskih organizacij v mestu. MOM pokriva področje mladine v lokalni skupnosti s tem, ko zagotavlja:
normativne in druge pogoje za razvoj področja in vključevanje mladinskih vsebin v druge politike, ki zadevajo mlade;
aktivno participacijo mladih;
sofinanciranje mladinskih programov in projektov;
mladinsko infrastrukturo.
Od ustanovitve urada so bili na področju mladine sprejeti akti, ki omogočajo ciljno usmerjeno in bolj sistematično delo, hkrati pa zagotavljajo sodelovanje mladih in njihovih predstavnikov z lokalno skupnostjo. Za uspešno delo z mladimi od leta 2008 naprej je MOM leta 2012 prejela certifikat Mladim prijazna občina.
Vsi od leta 2008 do leta 2010 sprejeti akti so potrebovali novelacijo po sprejetju ZJIMS in Pravilnika o izvajanju zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur.l. RS št. 47/2011), zato je mestni svet MOM na svoji 27. seji, 10. junija 2013, sprejel Odlok o javnem interesu v mladinskem sektorju v Mestni občini Maribor. Aktualna zakon in pravilnik na državni ravni ter odlok na lokalni ravni so trenutno temeljni akti, ki usmerjajo delovanje v mladinskem sektorju v MOM.
S pridobitvijo naziva Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 (v nadaljevanju: EPM Maribor 2013) je mesto Maribor pridobilo še možnost aktivnejše predstavitve mladinske problematike lokalni, regionalni, nacionalni in evropski javnosti. Program je bil usmerjen na reševanje aktualne problematike mladih – večanje zaposljivosti in zaposlenosti mladih, reševanje stanovanjske problematike, spodbujanje prostovoljstva med mladimi, medkulturnega povezovanja, mobilnosti mladih, večjega priznavanja neformalnega izobraževanja in krepitve strukturiranega dialoga. EPM Maribor 2013 je bil v osnovi namenjen mladim od 15 do 29 let, vendar si je prizadeval vključevati tudi mlajše in starejše oziroma je poudarjal pomen medgeneracijskega sodelovanja, velik poudarek je bil na vključevanju mladih z manj priložnostmi. Naziv je Mariboru leta 2010 podelil Evropski mladinski forum za obdobje enega leta.
Znanje in izkušnje iz leta, ko je bil Maribor evropska prestolnica mladih, želimo po zaključku prenesti na okoliške občine v regiji in vzpostaviti novo organizacijsko strukturo, ki bo mladim iz Maribora in okolice omogočala kakovostno preživljanje mladosti, potem pa lažji prehod v svet odraslih. Ocenjujemo, da se mladi danes soočajo s številnimi problemi, ki jih bomo uspešneje reševali samo s skupnim in povezanim delovanjem. Vzpostavitev skupnih služb za področje mladine bo omogočala tudi lažjo komunikacijo in bolj strateško delo z nacionalnimi institucijami na področju mladine. Namen je vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinskih dejavnosti v podravski regiji. Cilj delovanja skupnih služb je v razvoju mladim spodbudnega lokalnega okolja, ki jim bo omogočalo razvoj in uresničitev njihovih lastnih potencialov.
Pri vzpostavljanju skupnih služb za področje mladine za Maribor in okolico se povezujemo predvsem z avstrijskim Gradcem, kjer od 1. 4. 2012 deluje Štajerski regionalni center za mlade (Regionales Jugendmanagement Zentralraum Steiermark). Center opravlja naloge mreženja, posvetovanja in informiranja na mladinskem področju ter predstavlja vmesni člen v sodelovanju in usklajevanju interesov otrok in mladine iz regije z regionalnimi odločevalci. Glavno delovanje centra temelji naslednjih področjih:
koordinacija regionalnih programov,
strateško sodelovanje s političnimi organi,
lobiranje pri regionalnih multiplikatorjih,
izvajanje raziskav o potrebah otrok in mladine,
priprava razvojnih konceptov na lokalni ravni z institucijami ter otroki in mladino.
Poleg centra obstaja v vsakem od šestih večjih štajerskih območjih še Informacijska točka za koordinacijo ukrepov iz centralno sprejete strategije »Delo za otroke in mladino 2020«. Informacijske točke se nahajajo pri EU regionalnih centrih. Odgovorni s strateškim sodelovanjem s političnimi organi, mladinskimi organizacijami in ne nazadnje z otroki in mladino oblikujejo ključne modele in razvojne koncepte za kakovostno delo. Center v svoji osnovi predstavlja dodano vrednost regiji in lokalni skupnosti, saj s podporo programom neformalnega učenja mladih skrbi za dvig državljanskih, medkulturnih in socialnih kompetenc mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi.
MOM je po vzoru avstrijskega Gradca že pričela z aktivnostmi, ki lahko privedejo do skupne službe za področje mladine v regiji. Po vzpostavitvi Medobčinskega urada za mlade (delovno ime) bo MOM izvajala številne naloge za mlade v regiji. Med drugimi bo spodbujala razvoj mladinskih organizacij za aktivno participacijo mladih, skrbela za mreženje in koordinacijo z mladinskimi organizacijami (podpora organizacijam, izvajanje javnih razpisov), podpirala pospeševanje mobilnosti mladih, podpirala raziskovalno delo na področju mladine in analizirala njihove potrebe ter sodelovala v evropskih mladinskih programih (predvsem Erasmus +). Medobčinski urad za mlade bo v skladu z nacionalnim programom za mladino pripravljal strateške razvojne koncepte na regionalni ravni in dolgoročno ustvarjal pogoje za kakovosten razvoj področja v regiji.
Vendar pa pri vzpostavljanju skupnih služb za področje mladine lokalne skupnosti še ne morejo računati na večjo pomoč države. 26. člen Zakona o financiranju občin (Ur.l.RS št, 123/2006 in 57/2008) namreč ne predvideva, da se med posamezne naloge, ki imajo zagotovljena sredstva v višini 50 odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje, šteje tudi področje za mladino. Ob vseh problemih, s katerimi se danes srečujejo mladi je ustvarjanje boljših pogojev za vzpostavljanje skupnih služb za področje mladine v državi korak, ki lahko bistveno prispeva k dvigu kakovosti življenja mladih v naši državi. Mladi so svoje korake že začeli delati s povezovanjem in sodelovanjem ter vpeljavo certificiranja tistih občin, ki so same prepoznale potrebo po vzpostavljanju mladim prijaznega okolja.
Literatura:
MDDSZEM, ZRSZ, 2013. Mladi in trg dela. Dostopno na:
http://www.ess.gov.si/_files/4809/mladi_in_trg_dela.pdf
UMAR, 2013. Poročilo o razvoju 2013. Dostopno na:
http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf
SURS, 2013. Mednarodni dan mladih. Dostopno na:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5652 (19. 9. 2013).
Urad Republike Slovenije za mladino, 2013. Resolucij o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022. [online] Dostopno na:
http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Nacionalni_program_za_mladino/resolucija_o_npm/Recolucija_o_NPM.pdf.
Lavrič, M., Flere, S., Tavčar, Kranjc, M., Klanjšek, R., Musil, B., Naterer, A., Kirbiš, A., Divjak, M., Lešek, P., 2010. »Mladina 2010. Družbeni profil mladih v sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za mladino. Maribor: Aristej.
Mladina 2013. Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti. Maribor: Center za raziskovanje postjugoslovanskih družb (CEPYUS). Zagreb: Friedrich Ebert Stiftung (FES). [online] Available from:
http://www.mlad.si/files/novice/mladina_2013_strnjeno_poro%C4%8Dilo.pdf.
Urlesberger, M, 2012. „Regionales Jugendmanagement Zentralraum Steiermark“. Več informacij na:
www.facebook.com/RegionalesJugendmanagementZentralraumSteiermark
Avtorji: Tea Jarc in Snežana Džidić, Mladinski svet Slovenije, Tadej Beočanin in Rozana Mužica, Inštitut za mladinsko politiko, dr. Martina Rauter, Mestna občina Maribor
Tokrat v oddaji Občinski informator:
- v Selnici ob Dravi nastaja kulturni center
- izbrali prejemnike Glazerjevih nagrad
- izredna seja v Radljah ob Dravi
- snemanje videa Happy Maribor
- zaradi mikro sončne elektrarne ob penzijo?
- bližajo se evropske volitve
Spoznaje vse čare Protnerjevih Renskih rizlingov in prefinjenost okusov prestižnega kaviarja Giaveri.
Obvezne rezervacije na tel.: 041 512 881
Vabljeni!
Peter Rataj
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo gostili Lučko Šantl in Sandija Horvata iz Dijaškega doma Maribor
Obveščamo občane, da lahko nevarne odpadke oddate v premično zbiralnico nevarnih odpadkov v petek, 18.04.2014 in sicer na treh lokacijah:
- Bistrica ob Dravi – dom krajanov
- Ruše – pri Mercatorju
- Smolnik – dom krajanov
Izjava župana Mestne občine Maribor Dr. Andreja Fištravca o zaslišanjih mariborskih intelektualcev in drugih posameznikov pred parlamentarno komisijo
Je razmišljanje ljudi z lastno glavo za slovenske parlamentarce postalo ekstremizem?
V zadnjih letih nas večina državljank in državljanov z zaskrbljenostjo in na trenutke z upravičenim gnevom spremlja odnos slovenske politike tako do države, njenega premoženja, kot tudi njenih državljank in državljanov. Številnih zavržno dejanje kot je vabilo mariborskim intelektualcem in drugim posameznikom na zaslišanje pred parlamentarno komisijo, ki se menda ukvarja s pojavi ekstremizma v Sloveniji, ne preseneča več. Na žalost. Že misel na možnost tako sprevrženega ravnanja je namreč nekaj tako nezaslišanega, da si je v normalni državi politiki ne bi upali niti zasebno izreči na glas, kaj šele zapisati in jo udejanjiti.
A slovenska politika znova in znova dokazuje, da ne živimo več v normalni državi. Pa to ni “zasluga” navadnih državljank in državljanov ter tistih nekaj intelektualcev in drugih posameznikov, ki se jim še zdi vredno izreči kritično misel. “Zasluga” gre prav vsem parlamentarnim strankam zadnjih dveh desetletij, ki so aktivno ali pasivno pomagale, da so nam razne elite z močnimi političnimi navezavami ukradle državo. In v tem kontekstu je tako ravnanje zelo logično. Ko vzpostaviš nadzor nad politiko, dobiš nadzor nad javnim denarjem in potem je potrebno samo še čim bolj nadzirati, kaj ljudje vedo in mislijo. Prvo in drugo jim je očitno uspelo. Če jim ne bi, v naših bankah ne bi zijale milijarde težke luknje, ki jih bodo zdaj polnili iz žepov tistih državljank in državljanov, ki s krajami javnega premoženja praviloma niso imeli nič. Mesta kot je Maribor ne bi umirala na obroke, ker bi namesto desetin milijard Evrov, ki so jih, po besedah ameriškega ekonomista, taiste tatinske elite poskrile v davčne oaze, obstajali viri s katerimi bi lahko spodbudili njihov razvoj. A sprega elit z vsakokratno vladajočo politiko, je imela pač drugačne cilje.
Tudi na preusmerjanje pozornosti smo pri slovenski politiki vajeni. Ko dobimo slabo izbiro vodstva neke nadzorne institucije v državi, je potrebno razpravo hitro usmeriti v formalistične postopke, da se čim manj govori o interesih tistih, ki so sprejeli slabo odločitev. In namesto, da bi se parlamentarne stranke zamislile o vzrokih ter stiskah, ki so občanke in občane Maribora pognale na ulice, razglašajo proteste, protestnike in intelektualce, ki si v naši državi še privoščijo izreči kritično misel, za ekstremiste.
A če bi se spraševali o vzrokih in stiskah ljudi, bi seveda prišli tudi do dejstva, da za njimi stojijo prav napake in slabe odločitve politike, ki večinoma ni delovala v interesu ljudi, ampak že prej omenjenih elit. Take avtorefleksije pa slovenske parlamentarne stranke pač niso sposobne. Če so cenjeni dr. Boris Vezjak, dr. Vesna Vuk Godina, dr. Danijel Rebolj, Tone Partljič, dr. Ludvik Toplak, Vladimir Rukavina, Danijel Lorbek, Bartolo Lampret, Jaša Lorenčič, Rok Peče, dr. Aleš Mlinarič, Matic in Alen Lovrec, Dejan Vedlin, Darko Berlič in Boštjan Zagorac, ki se jim bo zgodilo, da se bodo znašli pred parlamentarno komisijo ekstremisti, potem si jih v Sloveniji želim še bistveno več.
Že zdavnaj je namreč prišel čas, da kritična misel in pomaga počistiti samozadostni ekstremizem sedanjih parlamentarnih strank in pomaga državljankam in državljanom Slovenije, da si končno povrnejo državo. Mariborčanke in Mariborčani pač zelo dobro vemo, da smo jo zelo drago plačali!
Dr. Andrej Fištravec
Vabljeni v nedeljo, 23, marca ob 18 – ih, v Dom kulture Ruše, kjer bo Stayerc Production praznoval 20 – obletnico delovanja.
Cena karte je 10 EUR, v predprodaji pa 7 EUR. Kupite jih lahko v Kava Bar Ž in v baru Črni Labod.
Happy Maribor, happy Maribor,… je bilo slišati danes vse srečne mariborčane na Trgu Leona Štuklja…ni jih bilo le slišati, še več…okoli 1000 glava množica je zaplesala na trenutno najbolj happy hit” te dni v Maribor – Happy Pharrella Williamsa.
Mariborčani in mariborčanke so danes dokazale, da so kljub vsej krizi, ki pesti Maribor veseli in znajo uživati v malih rečeh. Tako so ob mednarodnem dnevu sreče in veselja
Za snemanje videospota po vzoru drugih mest so se dogovorili kar prek spletnih socialnih omrežij in v le 5 dneh je pobudo podprlo več kot 1600 ljudi.
Čez teden je ekipa pod vodstvom Mariborčanke Lenje Faraguna snemala videospot na različnih mariborskih lokacijah z različnimi skupinami ljudi. Danes, na mednarodni dan sreče, pa so se vsi zbrali na Trgu Leona Štuklja in zaplesali na Happy Pharrella Williamsa. Pesem Happy so izbrali, ker je ta vesela pesem navdušila že mnoga druga mesta po svetu. Med drugim so takšne videospote posneli v Splitu, Singapurju, Clevelandu, Amsterdamu, Berlinu, Parizu, Firencah, Sofiji, Tokiu in Los Angelesu.
Po navedbah pobudnikov je dogodek namenjen “za to, da se družimo pozitivci Maribora, da inspiriramo in spravimo v dobro voljo druge, da pokažemo, da lahko vsi mi in vsak od nas naredi nekaj lepega zase in za druge”. Po njihovih navedbah ni zanemarljiva niti turistična promocija mesta, saj bo video, ki so snemali že tri dni pred tem, s 100 interesnimi skupinami, dostopen na svetovnem spletu.
