Upravno sodišče Republike Slovenije je ugodilo tožbi Mestne občine Maribor, ki se je pritožila zaradi neizbora Mariborskega gradu na razpisu za sofinanciranje obnove kulturne infrastrukture. Kot so danes sporočili z občine, je sodišče odpravilo omenjeni sklep ministrstva za kulturo in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.

Mariborska občina je sprožila upravni spor konec januarja, potem ko so postali znani novi rezultati tretjega javnega razpisa za sofinanciranje obnove kulturne infrastrukture. Maribor je kandidiral s projektom nadaljevanja obnove Mariborskega gradu in medtem ko se je ob prvi objavi rezultatov uvrstil med izbrane projekte, so bili kasneje objavljeni novi rezultati, na katerih pa je Maribor skupaj z občinama Rogaška Slatina in Novo mesto ostal brez razpisnega denarja.

Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da je ob prvi objavi rezultatov razpisa prišlo do postopkovne napake, zato je komisija vse prispele ponudbe ponovno pregledala in ocenila.

Upravno sodišče je očitno razsodilo v prid mariborske občine, čeprav uradno potrditev s sodišča še čakajo. Kot pravijo na mariborski občini, je “iz obrazložitve sodbe razvidno, da je ministrstvo za kulturo pri pripravi sklepa kršilo pravila upravnega postopka, prav tako pa je bila storjena kršitev postopka, ker ocenjevanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, ni potekalo po postopku predvidenim z javnim razpisom”.

V ponovnem postopku bo ministrstvo po navedbah mariborske občine moralo odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti v zadevi po z razpisnimi pogoji določenem postopku in zakonodaji. Kaj to pomeni za sofinanciranje projektov, ki so bili dejansko izbrani na omenjenem razpisu, še ni znano.

Mestna občina Maribor pričakuje, da bo upravičena do sofinanciranja obnove gradu v višini tri milijonov evrov, kot je v prvotnem točkovanju odločila strokovna komisija. Na občini so zanje ugodno odločitev upravnega sodišča pričakovali. “Vendarle pa nas je nekoliko presenetila hitrost odločitve sodišča glede na siceršnjo časovno prakso v podobnih zadevah,” so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Vir: STA

Policisti Postaje prometne policije Maribor obravnavajo prometno nesrečo III. kategorije s pobegom.

Dne 28.2.2014 ob 18.55 uri se je na križišču Osojnikove ulice in ulice Ciril Metodovega drevoreda v bližini Železniške postaje na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in pešec. Vse morebitne očividce, zlasti pa voznika osebnega avtomobila kateri je v času nesreče ustavil pred prehodom za pešce na levem prometnem pasu, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče zglasijo na PPP Maribor, Ptujska cesta 117, ali pokličejo na telefonsko št. 02 450 20 30 oziroma na št. 113.

Slika je simbolična

Na Lentu v Mariboru je danes potekal že 35. tradicionalni rez Stare trte. 11 cepičev najstarejše trte na svetu ne bo odpotovalo le po Sloveniji, temveč tudi v sosednjo Avstrijo, na Češko ter v Bosno in Hercegovino.

Tradicionalni rez Stare trte se je v 35ih letih razvil v odmevno prireditev, ki je tudi tokrat na obrežje reke Drave pritegnila številne obiskovalce. Letošnja novost je bila pustna povorka. Niso manjkali niti znameniti koranti, ki so trti simbolno prinesli dobro letino ter še kak naraščaj. Cepiči so namreč neke vrste “trtini otroci”, je ponosna, da bodo ti otroci odpotovali po svetu, povedala mariborska vinska kraljica Mojca Kren.

Župan, Andrej Fištravec, ki je v vlogi gospodarja trte nastopal prvič, je enajst cepičev z listinami predal predstavnikom Avstrije, Bosne in Hercegovine in Češke. Med slovenskimi občinami pa je čast letos pripadla Radljam ob Dravi, Dobrni, Hajdini, Trebnjemu in Apačam.

Kot je povedal mestni viničar Stane Kocutar je obrezovanje Stare trte temeljno in zelo pomembno strokovno opravilo, saj sta od tega odvisna rast in pridelek. Sicer je pri skrbi zanjo še precej drugega dela, tako rekoč vse leto.

Stara trta je kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, je tudi kraljica vseh vinskih trt in je najbolj prepoznavna etnografska znamenitost Maribora. Je mariborski in na sploh vinorodni simbol Slovenije, predvsem pa je pomembna naravna in kulturna dediščina. Iz njenega grozdja vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina, ki ga zlivajo v posebne, manjše stekleničke. Te pa mariborska mestna občina uporablja za protokolarne namene.

Več sledi v oddaji Občinski informator, v ponedeljek 3.3.2014 ob 18.30 na BK TV.

Tudi najnovejši poskus prodaje Delovega deleža v časopisno-založniški družbi Večer se je končal neuspešno. Nihče namreč ni vplačal varščine v višini desetih odstotkov izklicne cene 3,098 milijona evrov.

Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, Urad RS za varstvo konkurence, predhodnik AVK, pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.

Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. Vendar je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo družbe 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.

Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.

Delu se s prodajo mudi, saj je bilo zaradi neizvršitve prodaje do konca julija lani s strani varuha konkurence že denarno kaznovano. Po drugi strani sta aktiv in zastopstvo novinarjev Večera pozvala, da se pred izdajo soglasij k morebitni sklenitvi posla preveri in zagotovi ustreznost kupca.

Iz Dela so po najnovejši neuspešni prodaji sporočili, da bodo aktivnosti peljali naprej in da si bodo skladno z odločbo varuha konkurence prizadevali izpolniti odločbo iz leta 2009.

Vir: STA
Foto vir: Facebook

Družba Delo bo danes v Ljubljani izvedla javno dražbo za nakup 202.788 delnic oziroma 79,24-odstotnega deleža časopisno-založniške družbe Večer. Delnice namerava prodati v paketu, izklicna cena pa znaša 3,098 milijona evrov.

Dražbe se lahko udeležijo dražitelji, ki so najmanj tri dni pred dražbo vplačali varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene.

Kot izhaja iz nedavne objave dražbe v časniku Delo, bo morala biti pogodba o prodaji delnic sklenjena v desetih dneh po končani dražbi, in sicer pod odložnima pogojema, da Delo pridobi soglasje Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) za odsvojitev delnic in da kupec pridobi soglasje ministrstva za kulturo. Plačilo celotne kupnine bo moralo biti opravljeno v treh delovnih dneh od uresničitve obeh odložnih pogojev.

Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, Urad RS za varstvo konkurence, predhodnik AVK, pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.

Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. Vendar je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo družbe 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.

Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.

Delu se s prodajo mudi, saj je bilo zaradi neizvršitve prodaje do konca julija lani s strani varuha konkurence že denarno kaznovano. Po drugi strani sta aktiv in zastopstvo novinarjev Večera pozvala, da se pred izdajo soglasij k morebitni sklenitvi posla preveri in zagotovi ustreznost kupca.

Vir: STA
Foto vir: Facebook

Na včerajšnji seji je nadzorni svet podjetja ZIM – Zasnove in vodenje investicij d.o.o. – poslovodstvu družbe naložil izvedbo revizije vseh poslov, vezanih na projekt MAKS, s tem pa tudi odgovornosti posameznih oseb za nastalo stanje v podjetju. Revidirali bodo tudi nakup in prodajo zemljišča.

MAKSova “luknja” na Studencih

Kot je javnosti že znano, je ZIM za potrebe Mariborskega kulturnega središča – MAKS, od Vegrada kupil zemljišče, kjer je nekoč stal objekt nekdanje Merinke na Studencih – za izjemno visoko ceno. Finančna konstrukcija projekta MAKS ni bila nikoli zaprta, edino doslej znano dejstvo pa je, da naj bi Mestna občina Maribor letno plačevala 2 milijona EUR najemnine za ta objekt.

Mariborsko višje sodišče naj bi potrdilo odločitev okrajnega in tako nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja obsodilo na 7 mesecev zaporne kazni.

Gre za primer “vedeževalka”, v katerem naj bi bila na 5 mesecev pogojne zaporne kazni prav tako pravnomočno obsojena Karin Ježovita.

Kanglerju pa naj bi zaradi te kazni prenehal veljati mandat državnega svetnika.

Posodobljeno 27.2.2014 ob 14.16

Višje sodišče v Mariboru naj bi potrdilo odločitev okrajnega sodnika, da je Kangler storil kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje.

Na višjem sodišču v Mariboru so pojasnili, da je pritožbeno sodišče v omenjeni zadevi že odločilo in pisni odpravek sodne odločbe poslalo sodišču prve stopnje. “Ker odločba pritožbenega sodišča ni bila ustno razglašena, vam glede na veljavno zakonodajo tudi ne moremo podati obvestila o tem, kakšna je bila odločitev sodišča. To je mogoče namreč šele po vročitvi sodne odločbe strankam,” so dodali.

Okrajno sodišče v Mariboru je sodbo v primeru Ježovita izreklo maja lani. Sodnik Boštjan Polegek je skoraj v celoti sledil predlogu tožilca Borisa Marčiča, ki je za Kanglerja zahteval prav sedem mesecev zaporne kazni, medtem ko je za Ježovito predlagal mesec več pogojnega zapora. Sodnik, ki je menil, da so bile obtožbe nedvomno dokazane, se je strinjal tudi s tožilčevo oceno, da gre zaradi dejstva, da je Kangler ravnal koruptivno kot župan, za posebej zavrženo ravnanje.

Čeprav se kazenske ovadbe zoper Kanglerja, ki so ga z županskega mesta konec leta 2012 predčasno odnesli protesti zaradi postavitve radarjev v mestu, vrstijo in jih je doslej že več kot deset, je na sodišču epilog zaenkrat dočakal le ta primer z vedeževalkinim stanovanjem.

Vir: STA

“Filip Flisar, Filip Flisar, Filip Flisar,…” so vzklikali njegovi navijači, ki so ga danes nestrpno pričakali na Trgu svobode v Mariboru.

Ob sprejemu Filipa Flisarja danes v Mariboru, kjer ga je pričakala več sto glava množica, se je med drugim spomnil na olimpijske igre v Sočiju, kjer je izpadel v polfinalu smučarskega krosa. Brkati Mariborčan je bil odličen v osmini finala in četrtfinalu, v polfinalu pa je naredil napako že na samem startu in padel. Na koncu je kljub hudim bolečinam osvojil šesto mesto.

Kot pravi pa je bil današnjega sprejema izjemno vesel. “Lepo je priti v Maribor, med Mariborčane” je še dodal z velikim nasmeškom na obrazu. Navijači, ki so ga pred nekaj dnevi spremljali preko malih ekranov, so ga v veselem duhu pričakali na Trgu svobode in se skupaj z njim veselili.

Več o sprejemu, kakor tudi o tem kako se Filip še vedno bori z bolečinami, poglejte v oddaji Občinski informator 241! Ta četrtek, 27.2. ob 18.30 na BK TV.

Po večkratnih pozivih vladi, naj izpolni svojo lansko obljubo o dodatni pomoči problemskemu območju z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico, so v kabinetu predsednice vlade odgovorili, da se tako vlada kot premierka zavedata težkega položaja. A takšni programi “zahtevajo določen čas za začetek izvajanja instrumentov”, so dodali.

Po županih so se na vlado 14. februarja obrnili še v Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor in jo opozorili, da so posledice neizvajanja obljubljenega programa pomoči Mariboru s širšo okolico katastrofalne. Kot so danes sporočili iz območne zbornice, so te dni prejeli odgovor kabineta predsednice vlade Alenke Bratušek.

“Povedati moramo, da se tako vlada Republike Slovenije kot tudi predsednica vlade zavedata težke situacije problemskega območja Maribora s širšo okolico in pomembnosti izvajanja Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico. Tudi ta program, kot vsi ostali programi iz preteklosti za problemska območja, zahtevajo določen čas za začetek izvajanja instrumentov, ki so bili potrjeni s strani vlade RS in so v teku,” so zapisali v odgovoru.

Ob tem so izpostavili, da bo izvedba omenjenega programa ena od prioritet novega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Državni zbor je v ponedeljek za ministra potrdil Metoda Dragonjo.

Vlada je lani poleti Maribor s širšo okolico določila za problemsko območje z visoko brezposelnostjo in sprejela sedem ukrepov razvojne podpore v skupni vrednosti 66,2 milijona evrov.

Najpomembnejši ukrep je program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013 do 2018, ki ga je vlada sprejela 10. oktobra lani, a niti en ukrep iz programa do danes še ni bil izveden. Program zagotavlja sredstva v skupni vrednosti 32 milijonov evrov in neposredno pomoč podjetjem in brezposelnim na območju, ki poleg mariborske zajema še občine Ruše, Pesnica, Kungota, Hoče-Slivnica, Selnica ob Dravi, Podvelka, Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so za STA pred dnevi pojasnili, da je vlada že pristopila k aktivnostim za začetek izvajanja omenjenega programa.

Lani sredstva v ta namen niso bila načrtovana, je pa ministrstvo, kot so poudarili, po objavi sklepa vlade o Mariboru s širšo okolico kot o posebnem problemskem območju z veliko brezposelnostjo že junija objavilo javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih od 2013 do 2015, ki je bil namenjen tudi podjetjem iz Maribora in širše okolice.

Vir: STA

V Domu ustvarjalnosti, na Razlagovi ulici v Mariboru, so na Zvezi prijateljev mladine Maribor tudi za letošnje zimske počitnice pripravili pester progam raznovrstnih delavnic za otroke. Četudi so delavnice v osnovi namenjene otrokom, pa lahko skupaj z njimi ustvarjajo starši, stari starši in sorodniki.

V ZPM so tudi letos pripravili večinoma brezplačne delavnice. Z njimi spodbujajo ustvarjalno druženje otrok in mladih, prostovoljcev in mentorjev, pa tudi staršev, babic in dedkov. Med 24. in 28. februarjem je na programu izdelovanje pustnih mask, pležuhov, majevskih pečatov, učenje španščine, ples in spoznavanje japonske kulture. Na voljo so tudi športne aktivnosti: od drsanja, igranja košarke, učenja elementov brazilske borilne veščine, tekmovanja v japonskem mečevanju in dirkanja s pležuhi na Pohorju. Za tradicionalni sredin izlet (ki je edina plačljiva aktivnost celotnega programa) so letos izbrali Ljubljano. Tam se obeta poseben program, kjer bodo oblečeni v rimske vojake pred barbari ubranili 2000 let staro Emono. Pravijo pa še, da bodo našli čas tudi za kopanje v Termah Atlantis.

Podrobnosti o tem, kako so otroci preživljali zimske počitnice v Domu ustvarjalnosti, v oddaji Občinski informator; v četrtek, 27.2. ob 18.30 na BK TV.

Planinsko društvo APD Kozjak Maribor letos obeležuje 60-letnico delovanja. V sklopu praznovanja se bo zvrstilo kup prireditev, tudi slavnostna akademija. Začeli pa so s predavanjem “Čez steno do samega sebe.”

Minuli ponedeljek so v APD Kozjak otvorili letošnje praznovanje 60. obletnice. S prvim predavanjem, ki je potekalo v Zavodu Udarnik, je Boris Lorenčič – Lori navzoče popeljal “Čez steno do samega sebe”. Le del svojih izkušenj je opisal z besedami: “Bila je želja, bila je strast, bil je boj. Bilo je veselje, bila je žalost, bila je bolečina in bile so solze sreče! Vedno sem si želel veselje na vrhu, pričakoval pa uživaško trpljenje, ampak vedno nisem bil deležen obojega.
Zato grem vedno znova, spet in še…”

Poleg tega, da je Lorenčič član APD Kozjak, je tudi alpinistični inštruktor, gorski vodnik in dobitnik Zlatega cepina.

Podrobnosti o predavanju, kakor tudi o obeleževanju jubileja društva, sledijo v oddaji Občinski informator, v četrtek, 27.2. ob 18.30 na BK TV.