Na mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje kljub dejstvu, da se je program spodbujanja samozaposlovanja že zaključil, še vedno zaznavajo interes po dodatnih informacijah tako s področja podjetništva kot tudi trenutno zelo aktualnega socialnega podjetništva. Tudi zato enkrat mesečno izvajajo informativno uro za bodoče podjetnike.

Kot poudarjajo na mariborski območni službi, tako vsem, ki se odločajo za samozaposlitev ali pa o njej še razmišljajo, nudijo pomoč in podporo, ki jo ob tem potrebujejo, vsem pa nudijo tudi možnost individualnega svetovanja.

Informativne ure za bodoče podjetnike pri njih potekajo vsako prvo sredo v mesecu v prostorih kariernega središča na Gregorčičevi ulici v Mariboru. O udeležbi se lahko zainteresirani brezposelni dogovorijo s svetovalko zaposlitve, vsi drugi pa s svetovalci kariernega središča.

Pri njih lahko zainteresirani pridobijo konkretne informacije o finančnih spodbudah, ki so na razpolago v različnih institucijah, o vsem, kar morajo vedeti pred začetkom poslovanja, koriščenju brezplačnih storitev v predstavljenih institucijah in na spletu, dobijo informacije s področja računovodstva in aktualnih predpisov, pa tudi o tem, kje preveriti poslovno idejo in dobiti pomoč pri pripravi poslovnega načrta ter o pomenu zakonodaje s področja podjetništva in obrtništva.

Kot novost na informativnih urah predstavljajo tudi socialno podjetništvo kot obliko podjetništva, ki krepi družbeno solidarnost ter spodbuja sodelovanje ljudi v lokalnem okolju. Gre za uporabo podjetniških veščin, znanj in orodij pri reševanju družbenih problemov. Primarni cilj te oblike podjetništva je ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine ljudi, ki imajo manjše zaposlitvene priložnosti na trgu dela.

Zavod za zaposlovanje sicer spodbuja razvoj socialnega podjetništva v sklopu javnih del, ki so eden od že vrsto let izvajanih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Pred kratkim so uspešno zaključili program spodbujanja samozaposlovanja za programsko obdobje 2007-2013. S subvencijo so pomagali do samozaposlitve 23.316 brezposelnim in iskalcem zaposlitve v Sloveniji, med njimi tudi 3067 ljudem na območju mariborske službe.

Za izvajanje programov socialnega podjetništva sta letos namenjena dva milijona evrov, z območja Maribora pa sta bila doslej izbrana dva izvajalca za vključitev štirih oseb, ena ponudba za pet oseb pa je še v obravnavi, so sporočili z mariborske službe zavoda za zaposlovanje.

Največjo vlogo pri spodbujanju socialnega podjetništva imajo po njihovem mnenju sicer občine, ki lahko vzpostavijo podporno okolje za razvijanje tega področja in tako prispevajo k razvoju novih delovnih mest v svojem okolju, zato se v območni službi Maribor v lokalnem okolju povezujejo tako z njimi kot z različnimi drugimi institucijami.

Vir: STA

Minulo soboto je bila v Dvorani Tabor je odigrana tekma 15. kroga prve slovenske košarkarske lige Telemach.
Mariborčani so igrali proti prvo uvrščeni ekipi Helios Domžale. Kljub favoriziranim gostom pa so domačini vključno z novo okrepitvijo Janom Močnikom že v prvi četrtini dokazali svojo kvaliteto, v treh minutah obrnili rezultat s 2:7 na neverjetnih 21:12, zadovoljili svoje občinstvo in vzporedno s tem zanesljivo zmagali prvo četrtino. Največjo zaslugo za to lahko pripišemo Mihi Fonu, ki je na celotni tekmi dosegel 20 točk, od tega 8 že v prvi četrtini. Domžalčani so vsekakor naleteli na presenečenje, vendar so se mu dobro odzvali. V nadaljnjih minutah so prikazali boljšo igro, kljub temu pa so jim bili Mariborčani vselej tik za petami. Še sekundo pred koncem srečanja so gostje vodili zgolj z dvema točkama, končni izid pa je bil 71:75 za Domžale, ki z 28 točkami ostajajo na vrhu lestvice, ekipa Maribora NKBM pa je z 19 točkami zdrsnila na deveto mesto.

1.polčas

2.polčas

Predsednik sindikata delavcev zaposlenih na mariborski mestni občini Goran Rajič, še nedavno član ožje ekipe župana Andreja Fištravca, ki je izgubil njegovo zaupanje, je javnosti predstavil videnje sindikata o aktualnem kadrovskem poslovanju mestne občine. Kot je dejal, je to v vseh pogledih povsem nasprotno od pričakovanj zaposlenih in sindikatov.

“Razmere v mestni upravi so zaradi dogajanja zelo slabe, ljudje so zelo apatični in zaskrbljeni. To se pozna na motivaciji in na vseh vidikih delovanja mestne uprave,” je na novinarski konferenci dejal Rajič. Dodal je, da jih v sindikatu takšen način delovanja zelo moti, zato bodo naredili vse, da se temu uprejo in zaščitijo pravice zaposlenih in delovanje mestne uprave.

Rajič se je dotaknil nekaterih konkretnih primerov kadrovskih premikov in poskusov odpuščanj ljudi, ki niso bili, ali pa niso več po volji župana in njegove mestne garniture. Med njimi sta v preteklosti najbolj odmevala primera nekajmesečnega vodje odnosov z javnostmi Bartola Lampreta in županovega svetovalca za družbene dejavnosti Gregorja Kosija, ki sta na občino prišla na njegovo zaupanje, zdaj pa ju že nekaj časa poskušajo odpustiti.

Zadnji je po njegovih besedah primer vodje urada za finance in proračun Marije Kaučič, na katero so zvalili krivdo za težave pri sestavljanju letošnjega proračuna, čeprav je pripravo proračuna dejansko vodil še en županov svetovalec Iztok Fras. Vodenje urada je zdaj formalno prevzela glavna računovodkinja Branka Atelšek, Kaučičevo pa so na hitro premestili na mesto sekretarke v projektno pisarno, čeprav sama v življenju ni delala na nobenem projektu.

“Dejansko se bojimo tega, da lahko človeka najprej izločijo iz delovnega procesa, potem javnosti predstavijo, da ta človek sedi v pisarni in nič ne dela, nato mu ukinejo delovno mesto in na koncu se ga skušajo znebiti. Ta pot se nam zdi popolnoma nedopustna in sprevržena ter se lahko zgodi vsakemu od zaposlenih,” je dejal Rajič.

Poudaril je tudi neverjetna pooblastila zunanjih svetovalcev župana, zlasti Marka Kovačiča in še nekaterih, ki naj bi se jim po njegovih informacijah pridružili tudi novi. Pogodba Kovačiču dovoljuje županu svetovanje na področjih socialnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in športnega razvoja mesta, Rajič pa meni, da vsaj o nekaterih področjih slednji nima pojma.

V mestni upravi mariborske občine je po njegovih informacijah zaposlenih 240 ljudi, še dodatnih 44 je zaposlenih na medobčinskem inšpektoratu za varstvo okolja in ohranjanje narave. V zadnjem let in pol, torej v času tik pred odhodom prejšnjega župana Franca Kanglerja do danes, se je članstvo v sindikatu z 70 povečalo na 127 zaposlenih.

Mariborski župan se danes na mnoge obtožbe ni želel konkretno odzvati, saj o njih še ni seznanjen, je pa v načelnem mnenju dejal, da bi si sam predvsem želel sindikata 21. in ne 19. stoletja. Sindikat je tukaj res zato, da brani interese delavcev, v bistvu pa je tudi institut med delodajalcem in delavcem, ki mora imeti bolj objektiven in ne zgolj enostranski pogled, je dejal.

V zvezi z obema nekdanjima sodelavcema na zaupanje je Fištravec dejal, da če sta prišla na občino na njegovo zaupanje in brez javnega razpisa, potem ko je bilo ugotovljeno, da ne obstaja več medsebojno zaupanje, ne moreta več biti v sistemu ali pa naj se prijavita na kakšnega od javnih razpisov. Te prakse po njegovem doslej v Sloveniji ni bilo.

Če so se na mestni občini po lastnih besedah pri nekaterih sodelavcih opekli, se postavlja vprašanje, kakšne varovalke so sprejeli, da se to v prihodnje ne bi več zgodilo. Direktor mestne uprave Marko Žula je na to odvrnil, da je prav pogodbeno sodelovanje z zunanjimi sodelavci takšna varovalka, kjer se pogodba lahko odpove in je sodelovanje zaključeno. Ob tem takšni sodelavci ne koristijo socialnih in zdravstvenih upravičenj, zato se pogodbe lahko brez težav zaključijo, je dejal.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec vztraja, da ni nikoli lagal glede porabe denarja s službeno kartico. Na današnji novinarski konferenci je ponovil, da je pri lanskem nakupu moške obleke šlo za pomoto in da je denar vrnil.

Župan je julija lani v dveh mariborskih trgovinah kupoval oblačila. Kot kažejo računi, ki jih je v današnji izdaji objavil časnik Večer, je 16. julija s službeno kreditno kartico kupil za 149,95 evra, 22. julija pa za 169,98 evra oblačil. Zadnji nakup je opravil le dan po tem, ko je Fištravec, prav tako s službeno kreditno kartico, za 157,55 evra kupil hrano in pijačo za gasilce, ki so gasili velik požar v podjetju Gorenje Surovina.

Po poročanju Večera je županstvo lagalo, ko je zamolčalo sporni nakup oblačil in v odgovoru časniku zatrdilo, da župan s kartico ni kupoval oblačil. V županovem kabinetu so njegovo ravnanje Večeru pojasnili s tem, da se povpraševanje časnika “verjetno nanaša na pomoto, ki se je zgodila županu, ko je v drugi polovici lanskega julija po pomoti namesto zasebne kartice uporabil službeno”. Ob tem so dodali, da je zmoto kmalu zatem ugotovil, zato je celotni znesek nakazal na tekoči račun mestne občine po vrnitvi z dopusta 2. septembra lani.

Fištravec je na današnji novinarski konferenci priznal, da je opravil nakup oblačil. “To obleko smatram kot uniformo, saj sicer hodim okoli v kavbojkah in jopici. Mislil sem, da če delavci, ki delajo na cesti, dobijo uniformo, to pripada tudi županu. Ko so mi strokovne službe pojasnile, da to ne gre, sem sprejel to dejstvo in oblačilo plačal z osebnega računa,” je pojasnil. Poudaril je, da glede tega ni nikoli lagal in da se mu zdi tik pred proračunsko sejo mestnega sveta “neprimerno objavljati tiralice na prvi strani časopisa, in to za 200 evrov”.

“Župana Fištravca ni nihče ujel na laži. Če je bil kdo to, sem bila to jaz, posredno na podlagi podatkov iz urada za finance,” je dodala županova predstavnica za stike z javnostjo Taja Kordigel. Pojasnila je, da je Večeru posredovala podatke, ki jih je dobila od tedanje vodje občinskega urada za finance Marije Kaučič. V teh podatkih nakup oblek ni bil naveden. V županovo pisarno se je Kordiglova obrnila po pojasnilo šele po ponovnem poizvedovanju Večera na začetku tega tedna in ugotovila, da je šlo za županovo pomoto, ki jo je ta z vrnitvijo denarja že popravil.

Kordiglova je še poudarila, da v času nakupa oblek na občini še niso imeli pravilnika o uporabi službene kreditne kartice. Sprejeli so ga jeseni lani.

Po besedah direktorja mestne uprave Marka Žule bodo zoper Kaučičevo sprožili ustrezne postopke, da bi ugotovili, ali je šlo za naklepno dejanje ali “neverjeten splet okoliščin”. “Pri informacijah, ki se potem izkažejo kot nepravilne, se pokaže vedno isto ime. Po moje ni naključje, postopki pa bodo pokazali, kaj je resnica,” je povedal.

Zamenjavo Kaučičeve je Fištravčeva ekipa objavila že prejšnji teden ob predstavitvi predloga občinskega proračuna za drugo branje, saj naj bi v uradu za finance napačno izračunali preostanek sredstev iz prejšnjega leta. Za “napako” v predlogu proračuna se je izkazala tudi postavka za nakup avtomobila za 40.000 evrov, na katero so župana po njegovih besedah opozorili mediji.

Vir: STA

Mariborski svetniki SDS na sredini seji ne bodo podprli predlaganega proračuna za leto 2014, saj se jim zdi nerealen.

Županu Andreju Fištravcu zato predlagajo, da drugo branje raje umakne z dnevnega reda in ponovno opravi prvo branje z bolj realnimi postavkami, ki bodo omogočile uravnoteženo prihodkovno in odhodkovno stran predlaganega dokumenta.

Celotna novica je dostopna le naročnikom. Novica vsebuje 2.027 znakov (brez presledkov) oziroma 362 besed.

Vir: STA

Nedavna naravna ujma z zmrzaljo in žledom, ki je zajela dobršen del Slovenije, je v ospredje pozornosti spet potisnila požrtvovalnost in solidarnost prostovoljnih gasilcev. Da bi se jim vsaj nekoliko oddolžili, so se v Mariboru odločili pripraviti humanitarni dogodek Stand up za gasilce, ki bo potekal v petek zvečer v dvorani Tabor.

Narava je nedavno pokazala svojo moč, ledena ujma je za nekaj dni ohromila državo, posledice pa so ponekod še zmeraj vidne. Ob pogledu na nastalo škodo sta se na obrazih ljudi kazala strah in obup, ljudje pa so ob tem znova doživeli neverjetno požrtvovalnost in solidarnost gasilcev, so sporočili organizatorji dogodka.

Ker je po njihovem mnenju z dobrimi deli treba nadaljevati, je prav, da se javnost gasilcem zahvali za ponovno nesebično pomoč, zato bodo izkupiček od prodanih vstopnic za petkov dogodek namenili Gasilski zvezi Slovenije, ki združuje prostovoljne gasilce in društva.

Ideja je nastala pri znanem štajerskem “stand up” komiku in igralcu Tadeju Tošu, ki se je odločil za pomoč gasilcem ponuditi svoj stand up šov, na mariborski občini pa so brezplačno zagotovili dvorano Tabor. Vstopnice po deset evrov so že nekaj časa v prodaji, izkupiček pa bo šel za nakup gasilske opreme.

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek je danes povedal, da celotne ocene nastale škode, ki je posledica ledene ujme, še nimajo, vendar obsega tako poškodovane gasilce, vozila in opremo.

“Na prostovoljnem delu je bilo poškodovanih približno 21 gasilcev, eno gasilsko vozilo je v celoti uničilo podrto drevo, veliko škode je nastalo tudi na uporabljeni gasilski opremi, za katero bomo namenili denar, zbran na petkovem dogodku,” je dejal Petek.

Kot je ob tem povedal Toš, osnovna ideja ni samo zbrati denar, ampak na enem mestu združiti vse sponzorje, torej tiste, ki bodo kupili vstopnico in prišli na petkov dogodek. “Poleg denarja bomo vsi delili še pozitivno energijo, kar je zagotovo dodana vrednost dogodka,” je dejal pobudnik ideje za petkov dogodek.

Vir: STA
Foto: Lokalec.si

Na območju Maribora z okolico je ta mesec zaznati povečano povpraševanje delodajalcev po delavcih v kovinskopredelovalni industriji, voznikih v mednarodnem prometu in delavcih za montažna dela v tujini. Kot so danes sporočili iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje, so med bolj iskanimi še kuharji in sezonski delavci za kmetijska dela.

Novoustanovljeni delodajalci, ki oživljajo proizvodno dejavnost, ukinjeno s stečajem ali likvidacijo na območju Maribora in nekaterih sosednjih občin lahko od 7. februarja v program usposabljanja brezposelnih na delovnem mestu predlagajo in vključijo do 50 brezposelnih oseb. Program predvideva vsaj dve tretjini zaposlenih po uspešno zaključenem usposabljanju, vloge pa lahko delodajalci oddajo na območni službi, kjer imajo sedež podjetja.

Na območju mariborske območne službe je po zadnjih podatkih stopnja registrirane brezposelnosti 15,3-odstotna, pri čemer je daleč najvišja, skoraj 18-odstotna, v Mestni občini Maribor. Med svetle dele pa sodi občina Lenart, kjer beležijo 9,4-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je najmanj v vzhodnem delu Slovenije. Kot ugotavljajo na zavodu, je tam dinamika zaposlovanja hitrejša od slovenskega povprečja, delovno okolje pa ima močno in zdravo jedro.

Ob leta 2013 je bil tako povprečni čas brezposelnosti oseb, prijavljenih v evidenci lenarškega urada za delo, eno leto, en mesec in 20 dni, medtem ko v Sloveniji ta znaša eno leto, devet mesecev in 17 dni. A čas brezposelnosti je krajši predvsem zaradi zaposlitvenih priložnosti v sosednji Avstriji, kjer je redno zaposlenih veliko občanov iz tega okolja, nekateri pa priložnosti najdejo tudi v sezonskih delih.

Slika je simbolična