V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Poročali smo, da so otvoritev Mariborskega otoka napovedovali za minuli vikend. Ker je bila napoved za soboto slaba, so najprej odprtje prestavili na nedeljo, v soboto popoldne pa sporočili da, ker je slaba napoved tudi za nedeljo, se kopališče odpira v ponedeljek.
Zanimivo bi bilo videti, katero napoved so spremljali odgovori v soboto, kajti za nedeljo je kazalo večino dneva na sončno oz. delno oblačno in več kot 25 stopinj Celzija. Tako je tudi bilo, dovolj toplo dopoldne, da bi se gotovo marsikdo prišel ohladiti na otok. Padavine so se začele šele pozno popoldne. Je pa napoved že konec preteklega tedna kazala na večdnevno slabše vreme v začetku tega tedna. Danes, kot kaže, bo cel dan deževalo in bo hladneje.
Prestavljanje zaradi vremena, ali kupovanje časa?
A odgovorni na Mariborski otoku zapišejo: “Zaradi trenutnega slabega vremena se odprtje Mariborskega otoka v primeru izboljšanja vremena prestavlja na danes popoldan.” Pričakujemo lahko, da bodo kaj kmalu zapisali, da je tudi popoldanska otvoritev odpovedana in prestavljana.
Na jutri? Na sredo? Vprašanje, glede na to kakšna je zdaj napoved – deževno in hladneje bo. So si tako poskušali le kupiti čas, da na Mariborskem otoku končajo vsa dela? V četrtek, ko so tja povabili medije in napovedali odprtje je bilo tam pravzaprav še na pol gradbišče.
Stanje na Mariborskem otoku v četrtek.
Zanimivo je tudi, da so v nedeljo, kot kaže res načrtovali odprtje, kar kaže njihova objava na družbenem omrežju Facebook v soboto popoldne, ki pa je bila kmalu izbrisana. Nekaj ur po zapisu, da se Mariborski otok v nedeljo ne bo odprl, so namreč objavili še zapis, kjer vse vabijo – ravno v nedeljo – na jutranjo telovadbo na otok. Ampak kot rečeno, omenjeno objavo so kmalu tudi zbrisali.
V Svetem Primožu na Pohorju praznujejo lepo nedeljo.
Po svečani maši so pri župnišču v obnovljenem gospodarskem poslopju odprli razstavo ‘Vol, podjarmljena moč’, v Moštovi kleti pa ponudili domač jabolčnik in jabolčni sok. Zabava se je nato nadaljevala še z veselico.
Organizatorji Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), ki ga bo Maribor gostil od 23. do 29. julija, so v središču štajerske prestolnice predstavili razstavne plakate, ki z naravnimi, kulturnimi, zgodovinskimi in športnimi značilnostmi na drugačen način predstavljajo prav vse sodelujoče države.
Evropski olimpijski komite in Evropska olimpijska akademija sta z namenom predstavitve vključenih držav spodbudili k prepletanju športa in kulture, rezultat tega pa so nastali plakati, s katerimi preko športa odstirajo značilnosti držav udeleženk.
Dogodek je namenjen tudi obeleženju obletnice ustanovitve Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok). Tega je leta 1894 ustanovil Pierre de Coubertin s somišljeniki, ki so želeli obuditi olimpijske igre.
Razstava v Pokrajinskem muzeju Maribor
Ob uradni predstavitvi plakatov so pripravili tudi ogled občasne razstave Moda in šport, ki je v Pokrajinskem muzeju Maribor na ogled že od maja. V omenjenem muzeju že desetletje prirejajo Mesec mode v muzeju, letos pa so ga namenili prav Olimpijskemu festivalu evropske mladine.
Razstava je tako osredotočena na športna oblačila, saj muzej v zbirkah oblačilne kulture hrani tudi veliko predmetov športne dediščine. Tematiko mode in športa predstavljajo iz historičnega konteksta, kot tudi iz sodobnega, ko so postala oblačila za prosti čas zasnovana tako za vadbo in hkrati tudi za splošno vsakdanjo uporabo.
Zaradi Ofema, ki bo v Maribor privabil okoli 3600 mladih športnikov, bodo občasno razstavo podaljšali vse do 23. septembra, ko je dan slovenskega športa. V času športnega dogodka bo muzej priredil še druge športno-muzejske dogodke, v gradu bo tudi zaključna slovesnost festivala.
VIR: STA
Minule dni je veliko prebivalcev Kamnice v skupini Krajevna skupnost Kamnica na družbenem omrežju Facebook potarnalo nad tem, da jih nihče ne sliši pri njihovih težavah – ne vodstvo krajevne skupnost, ne Mestna občina Maribor.
Velike težave v krajevni skupnosti Kamnica so ceste in njihova sanacija. Ena izmed prebivalk je zapisala takole: “Sramota, julij trka na vrata, mi pa še vedno brez ceste, o sanaciji, ki je bila obljubljena ni duha ni sluha. MOGOČE BI TUDI MI RAJŠE IMELI BRV KOT GOSPOD ARSENOVIČ? Kje ste zdaj tisti, ki ste obljubljali sanacije po neurjih? Vsi tisti vodilni vsa ta leta ko prebivalci Rošpoha prosimo za popravilo te ceste-včasih pred davnimi leti ceste, sedaj ni niti C od ceste??Denar je zakaj se ne dela?? Občani Rošpoha sprašujejo mene, ker od vas, ki ste dolžni obveščat tiste, ki so vas dali na položaj vodilnih ne dobijo odgovorov.”
VIR: Facebook
Krajani pravijo, da zabave jih ne bodo utišale
Očitki v komentarjih pod objavo, kjer so objavljene fotografije, uničenih cest, letijo tudi na predsednika Krajevne skupnosti Simona Hauptmana: “Ti odgovorni za Kamnico, mislijo da bodo z razno zabavo utišali Kamničane. Bore malo so se potrudili, da bi obljube uresničili. Odgovorne vidiš samo po lokalih v Kamnici. Katastrofa!”
Predvsem bode v oči pasivnost predsednika KS, ki je pred volitvam bil nenehno prisoten, skliceval je novinarske konference, se oglašal ob najmanjših težavah … Zdaj pa mu očitajo, da se je umaknil in poniknil. Zdaj ko je na položaju, pa je ta strast do izboljšanja kraja ugasnila, ljudje pa zaradi uničenih cest ne morejo do lastnega doma.
Je denar za Kamnico le fiktiven?
Krajani se sprašujejo tudi, če je denar v proračunu za Kamnico le fiktiven: “Po tem sodeč se dela, ki so bila obljubljena ne izvajajo nikjer. S tem da cesta na Griču je bila v proračunu občine in denar zanjo je. Vsi nastali plazovi, in škoda se pa sanira samo z nasutjem peska, ki ga prvi dež odplakne. KATASTROFA.”
Najprej naj bo delo, potem zabava
“Nimam besed, žalostno, to je lahko samo pri nas, kakšni so izgovori bodo sedaj od vodilnih, kdo je za to odgovoren, vemo in KS se mora bolj potruditi da uredi te zadeve, prvo delo potem zabava, zdaj pa je očitno obratno. Premalo so aktivni, žalostno,” še navajajo krajani. Spomnimo … KS Kamnica je na veliko praznovala svoj praznik, takrat so vodilni v kraju pripeljali na veselico Tanjo Žagar in Polkaholike.
V komentarjih je razbrati tudi, da o temi sanacije cest sprašujejo predsednika KS Simona Hauptmana, a odgovora ni: “Jaz več kot vprašati predsednika KS ne morem, žal pa tudi ni bilo odgovora nazadnje.”
Letos bo na Mariborskem otoku potekala tudi dobrodelna akcija »Vstopnica za otroka«, pri čemer bodo lahko obiskovalci kupili vstopnice na zalogo za otroke, ki si obiska zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ne morejo privoščiti.
Pri akciji z dobrodelno noto bo sodelovala Zveza Prijateljev Mladine Maribor, ki bo poskrbela, da bodo kupljene vstopnice končale v pravih rokah. S tem želimo pričarati čudovito poletje tudi tistim otrokom, ki sicer najverjetneje ne bi obiskali kopališča.
Direktor JP Marprom in Šport Maribor Ranko Šmigoc je dejal: “Vsak bo lahko vnaprej kupil kopalno karto za tiste, ki si tega ne morejo privoščiti. Vsak, ki bo karto kupil, bo prejel sončna očala skupine JHMB, ki jih imamo še nekaj na zalogi. Verjamem, da bo dober odziv v dobri noti socialnosti in hkrati koristno v zvezi s tem, da bodo lahko dobili sončna očala.”
Po sklepu mariborskega mestnega sveta bo od 1. julija 2023 veljal novi cenik mestnega avtobusnega prometa, v katerem bo cena osnovne enkratne vozovnice v predprodaji 1,30 EUR, vozovnice za 10 voženj 10 EUR in osnovne mesečne 36 EUR.
“Ob tem cenik uvaja nove produkte, kot so dnevna vozovnica z veljavo v izvenkoničnem času in ugodni kombinirani vozovnici P + R (parkiraj in presedi). Novost je tudi podaljšanje veljave enkratne vozovnice oziroma časa, ko omogoča prestopanje med linijami s 60 na 75 minut. Medtem ceni vozovnic za 1 in 10 voženj za otroke ostajata nespremenjeni, prav tako tudi cena ene vožnje za vse, ki jo plačajo pri vozniku,” so pojasnili na Marpromu.
“V mestnem avtobusnem prometu je v zadnjem obdobju prišlo do občutnega porasta stroškov delovanja, predvsem zaradi dvigov cen goriv, energentov, materiala in storitev, povečanja stroškov dela, najemnin za opremo in vozila ter investicijskih vlaganj. Uskladitev cenika, ki je bila iz navedenih razlogov nujna, bo zagotovila vzdržnost in stabilnost financiranja ter izvajanja mestnega prometa,” so še zapisali. Več TUKAJ.
Slovenci smo v letu in pol iz trgovin in restavracij naročili več kot 100.000 sladoledov v vrednosti 2 milijona evrov. Najraje imamo sladoled s piškoti, ki ga najpogosteje naročamo ob večerih in koncih tedna, narašča pa tudi prodaja veganskih sladoledov.
Toplo vreme, poletje in počitnice so le nekatere od asociacij, ko pomislimo na sladoled, ki ga tako že od otroštva dalje povezujemo s posebej prijetnimi trenutki. To priljubljeno zmrznjeno slaščico Slovenci na Woltu, platformi za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, naročamo izjemno pogosto.
Raziskava razkriva, da imamo najraje inovativne kremne sladolede z dodatki, kar se jasno odraža na lestvici najbolj priljubljenih okusov. Prvo mesto zaseda sladoled s piškoti (36,2 %), sledi sladoled z okusom karamele (25,4 %), nato čokoladni sladoled s koščki brownija (16,8 %) in sladoled z okusom jagodnega cheesecaka (14,3 %), medtem ko je na petem mestu priljubljenosti sladoled z arašidovim maslom (7,3 %). Sicer najraje posegamo po sladoledih v sladolednih banjicah in lončkih (85 %), sledijo jim ledene lizike, korneti in sladoledi na palčkah.
Mariborčani naročijo več sladoleda kot Ljubljančani
Slovenci sladoled najraje naročamo med 17. in 19. uro, medtem ko četrtino vsega sladoleda naročimo pozno zvečer, in sicer med 20. in 23. uro. Najraje si ga privoščimo v nedeljo, vsekakor pa obstajajo tudi lokalne razlike. V Murski Soboti največ sladoleda pojedo ob ponedeljkih in petkih ter ob nedeljah, medtem ko si ga v Novem mestu najraje privoščijo ob petkih, v Kranju pa ves konec tedna. Zanimiv je tudi podatek, da so na Štajerskem bolj sladkosnedi, saj Mariborčani naročijo kar štirikrat več sladoleda na aktivnega uporabnika kot Ljubljančani.
Sladoled ni več le sezonski izdelek
Kot omenjeno, sladoled velikokrat povezujemo z vročimi dnevi, zato poletni meseci vedno nakazujejo porast naročanja. S pomočjo spletnih trgovin z dostavo, ki zagotavljajo neprekinjeno hladno verigo, pa se je to začelo spreminjati, saj si doma na kavču, ob prijetnih 22 stopinjah, sladoled lahko zaželimo skozi vse leto. Temu trendu pritrjujejo tudi podatki, saj smo letos marca naročili za 25 % več sladoleda kot lani junija. V zadnjem letu in pol smo največ sladoleda naročili 2. maja 2023. Prav tako je viden tudi porast naročanja sladoleda na dom, ki iz leta v leto raste, saj smo letos marca pojedli skoraj dvakrat toliko sladoleda kot lani v istem obdobju.
Narašča prodaja veganskega sladoleda
Tako kot tudi v drugih prehrambenih segmentih se tudi v segmentu sladoleda ponudba nadgrajuje in širi, predvsem na področju veganskih sladoledov in sladoledov brez laktoze. Prodaja veganskega sladoleda se je v zadnjih treh mesecih povečala za 30 %, najraje pa ga naročamo v Kopru, in sicer v Sladoledarni.
Koliko sladoleda pojemo v primerjavi z evropskim povprečjem?
V Evropi, od koder ta tradicionalna slaščica izvira, je poraba sladoleda velika, na voljo pa je že skoraj več kot sto različnih vrst. Po podatkih agencije EuroGlaces je povprečna poraba sladoleda v Evropi 6,20 litra na prebivalca na leto, medtem ko ga po podatkih Statističnega urada Slovenije povprečen Slovenec poje 4 litre na leto.
Slovenska tekmovalka v kikboksu Tyra Barada bo v nedeljo na evropskih igrah na Poljskem tekmovala v dveh finalih. Najmanj srebro si je zagotovila tako v boju po točkah kot v lahkem kontaktu v kategoriji do 50 kilogramov. V finalu bosta tekmovali tudi Tina Baloh v boju za točke v kategoriji do 70 kg in Urška Gazvoda v lahkem kontaktu do 60 kg.
Barada je danes najprej v kategoriji do 50 kg v polfinalu boja za točke ugnala Švicarko Maeline Nadine Lachaud. Po prvi rundi je po začetni prednosti tekmice z 2:1 Barada povedla s 6:2, po drugi je vodila z 8:4, po tretji pa s končnih 16:9. V finalu bo v nedeljo tekmovala proti Italijanki Federici Trovalusci.
Nato pa je nastopila še v polfinalu lahkega kontakta, kjer je grško tekmico Paraskevi Semeli Zarmakupi ugnala s 3:0. Za zlato se bo merila z Bolgarko Kristino Nikolovo.
Baloh je v boju za točke v kategoriji do 70 kg premagala Irko Jodie Browne z 11:9, v nedeljo jo v boju za zlato čaka Italijanka Domenica Angelino.
Urška Gazvoda pa se je v lahkem kontaktu do 60 kg borila proti Finki Miri Iisi Auror Sjovall in zmagala s 3:0. V finalu jo čaka Italijanka Luna Mendy.
Ostala je zbrana
“Na Tyri Baradi je bilo veliko breme, je najmlajša tukaj na igrah in ker je v zadnjem času vse boje dobila, vsi veliko pričakujejo. Do zadnjega je danes ohranila svoje misli in zbranost ter je brez napake opravila dvoboja,” je sprva o nastopu in tekmicah svoje hčerke povedal vodja reprezentance Tomaž Barada.
“V tistem na točke ima v finalu zelo izkušeno tekmico, ki jo je premagala na prejšnjem EP in je prva na svetovni lestvici, a se ji lahko zoperstavi in ima velike možnosti, da jo premaga. V lahkem kontaktu pa je Tyra prva na svetovni lestvici, njena tekmica v finalu pa druga. Med njima ni velike razlike, a več možnosti pripisujem Tyri,” je dodal Tomaž Barada.
Dejal je, da je srečen in zadovoljen, ker je Urška Gazvoda dobila tesno polfinalno borbo. “Pri dveh sodnikih je zmagala le s točko razlike. Pustila je srce v ringu ter si zaslužila finale, kjer jo čaka aktualna evropska prvakinja. Ta je Urško premagala tudi na EP. Tina Baloh pa je imela na igrah že dve težki borbi. Jutri jo čaka Italijanka Angelino, ki smo si jo najbolj želeli za tekmico. Tina je favoritka v tem dvoboju,” je še zaključil Barada.
VIR: STA
Maša Potočnik prihaja iz Lovrenca na Pohorju in prav tam je pripravila svojo prvo fotografsko razstavo, v kateri je pokazala svoje fotografije živali.
Te je ustvarila v dveh živalskih vrtovih, nekaj fotografij pa je nastalo doma. Pri vsem pa se vidi rdeča nit: dva svetova, ki ponazarjata svobodo in ujetost. Hotela je pokazati na eni strani popolnost, na drugi strani pa nepopolnost. Prav pri na videz idiličnemu motivu se namreč vidi veliko mrežo ali pa zasteklitev, tako se namreč lahko tudi ugotovi, da so živali dejansko ujete.
Razstava Dva svetova. Avtorica Maša PotočnikŽirafa v živalskem vrtu. Avtorica Maša Potočnik
Maša Potočnik sicer hodi v medijsko šolo, razstavo pa je pripravila na pobudo fotografske sekcije Planinskega društva Lovrenc na Pohorju, ki je še kako povezano z naravo, živalmi. Res da ne s takimi, ki se jih najde v živalskem vrtu, npr. levi, nilski konji, žirafe, ki jih je med drugimi tudi ujela v objektiv Potočnikova, a zagotovo se najde skupna točka, saj gre za povezovanje z živalmi, z naravo.
Pri odprtju razstave se je avtorica tudi predstavila.
Bralka nas je opozorila na neurejeno okolico otroškega pumptracka v Mariboru, ki se sicer nahaja v neposredni bližini BMX proge v Novi vasi.
Bralka pravi, da je do enega metra visoka nepokošena trava z raznim plevelom okoli proge na kateri se lahko s pogajalčki in kolesi preizkušajo najmlajši. Namenjena je namreč prav otrokom, le-ti pa tako praktično kolesarijo v labirintu visoke trave.
Hkrati pa se bralka sprašuje tudi, kam je izginila klop za sedenje, ki je še do pred kratkim bila na lokaciji.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na MO Maribor in Javni holding Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pišite nam na info.bktv@gmail.com.
Študentje lahko od danes na portalu eVŠ oddajo prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto. Na voljo je 12.089 mest za subvencionirano bivanje, od tega 4671 za sprejem in 7371 za podaljšanje bivanja, ter 47 mest za študente s priznano in začasno priznano mednarodno zaščito.
Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije višina mesečne subvencije v študijskem letu 2023/2024 v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih znaša 27,80 evra, v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih pa 32 evrov.
Na prvo prednostno listo bodo uvrščeni študenti, ki bodo vlogo za sprejem oddali do 16. avgusta
V skladu z javim razpisom za subvencionirano bivanje višješolskih in visokošolskih študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2023/2024, ki je dostopen prek spletne strani ministrstva, lahko študenti prošnjo za sprejem oddajo preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ, in sicer s kvalificiranim digitalnim potrdilom, uporabniškim imenom in geslom ali z digitalno identiteto.
Na prvo prednostno listo bodo uvrščeni študenti, ki bodo vlogo za sprejem oddali do 16. avgusta. Tudi študenti, ki želijo podaljšati bivanje v študentskih domovih ali pri zasebnikih, morajo vlogo oddati prek istega portala do najkasneje 16. avgusta.
Razpisa za bivanje študentov s statusom osebe z mednarodno zaščito in osebe z začasno zaščito v študentskih domovih za prihodnje študijsko sta sicer dosegljiva na spletnih straneh študentskih domov.
VIR: STA
Stanovanjske nepremičnine so bile na četrtletni ravni dražje za 1,6 %, na letni pa za 8,8 %. Število prodaj je bilo pod ravnijo lanskega povprečja.
Rabljene stanovanjske nepremičnine (tj. rabljena stanovanja in hiše skupaj) so se na četrtletni ravni podražile za 2,5 %. Cene rabljenih družinskih hiš so se zvišale za 6,4 %, cene rabljenih stanovanj pa za 0,2 %, poroča SURS.
Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 5,6 %), medtem ko so se v Ljubljani in preostali Sloveniji pocenila (za 1,8 % oz. 0,3 %).
Cene novih stanovanjskih nepremičnin po treh zaporednih četrtletnih zvišanjih tokrat znova nižje
Nove stanovanjske nepremičnine (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem cenejše za 8,4 %. Cene novih stanovanj so se znižale za 12,5 %, cene novih družinskih hiš pa zvišale za 5,9 %. Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin se je zmanjšalo peto četrtletje zapored. Prodanih je bilo 2.474 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 321,4 milijona EUR, še zapišejo na SURS.
Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih 74, skupna vrednost prodaje 15,4 milijona EUR. To je bilo za približno 60 % manj kot četrtletje prej (36,1 milijona EUR) in za skoraj polovico manj kot pred enim letom (28,9 milijona EUR).
Trasa avtobusne linije št. 8 Maribor AP–Terme Fontana bo od sobote, 1. julija 2023, potekala do Mariborskega otoka, ki odpira vrata v kopalno sezono. “Avtobusna povezava do otoka bo v času kopalne sezone na voljo vsak dan od 8.30 do 19.45, z intervalom odhodov z glavne avtobusne postaje vsakih 30 minut. Zadnji, večerni, povratek z Mariborskega otoka bo ob 20.15 uri,” so sporočili.
Za vse obiskovalce kopališča Mariborski otok, ki parkirajo v bližini postajališč Gosposvetska – rondo in Terme Fontana, bo na avtobusni liniji št. 8 omogočen brezplačen prevoz na relaciji med postajališči Gosposvetska – rondo, Terme fontana in Mariborski otok v obe smeri.
“Kot župniji se iskreno in z vsem srcem veselimo, ker je naš župljan in sokrajan Klemen Gartner postal novomašnik,” so zapisali v Župniji Kamnica in Sveti Križ nad Mariborom.
Novomašnik Klemen Gartner je spregovoril tudi za Radio Ognjišče. Odgovoril je tudi na vprašanje, kaj ga je pripeljalo do tega, da se je odločil za duhovniški poklin.
“Kako je prišlo do tega, da sem tu, kjer sem? Deležen sem bil veliko ljubezni in sprejetosti, najprej v svoji družini, pa v domači župniji, v cerkvi, med prijatelji. To mi je dalo misliti. Vedno znova sem bil domač z Bogom v osebni molitvi. Ko sem se oziral nazaj na svoje življenje, sem se vprašal, kaj bi počel. Kaj pomeni to, da sem bil deležen toliko ljubezni in sprejetosti? Tudi jaz bi rad to dajal naprej. Na začetku sem se spraševal, ali je morda duhovništvo tisto, kar je Bog pripravil zame, da sem lahko jaz najbolj jaz. To sem preveril in zdaj stojim pred vami, pred cenjeno mariborsko nadškofijo in prosim, da me posvetijo,” je dejal Klemen Gartner.
Javni zavod Dravit Dravograd, se je odločil za prav posebno potezo.
Na družbenih omrežjih so zapisali: “Letos smo moškim omogočili še lažji dostop do wc-ja, saj smo namestili dodatne pisoarje v bližini sanitarij v Lukni. Prosimo, da ga uporabljate. Sosedi, ograje in bližnji grmi vam bodo hvaležni!”
Alma Mater Europaea skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije v torek, 4. julija 2023, ob 18.00 v prostorih GZS, Dimičeva Ljubljana, pripravlja izjemno aktualno omizje o učinkih hitrega razvoja umetne inteligence na vodstva in upravljanje podjetij.
V zanimivi razpravi Relevanca umetne inteligence za management v gospodarstvu bodo sodelovali:
· Tibor Šimonka, Gospodarska zbornica Slovenije
· doc. dr. Barbara Toplak Perovič, Alma Mater Europaea
· Nuša Pavlinjek, Roto Slovenija
· Devid Palčič, Robotina
· izr. prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea
· prof. dr. Matjaž Gams, Inštitut Jožefa Štefana
Sodelujoči bodo odgovorili na vprašanja kot so:
Kako bodo managerji uporabljali novega kopilota; kaj se bo zgodilo s podjetji, ki bodo zamudila z uporabo umetne inteligence; kako pametno uporabljati umetno inteligenco; katere službe se bodo morale najbolj prilagoditi, katere so ogrožene in katere bodo nove službe?
“Vodij ne bomo zamenjali, bomo pa lahko nadgradili sposobnosti vodstva, če bomo imeli umetno inteligenco v kopilotski vlogi. Začeli bomo pritiskati na vodje, naj se ne odločajo sami, s svojimi pomanjkljivim spominom in še čim. Kdor ne bo uporabljal kopilota, bo manj primeren za vodjo,” je nedavno, kot so zapisali v sporočilu za javnost, izjavil Matej Golob, soustanovitelj in vodilni partner v podjetju CorpoHub, ki vodjem in ekipam v organizacijah z modernimi metodami pomaga postati še učinkovitejši in inovativnejši.
Okroglo mizo bo moderiral dolgoletni urednik, novinar in komentator gospodarskih situacij Goran Novkovič. Dogodek je brezplačen, še zapišejo v sporočilu za javnost.
Občanka Sabina je na družbenih omrežjih zapisala, da je bila včeraj popoldan bila priča grozljivemu prizoru, ki ga je spremljala s Starega mostu.
Takoj obvestila policijo
“Skuterist je namerno s polno hitrostjo zapeljal v labodjo družinico, ki je plavala pri vodnem stolpu. Labodka je komaj odskočila, ter skušala zaščititi mladiča pri tem pa ne vem, če je utrpela poškodbe. Udarec je zagotovo čutila. Ker mi je mar in ne morem gledati stran, ko se dogaja zloraba živali, sem takoj o dogodku obvestila policijo in se odpeljala do mesta, kjer so skuteristi,” je v uvodu zapisala.
“Moškega, ki je vozil skuter sem soočila z dejanjem in mu dala vedeti, da sem obvestila policijo, a se mi je ta samo smejal v obraz.”
“Sprašujem se kakšno nizkotno bitje brez empatije moreš biti, da iz objestnosti zapelješ v labode, ki mirno plavajo ob nabrežju, kjer naj bi se počutili varno. Naj spomnim, da smo ravno lansko leto ob istem času z dr. Golobom morali na istem mestu uspavati mamo labodko, zaradi odprtega zloma noge. Jezna in žalostna sem, ko vidim, da so živali, posebej ptice, ki bi morale biti zaščitene, prepuščene same sebi. Kje so redarji, ki bi nadzorovali Dravo in njeno nabrežje?” se sprašuje.
“Sprašujem se, kam gre ta svet, nobene empatije ni več ne do ljudi, še manj do živali.”
V nadaljevanju še zapiše: “S skuterji je dovoljena vožnja samo do železniškega mostu, ne pa do Vodnega stolpa s polno hitrostjo. Sprašujem se, kam gre ta svet, nobene empatije ni več ne do ljudi, še manj do živali. Če bereš to, ti, ki si se mi v obraz smejal in me vabil, da raje nekaj spijeva, sram te naj bo. S svojim dejanjem in komunikacijo si pokazal, kakšen človek si in upam, da te karma kmalu obišče.”
“Srčno upam, da labodka ni utrpela hujših poškodb in da se ne bo ponovila žalostna zgodba lanskega leta. Labodov je že tako zelo malo na Dravi, pregnal jih je človek, bili pa bi naj okras našega mesta Maribora. — se počuti jezno na lokaciji Lent-Drava.”
Obrnili smo se na PU Maribor, njihove odgovore še čakamo.
Na območju PU Maribor so lani policisti obravnavali dva zločina, ko sta ženski, svoja moža zabodli z nožem. Pri obeh so bile poškodbe tako hude, da sta izgubila življenje. Če se je nekaj dni po dogodku govorilo le o tem, je kmalu vse potihnilo. Zato smo na Okrožnem sodišču preverili, kako daleč sta zadevi. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, sta obe na prostosti.
Aprila 2022 so policisti prejeli obvestilo, da je na območju Rač z nožem hudo poškodovan moški. Ko so prišli na kraj, so ugotovili, da 48-letnik ne kaže znakov življenja. Lahko so le še potrdili njegovo smrt. V preiskavi so ugotovili, da ga je med prepirom v kuhinji zabodla leto dni mlajša ženska.
Po tragediji je bila v zaporu, a jo je po pritožbi izven razpravni senat izpustil. Osumljenka se je sicer sklicevala na obrambo pred možem in dejala, da je v preteklosti večkrat prihajalo do sporov.
Takrat se je zaboden moški usedel v avtomobil in se domnevno želel odpeljati do UKC Maribor, kjer pa je na Valvasorjevi ulici trčil v parkirano kombinirano vozilo in umrl.
31-letnico so nekaj dni po dogodku, izpustili na prostost, saj je preiskovalni sodnik ocenil, da ni razlogov za ponovitveno nevarnost in da se lahko brani s prostosti.
Preiskava po dobrem letu še ni zaključena
Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je za lokalec.si pojasnila, da sta zadevi pri Okrožnem sodišču v Mariboru vodeni kot kazensko-preiskovalni zadevi, v katerih so bili izvedeni vsi predlagani dokazi. “Ker je pristojno tožilstvo predlagalo dopolnitev preiskave, slednja še ni zaključena,” pojasni.
Kot nam je uspelo izvedeti, pa naj bi bili obe na prostosti. “V zvezi z vašim novinarskim vprašanjem vam sporočamo, da zoper nobeno izmed obdolženk ni bil odrejen ukrep določen v 192. členu ZKP,” nam je sporočila Jasna Murgel predsednica sodišča.
Sinoči se je na Glavnem odru Festivala Lent odvil koncert Piše se leto. Na odru so bili Lepold I. in Drügi, Emkej in Tekochee Kru ter ukrajinska raperka Alyona Alyona.
Prvi so zasedli oder Leopold I. in Drügi. Michael Leopold, ki je pel in predvsem repal, na klaviaturah je bil Žan Hauptman, s kitaro Filip Vadnu, na basu Vid Turica, za bobni pa Žiga Smrdel. Leopold I. se je držal svoje rdeče niti pesmi o malemu človeku, razkrival je tisto, kar se vidi za slikami popolnih, pri tem pa so fantje iz skupine odlično odigrali svoj del.
Leopold I. in Drügi na Glavnem odru Festivala Lent med Piše se leto 2023
Skupina Tekochee Kru je ponovno pokazala svoje znanje in svojo energijo, ki ji ne manjka, čeprav so na sceni že 20 let. Medtem ko so Emkej, Mito, Sniki, Luga, Šuljo, Staš in Gersh repali na odru, je za vizualizacijo skrbela Stella Ivšek. Emkej, Mito in Šuljo so sicer v vseh teh letih razvili samostojne projekte in kariere, a tokrat so skupaj z drugimi prehodili Glavni oder po dolgem in počez, vmes pa repali, repali, repali, ne da bi se utrudili.
Skupaj z Alyono Savranenko, Ukrajinko, ki repa v svojem jeziku in je mednarodna zvezda, je bila na odru spremljevalna pevka Dayna Kulbida, v vlogi DJ pa Mykola Makieiev. Alyona je sicer prejela veliko mednarodnih nagrad po izboru občinstva, nagrad za obetavno mlado glasbenico in še kaj. Velja za hip hop zvezdnico, ki je zaslovela leta 2018. Nastopa po vsej Sloveniji.
Trg Leona Štuklja se je med koncertom Piše se leto 2023 hitro napolnil
Da se glasbeniki med seboj podpirajo, je bilo opazno že med nastopom Leopolda I. in Drügih, ko so Tekoche Kru skupaj z Emkej bili med občinstom ter spremljali, kaj se na odru dogaja. Emkej je muval, šel direktno pod oder, navdušeno gledal nastop in nato pravočasno odšel nazaj v zaodrje, da bi lahko stopil na oder, ko je prišel njegov čas. Potem pa so prvi spremljali druge.
Podpirajo in spodbujajo drug drugega
Sicer pa je Emkej še pred samim začetkom koncerta Piše se leto 2023 povedal, kaj mu pomeni Festival Lent: “Festival Lent je moj festival, tu sem odrastel. Naučil sem se milijon stvari, kako moram postopati v tem biznisu.” Pa tudi, da je hvaležen vsem organizatorjem. In če je Leopold I. poskrbel, da je repal v svojem narečju, kot ga govorijo v Gornji Radgoni, je Emkej seveda poskrbel za mariborščino. Pa se počuti, kot da je ambasador narečja? Emkej pravi, da so na nek način ambasadorji svojih narečjih. Mimogrede je še povedal, da tisti, ki niso iz Maribora, velikokrat pravijo, da je prav beseda “čuj” značilna za Mariborčane, a sam tega ne opaža. “To je bilo redki izraz. To je trojanski konj za vse tiste, ki hočejo govoriti štajersko.”
Leopold I. prihaja iz Gornje Radgone, ki jo sicer geografsko uvrščajo v Prlekijo, narečno pa je malce drugače, sploh zaradi tega, ker se nekateri prebivalci nimajo za Prleke, je poudaril, da se na odru ne bodo zaradi tega, ker so eni Prleki, drugi pa Štajerci, spopadli, niti izzivali. “Spopadli se bomo potem za šankom,” se je zasmejal in dodal, da lahko publika pričakuje “ful dober žur”. In tudi sam izkazal veselje nad tem, da so na istem odru skupine, ki se med seboj poznajo: “Tekochee Kru bodo na odru po sto letih, tudi sam se veselim tega, seveda pa bomo tudi mi pihnili, tak kot ga vedno pihnemo na odru. Moj bend je res vrhunski in se veselim špila.”
In če je še nekaj minut do špila bilo videti na pol prazen Trg Leona Štuklja, se je še pred začetkom nenadoma napolnil, nato pa je publika zavzela tudi prostor tik pod odrom. In Piše se leto 2023 se je lahko začelo v vsej svoji veličini in postreglo tako z udarnimi, aktualnimi, kritičnimi, zabavnimi in drugimi vsebinami pesmi.
Mariborski mestni svetniki so na dopisni seji potrdili nove cene prevozov s krožno kabinsko žičnico na Pohorju, potem ko so na zadnji redni seji kljub drugačnemu predlogu mestne uprave odločili, da bo ta še naprej ostala izbirna javna gospodarska služba.
Občutno višje cene bodo veljale od 1. julija, Mariborčani pa bodo deležni subvencionirane cene. Več TUKAJ.
Kljub temu, da se je dopisna seja izvedla, se poraja vprašanje, ali je bil utemeljen razlog za sklic takšne seje. V 32.a členu je navedeno, da se dopisno sejo sejo skliče v izjemnih in nujnih primerih, ko ni mogoče sklicati redne seje oziroma izredna seja ni bila sklepčna, ali ko gre za zadeve manjšega pomena lahko skliče župan dopisno sejo. Dopisne seje ni možno sklicati za obravnavo odloka v prvi obravnavi. V primeru omenjene seje pa zagotovo ne gre za zadevo manjšega pomena, saj nosi finančne posledice za proračun.
Dopisne seje se je udeležilo 23 svetnikov, od tega je bila ena svetnica proti, ena ni želela glasovati. Kar 22 svetnikov, se seje ni udeležilo.
In kateri mestni svetniki so bili tisti, ki so podražitve podprli?
Alen Filipovič (SDS), Alenka Iskra (SD – Socialni demokrati), Aleš Ciringer (Gasilci Maribora neodvisna lista), Aljaž Bratina (Arsenovič za Maribor), Andrej Bauman (Arsenovič za Maribor), Boštjan Klun (SD – Socialni demokrati), Samo Peter Medved (Arsenovič za Maribor), Eva Lozina (Arsenovič za Maribor), Gregor Reichenberg (Arsenovič za Maribor), Jelka Kolmanič (Arsenovič za Maribor), Katarina Mejal (Arsenovič za Maribor), Ljubica Jančič (SDS), Zdravko Luketič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati), Matej Pavlič (Arsenovič za Maribor), Melita Petelin (Arsenovič za Maribor), Metka Koler (Arsenovič za Maribor), Milan Lukić (Gibanje Svoboda), Tamara Kurnik (Arsenovič za Maribor), Tjaša Gojkovič (Lista kolesarjev in pešcev), Vid Lešnik (Arsenovič za Maribor) in Vladimira Cokoja (SDS).
Proti je bila zgolj Breda Čepe Vizjak (SDS). Tatjana Frangež (Levica) ni želela glasovati.
Nekateri so se odločili, da se seje ne udeležijo. “Seje se nismo udeležili, ker menimo, da bi se takšne stvari morale reševati na redni ali izredni seji,” nam je povedal Igor Jurišič – Stranka mladih – Zeleni Evrope. Lidija Divjak Mirnik – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti pa nam je dejala, da se seje niso udeležili, saj menijo, da v skladu s poslovnikom Mestne občine Maribor ni bilo pogojev, da bi jo sploh sklicali: “Po moje je tak sklep nezakonit. Ker se na Mestni občini Maribor pod Arsenovičem vse preveč dela “po domače”. Nesprejemljivo je, da se tako pomembne finančne zadeve sprejemajo na dopisnih sejah.”
“Skladno s poslovnikom se gradiva, ki imajo finančne posledice za občane ali proračun, ne morejo obravnavati na dopisnih sejah”
“Preprosto ne gre za to, da bi nasprotovali vsebini ali smo proti ali za, ampak za to, da je ta tema, ki ne more biti stvar, ki se obravnava na dopisni seji, saj ima finančne posledice za proračun. Vsaka prodana karta občanom Maribora bo namreč na drugi strani pomenila povrnitev razlike do ekonomske cene iz proračuna Mestne občine Maribor. Skladno s poslovnikom se gradiva, ki imajo finančne posledice za občane ali proračun, ne morejo obravnavati na dopisnih sejah, prav tako zadeva ne izpolnjuje pogojev, ki so v poslovniku navedeni kot razlog za sklic dopisne seje. Župan bi lahko tako sklical izredno sejo,” nam je pojasnila Karin Jurše – Gibanje Svoboda.
Ob napovedanem zmanjšanju občinskega financiranja na področju kulture v Mariboru, ki je sprožilo val razočaranja med kulturniki, je ministrica za kulturo Asta Vrečko napovedala, da bo ministrstvo letos izjemoma dofinanciralo sredstva za javne občinske zavode, medtem ko bo občina ustrezno financirala nevladne organizacije.
Kot je v izjavi za javnost povedala ministrica, so na ministrstvu za kulturo trdno prepričani, da je lahko kultura v Sloveniji uspešna le na podlagi dobrega sodelovanja tako na ministrstvu za kulturo kot z lokalnimi skupnostmi. Poudarila je, da se zavedajo potreb lokalnih skupnosti in kulture, ki je vsidrana v lokalnem okolju – tako profesionalne kot nevladne in ljubiteljske.
Ko so zaznali težave v Mestni občini Maribor, so se takoj povezali z vsemi akterji v Mariboru in vodstvom mariborske občine. “Z županom sva se takoj strinjala, da kultura zaradi rezov ne sme trpeti in da mora biti omogočeno nemoteno delovanje kulture, kajti že po covid krizi smo ugotovili, da je za obstoj kulture, dobrobit ljudi in kulturnega razvojnega potenciala občin potreben stik z občinstvom in čim večja vpetost kulture in umetnosti v lokalno skupnost,” je povedala ministrica in pojasnila, da sta z mariborskim županom Sašo Arsenovičem po pogovoru našla rešitev.
Tako bo ministrstvo za kulturo letos izjemoma dofinanciralo javna sredstva za javne občinske zavode v Mestni občini Maribor, medtem ko bo občina ustrezno financirala nevladne organizacije preko razpisov.
Kot je še povedala, na ministrstvu tudi verjamejo, da bo v naslednjem letu vse “teklo tako, kot mora, po ustaljenih vzorcih” in da bo tudi finančno načrtovanje ustrezno in stabilno. “Želimo si, da bi naše drugo največje mesto Maribor, ki ima izjemen kulturni potencial ne le za Mariborčane, ampak za celotno regijo in tudi celotno Slovenijo, imelo okrepljeno, stabilno in razvojno naravnano kulturo. Zaradi tega smo tudi pristopili k sodelovanju in našli to rešitev,” je sklenila ministrica.
Župan Saša Arsenovič je dodal, da je danes “lep dan za Maribor, za kulturo v mestu”
Rezultat naporov ministrstva, vlade, vseh deležnikov v kulturi in mariborske mestne občine je, da so našli rešitev, ki bo namesto napovedanega 80-odstotnega zagotavljala 100-odstotno financiranje v kulturo. Izrazil je upanje, da tovrstna pomoč v prihodnje ne bo več potrebna, saj je že v teku reševanje financiranja mnogih občin, med njimi podfinanciranosti Mestne občine Maribor. Kot je še povedal, ga veseli, da se bodo ustvarjalci v kulturi v Mariboru lahko sedaj ponovno posvetili kreatvnim idejam brez strahu glede financiranja.
Mestna občina Maribor je javne zavode s področja kulture ter izvajalce programov s področja kulture s finančnimi rezi seznanila v prvi polovici junija.
Organizacije in posamezniki s področja kulture v Mariboru so v javnem pismu opozorili, da je predstavljeno nižanje sredstev dodaten močan udarec področju kulture. Že pred tem so nevladne organizacije s področja kulture na mariborske mestne svetnike in svetnice naslovile javno pismo, v katerem jih ob napovedanem zmanjšanju občinskega financiranja pozivajo k prevzemanju odgovornosti.
Pojasnila glede načrtovanih finančnih rezov na področju kulture, športa in mladine sta od Mestne občine Maribor terjala tudi Sindikalna konfederacija Glosa – Zasuk in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Župan Arsenovič je v odgovoru sindikalnima organizacijama sicer kot glavni vzrok navedel podfinanciranost občine.
Odzvali pa so se tudi v društvu Asociacija, kjer so obsodili namero po znižanju proračunskih sredstev za nevladne organizacije na področju kulture v mariborski mestni občini.
Mariborski mestni svetniki so na dopisni seji potrdili nove cene prevozov s krožno kabinsko žičnico na Pohorju, potem ko so na zadnji redni seji kljub drugačnemu predlogu mestne uprave odločili, da bo ta še naprej ostala izbirna javna gospodarska služba. Občutno višje cene bodo veljale od 1. julija, Mariborčani pa bodo deležni subvencionirane cene.
Občutno se bodo podražile predvsem enkratne vozovnice, saj bo za povratno namesto šestih treba odšteti 16, za enosmerno pa namesto štirih deset evrov.
Z dveh na sedem evrov se je podražila enosmerna vozovnica za mladino in starejše, povratna pa s treh na 11 evrov.
Mesečna vozovnica za odrasle bo po novem stala 36 evrov oziroma sedem evrov več kot po trenutnem ceniku, ki velja že od leta 2016, vozovnica za mladino, študente in starejše pa bo dražja za tri evre in bo znašala 26 evrov. Na novo so uvedli mesečno vozovnico samo za prevoz v dolino, ki bo za odrasle stala 24, za mladino in starejše pa 18 evrov.
Najbolj zvesti obiskovalci Pohorja ali pa tisti, ki na Pohorju živijo in dnevno odhajajo na delo v dolino oziroma delajo na Pohorju, bodo še naprej lahko kupili tudi letno vozovnico, ki bo za odrasle stala 288 evrov, kar je 38 evrov več kot doslej, nova vozovnica samo v smeri navzdol pa bo stala 192 evrov.
Na mariborski občini pa ob tem za svoje občane uvajajo subvencioniranje cene za nakup enkratne vozovnice. Mariborčani bodo tako za povratno vozovnico odšteli devet evrov, mladina in starejši 6,5 evra, za enosmerno pa šest oziroma 4,5 evra.
Marprom kot upravljavec žičniških naprav bo tudi ostalim okoliškim občinam ponudil možnost, da se priključijo sistemu subvencioniranja, za kar bodo morali z omenjenim javnim podjetjem skleniti posebne pogodbe.
Kot ob tem pojasnjujejo na mestni občini, so se za sprejeti sistem odločili po vzoru, ki velja za žičnico Sljeme na Hrvaškem in prav tako zagotavlja ločene redne cene ter cene za občane Zagreba. Gre namreč prav tako za žičniško napravo, ki je del javnega prometa in z njo upravlja podjetje Zagrebški električni tramvaj (ZET).
Mestni svet je marca skupaj z nekaterimi ostalimi predlogi za podražitve enkrat že zavrnil odločanje o podražitvah Pohorske vzpenjače. Takratni predlog je bil še bolj rigorozen, saj so želeli dnevne povratne vozovnice podražiti celo na 19,5 evra, mesečne pa na 49 evrov.
Večina svetnikov takrat ni prisluhnila opozorilom direktorja Marproma Ranka Šmigoca, da so sedem let stare cene vozovnice povsem nevzdržne za sedanje razmere energetske draginje. Električna energija se je namreč v tem času podražila za več kot petkrat, dražji so tudi materiali ter višje plače zaposlenih. Ob tem je Šmigoc zatrjeval, da bo gondola tudi po podražitvi cenejša kot primerljive naprave v bližnji okolici.
Na Muti so slavili občinski praznik – obeležili so 29 let obstoja. Za praznik se spodobi, da se poveseli tudi na veselici. In za to so poskrbeli tudi na Muti. Več pa v spodnjem prispevku.
Vlado Kreslin je včeraj nastopil na Glavnem odru skupaj z Malimi bogovi, Beltinško bando in odlično mariborsko pevko Nino Gvardjančič.
Dve minuti pred nastopom nam je Vlado Kreslin skromno dejal o koncertu: “Nič posebnega ne bo.” A prav vsak njegov koncert je zagotovo nekaj posebnega, nekaj, kar se splača znova in znova videti in slišati. “No, nekaj bo,” se je popravil z nasmehom.
Vlado Kreslin z nepogrešljivim klobukom. Foto: Luka Š.
Prav zaradi njegove pesmi o črni kitari, njegovega vedno odličnega nastopa mu marsikdo reče kar gospod. “Veš kaj, jaz se ne počutim kot gospod, je pa res, da sem pesem “Gospod, tisto črno kitaro še imate?” napisal že leta 1983. In takrat smo bili še tovariši. In takrat sem se bolj počutil gospoda kot zdaj. Zdaj so vsi gospodje.”
Kreslin je bil že večkrat na Festivalu Lent, na tem ali na kakem drugem odru. In kaj mu pomeni, da je ponovno na Festivalu Lent?
Odgovoril je v enem stavku: “To je veliko zaupanje in obveznost za naprej!”
Da bo odlično, je pričakovala publika. Res da se takoj pod odrom ni plesalo, ker so bila tam sedišča in da tisti, ki so tam sedeli, niso vstajali, razen takrat, ko je bilo treba izboriti si bis in vztrajati pri eni od zadnjih pesmi. So pa peli.
Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda na Glavnem odru Festivala Lent so navdušili publiko. Foto: Luka Š.
In peli so tudi vsi tisti, ki so stali okrog sedišč, za njimi, in tudi tisti, ki so bili na drugi strani ograje prizorišča. Na stojiščih so ljudje peli, plesali, se pozibavali in neznansko uživali. Ker Vlado Kreslin je samo eden. In ker je skupaj z ostalimi na odru naredil magičen večer.
Zagotovo ga bomo še slišali – tudi na Festivalu Lent, kjer je včeraj blestel z Malimi bogovi, Beltinško bando in Nino Gvardjančič.
Vlado Kreslin in Nina Gvardjančič sta skupaj zapela. Foto: Luka Š.
Saša Arsenovič, mariborski župan, je povedal, da je nova brv v Mariboru že odprta in prehodna.
“Varna, prehodna, ima uporabno dovoljenje. Kako bo zgledala pozimi bomo še videli, trenutno je odlična, vabim vse na to izkušnjo,” je v uvodu povedal in dodal, da verjame, da bo ta brv postala “nova Instagramabilna točka“: “Prav gotovo si bodo ljudje želeli prav tam slikati najlepši sončni zahod, kar se že dogaja.”
Poimenovali so jo Splavarska brv
Izbrali so tudi ime, imenuje se Splavarska brv: “Navezuje se na historični nastanek našega mesta, ki so ga splavarji tukaj spodbujali, tako da se mi zdi ime primerno, tudi glede na izgled same brvi in mislim, da smo dobili novo točko, na katero bomo ponosni.”
In kakšna je bila višina investicije? Arsenovič pojasni: “Za razliko od mnogih je ostala nespremenjena. Od 4.233.000 bo občina prejela 3.260.000, naš sofinancerski del je samo milijon.”
Uradna otvoritev bo sledila, ko bodo končana dela na levem in desnem bregu Drave, predvidoma enkrat v mesecu septembru.
Začetek kopalne sezone na Mariborskem otoku je bil prvotno načrtovan za konec šolskega leta – 23. junija 2023. A so obnovitvena dela na kopališču še vedno potekala, odprtje pa se je zamaknilo.
Kopališče dobiva novo leseno ploščad, ob tem se končuje tudi obnova osrednje kopalne zgradbe – prenovljena je vhodna avla, ob tem so obnovili tudi sanitarije, podrobno o tem, kaj se sanira, smo že poročali.
Pred otvoritvijo so predstavili novosti. Govorci so bili: Saša Arsenovič, župan MO Maribor, Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor, Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor in Ranko Šmigoc, direktor JP Marprom in Šport Maribor.
Več spodaj.
Odgovorni upajo, da bodo edino poletno kopališče v mestu lahko odprli to soboto, 1. julija 2023. Bo pa za vstopnico na Mariborski otok letos treba odšteti nekoliko več kot pretekla leta.
Delovni čas bo med 9. in 20. uro v primeru lepega vremena
Odrasla celodnevna vstopnica stane 6,50 evra (lani 5 evrov), mladina do 15 let, dijaki, študenti in upokojenci bodo za vstop odšteli 4,50 evrov (lani 4 evre). Za popoldansko vstopnico bo treba odšteti 4 evre, družinska karta za dva odrasla in do tri otroke pa bo stala 20 evrov.
Delovni čas tekom poletne sezone, v primeru lepega vremena: med 9. in 20. uro.
