Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) je z današnjim dogodkom, ki je potekal v Kreativnem parku Drava (KPD), obeležila svojo 30-letnico delovanja.

Z bogato zgodovino, ki vključuje več kot 300 uspešno izvedenih projektov, je najstarejša razvojna agencija v Sloveniji in edina, katere delovanje sega na vsa področja razvoja, od digitalizacije, trajnostne mobilnosti, varstva okolja, turizma, podjetništva, prostorskega načrtovanja, regionalnega razvoja in krožnega gospodarstva.

Minister izpostavil pomembnost prisotnosti v regiji

Slavnostni govornik, minister za regionalni razvoj in kohezijo Aleksander Jevšek, je izpostavil pomembnost Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj: “Na podlagi svojih izkušenj iz lokalnega okolja se zavedam, kako pomembno je, da sta ti dve področji povezani. Pripravljamo nov zakon o regionalnem razvoju, v pripravo katerega bomo vključili tudi tiste, ki imajo z regionalnim razvoj največ stika – regionalne razvojne agencije in lokalne skupnosti. V bistvu ni pomembno, kje sedi minister, pomembno je, da smo operativni in prisotni tam, kjer nas potrebujejo. Tudi v Maribor bomo pripeljali v okviru ministrstva do 25 zaposlenih, ki bodo aktivno delali na regionalnem razvoju. Pripravljeni smo na novo finančno perspektivo, v kateri bo manj birokracije in enostavnejši postopki, saj je to pot, po kateri najhitreje pridemo do sredstev tam, kjer je potreba.”

Minister za kohezijo Aleksander Jevšek

Začetki agencije so bili vizionarski

S kakšnimi izzivi so se leta 1993 srečali ustanovitelji takrat še Mariborske razvojne agencije, je orisal prvi direktor agencije Franci Čuš: “Kako ustvariti novo podobo mariborskega gospodarstva je bila naša vodilna misel. Zavedali smo se, da moramo regijo narediti inovativno, nujno je bilo treba preobraziti gospodarstvo. Pri tem smo uporabljali model regionalne konkurenčnosti, ki temelji na izkušnjah sodobnih gospodarstev in tistih, ki so se morala preobraziti.”

Danes povezuje 41 občin, imajo podporo države

RRA Podravje – Maribor danes ponosno soustvarja razvoj 41 občin v Podravski regiji. Preboj in razvoj, ki ga je agencija dosegla v preteklih letih, je direktor Uroš Rozman povzel: “Pripravljeni smo na nove izzive, povezovanje v regiji je močnejše kot kadar koli. Veseli smo, da imamo podporo tudi s strani države, saj opažamo večji poudarek na regionalnem razvoju, kar nam daje novo motivacijo. Pred tridesetimi leti so bili ustanovitelji pravzaprav vizionarji, ki so pravočasno prepoznali potrebo po regionalni razvojni agenciji za korenito preobrazbo, ki jo je regija potrebovala.”

Pokazali slike o zgodovini kultnega objekta

Z razstavo slik, ki jih je prispeval Pokrajinski muzej Maribor, so obiskovalcem prikazali celotno zgodovino kultnega objekta v osrčju Maribora – od začetka gradnje do obnove, pa tudi obdobja, v katerem je svojo kazen v KPD-ju prestajal eden najbolj znanih političnih zapornikov Josip Broz Tito.

Razstava o kaznilnici, KPD v Mariboru

KPD z novo vizijo za nadaljnji razvoj

Osrednji dogodek ob praznovanju častitljivega jubileja je potekal v KPD-ju, za katerega ima agencija v prihodnje velike načrte. Kakšen je potencial spečega velikana, ki bo skladno z načrti v prihodnje postal stičišče vseh razvojnih aktivnosti regije.

Podravska podjetja so lani zabeležila 550 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je ob upoštevanju inflacije za 15 odstotkov več kot leto prej, kažejo podatki Ajpesa. Po absolutni vrednosti gre za najvišji čisti dobiček doslej, enako kljub epidemiji in energetski krizi v letu 2022 velja tudi za večino drugih statističnih podatkov o poslovanju.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala vodja mariborske izpostave Ajpesa Vesna Zupanič, je bilo tokrat v statistiko zajetih 9117 poslovno aktivnih gospodarskih družb, kar je 294 več kot leto prej.

Podjetja so lani zaposlovala 74.764 ljudi, kar je 3416 oz. 4,5 odstotka več kot leto prej. Ustvarila so 13,62 milijarde evrov prihodkov, kar je nominalno za 22 odstotkov, ob upoštevanju inflacije pa za 13 odstotkov več kot v letu 2021. Obseg ustvarjenih prihodkov na tujih trgih je znašal 5,9 milijarde evrov oz. nominalno 23 odstotkov več kot leto prej, realno pa 13 odstotkov več.

Gospodarske družbe v regiji so v primerjavi z letom 2021 ustvarile za 13 odstotkov več neto dodane vrednosti (realno za štiri odstotke), ki je znašala 3,4 milijarde evrov. To je 45.445 evrov na zaposlenega, kar je sicer za osem odstotkov višja številka kot predlani, ob upoštevanju inflacije pa je dejansko upadla za eo odstotno točko.

Po besedah vodje oddelka za statistiko in informiranje na območnem Ajpesu v Podravju Andreje Terbuc Munda je povprečna plača lani v regiji znašala 1875 evrov in je bila za 116 evrov višja kot predlani. Kljub višji številki se je ob upoštevanju razmer lani realno znižala za 2,6 odstotka, medtem ko se je na ravni države realno znižala za 1,9 odstotka.

Kljub razmeram na energetskih trgih, povezanih z vojno v Ukrajini, je skoraj 645 milijonov evrov čistega dobička v minulem letu skupaj izkazalo 6576 oz. skoraj tri četrtine vseh podjetij v regiji, ostala so leto zaključila z izgubo v skupnem znesku dobrih 94 milijonov evrov. Čisti dobiček se je v primerjavo z letom prej povišal za četrtino, medtem ko so neuspešna podjetja kumulativno izgubo povišala za več kot petino.

Za dobro četrtino višji neto čisti dobiček, ki regijo uvršča na peto mesto v državi, so lani beležile družbe na ravni vseh dejavnosti, razen tistih v gostinstvu, ki pa so prav tako pomembno znižale neto izgubo.

Kot je še povedala Zupaničeva, je bilo lani med poslovno aktivnimi družbami v regiji 50 velikih družb, ki so zaposlovale 27 odstotkov vseh zaposlenih v regiji in ustvarile skoraj 40 odstotkov prihodkov. Srednje velikih podjetij je bilo 143, majhnih 1361, mikro pa 7563. Največja so zaposlovala dobro četrtino vseh delavcev, dosegle dobrih 37 odstotkov vseh prihodkov ter ustvarila 46 odstotkov celotnega izvoza v regiji.

vir: sta

V sredo, 10. 5. 2023, je društvo UP-ornik na svojih kanalih objavilo novo dobrodelno dražbo, ki tokrat poteka malenkost drugače. V društvu imajo cilj zbrati 1.000 evrov za ljudi, ki jih ne vidimo v lokalih na pijači ali kavi.

Društvo UP-ornik je začelo z dobrodelno dražbo fotografije, ki jo je naredil Jure Kralj. V
dobrodelni dražbi za fotografijo lahko sodeluje vsak, ki prispeva minimalno 10 EUR in se tako uvrsti v žreb za fotografijo v vrednosti 700 evrov. Žreb bo izveden, ko društvo zbere 1.000 evrov donacij ali najkasneje 1. 6. 2023.

Pomagaj nekomu na robu družbe in se poteguj za vrhunsko fotografijo

Pomagajte lahko tako, da prispevate 10 evrov na naslednje načine
Nakazilo na TRR SI56 6100 0001 3621 087
Referenca: SI99
Namen: Dobrodelna dražba 5/2023
SMS-donacija
Klik ključne besede UPORNIK10 na 1919

Nakazilo na PayPal
https://www.paypal.com/cgi-bin/webscr?cmd=_s xclick&hosted_button_id=GCVHWP3E96T2J
Namen: Dobrodelna dražba 5/2023

V prvih 24 urah je bilo 10 donacij, kar pomeni, da so zbrali 100 evrov

“Upam ter verjamem, da nam lahko uspe zbrati 1.000 evrov za pomoč ljudem, ki živijo na robu družbe,” je povedal Adrijan Islamaj, UP-ornik, ki je kandidat za nagrado Naj prostovoljec do 19. leta starosti 2022.

Damir je na družbenih omrežjih objavil zapis, ki je dosegel številne. V eni izmed trgovin v Mariboru. Tam se je par, ki je nakupoval, grdo vedel do prodajalke. Deležna naj bi bila številnih žaljivk, nato še poslovodkinja. Na tem mestu se sprašuje: “Kako vidimo vrednost prodajalk, ki morajo za 800€ mesečno poslušati takšne izpade, napade in prenašati tak primitivizem?”

Na tem mestu se je poklonil vsem prodajalkam, ki imajo dnevno opravka z nekulutrnimi in žaljivimi ljudmi. “Zahvalimo se prodajalcem. Brez njih težko funkcioniramo in dajmo rečt, da ni vse samo po sebi normalno v lajfu!”

Njegov zapis objavljamo tudi v celoti, nelektoriran.

Kraj dogajanja. Euro Spin v MB. Romski par v vrsti z kar precej velikim nakupom lagano pobere in si natrga vrecke za sadje. Ne eno, ne deset. Prazne vrecke. Veliko njih. Opozori ga prodajalka, vljudno, da to ne more in da niso vrecke namenjene za odnasanje domov.. Reakcija tipa. Zaljenje prodajalke na najbolj primitiven nacin. Zaljenje izgleda itd. Ne bi raje v podrobnosti. Pride poslovodkinja, tudi ona opozori in mozakar pocaka, da se senior prodajalka odstrani in nov rafal zaljivk na ravni najvecjega primitivizma. Ker ga je zatozila! WTF. Tip je vrgel 200 evrov s pripombami v “svojem jeziku” in se zunaj spokal v mercedesa. Parkiran seveda cisto pred vhodom. Zakaj pisem? Ko to vidis, se sprasujem, kako vidimo vrednost prodajalk, ki morajo za 800€ mesecno poslusati taksne izpade, napade in prenasati tak primitivizem? Kapo dol gospodicna. Kot drugo se sprasujem in upam, da nista nakazilo socialne danes in ta dogodek povezana, ker v takem primeru je z naso druzbo nekaj zelo narobe. Kot tretje pa, ljudje, kultura in obnasanje je ogledalo cloveka. Mislim, da je delo prodajalke v nasih trgovinah izredno podcenjeno in tudi premalo placano. Ko pa se tole dozivis, pa se kot clovek komaj brzdas nazaj, da modelu ne sporocis nekaj po svoje in na stajerski nacin. Vemo kaksen. Respect vsem prodajalkam, ki imajo verjetno dnevno opravka s takim primitivizmom in se posebej za tako placilo. Ne cudim se, da se bo pri nas 1 x nasel nekdo, ki tega ne bo kar tako gledal. Potem pa… hja. kot druzba smo sli na vec straneh v… krasno. Zahvalimo se prodajalcem. Brez njih tezko funkcioniramo in dajmo rect, da ni vse samo po sebi normalno v lajfu!

Ptuj je najstarejše slovensko mesto, ki ima izjemno bogato zgodovino in kulturno dediščino, zato mu na Ministrstvu za kulturo posvečajo posebno pozornost.

Na Ptujskem gradu, ki je kulturni spomenik državnega pomena v državni lasti, ima prostore Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, ki letos praznuje 130 – letnico delovanja.

Ustanoviteljica Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož je občina, njegovo delovanje pa sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Na Ministrstvu za kulturo se dobro zavedajo problematike tega muzeja in predvsem arheološke zbirke, zato so že v začetku našega mandata namenili proračunska sredstva za nujne posege na kulturnem spomeniku, si situacijo skrbno ogledali tudi na terenu in nemudoma začeli iskati trajnejše rešitve.

“V sklopu projekta Celovita obnova objekta Grajska kašča v kompleksu Ptujski grad bo Ministrstvo za kulturo prenovilo nekdanjo grajsko kaščo v ogledni arheološki depo in prostor za občasne razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. S tem bo omogočena dostopnost vseh prostorov v grajskem kompleksu in izboljšana dostopnost grajskega hriba za obiskovalce. To bo pomenilo največjo državno investicijo na Ptuj v zadnjih desetletjih na področju kulturne dediščine in posebno muzejev ter bo pomenilo rešitev dolgoletne problematike Ptujskega gradu in muzeja. S tem bomo trajno poskrbeli za hranjenje, varovanje in predstavitev bogate arheološke dediščine Spodnjega Podravja in mesta Ptuj v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi. Projekt je vreden 5,6 milijona evrov, ki jih je v celoti zagotovilo Ministrstvo za kulturo iz sklada Načrta za okrevanje in odpornost (NOO),” pojasnijo.

“Projekt v skladu z nastajajočo prvo nacionalno strategijo za muzeje in galerije, ki jo pripravljamo na Ministrstvu za kulturo v sodelovanju z muzejsko stroko, pomembno prispeva k decentralizaciji kulture v Sloveniji, kot si jo je ministrstvo zastavilo ob začetku mandata, ter predstavlja dragoceno posodobitev enega najpomembnejših slovenskih zgodovinskih muzejev.”

Projekt je scela v skladu z mednarodnimi strateškimi dokumenti, na primer Davoško deklaracijo o kulturi gradnje, ter načeli novega evropskega Bauhausa in je povezan z ohranjanjem in preoblikovanjem kulturne dediščine ter gradnjo in prenovo v duhu krožnosti in ogljične nevtralnosti. Pri projektu gre za prenovo kulturne dediščine, ki je namenjena sodobni rabi in v dobrobit skupnosti.

Boljši pogoji za hranjenje in dostopnost arheološke kulturne dediščine

Ministrstvo želi okrepiti kulturne, izobraževalne, turistične in druge potencijale dediščine rimske Petovie s celovito, sodobno in privlačno predstavitvijo arheologije, temelječo na več desetletnem strokovnem raziskovanju tega prostora. Ogledni arheološki depo, v katerem bo prikazana bogata zgodovina najstarejšega slovenskega mesta, bo dopolnil ptujsko turistično ponudbo in prispeval k zaokrožitvi muzejskih programov na ptujskem grajskem hribu.

S prenovo Grajske kašče bo Ministrstvo za kulturo omogočilo Pokrajinskemu muzeju Ptuj – Ormož oblikovanje novih kakovostnih doživetij dediščine v muzeju in mestu. “Želimo si, da bi muzej prebivalcem in obiskovalcem lahko ponudil poglobljeno spoznavanje zgodovine Ptuja in okolice ter na sodoben in strokoven način ohranjal in predstavljal arheološko dediščino sedanjim in prihodnjim generacijam. S privlačno prostorsko ureditvijo, z inovativno predstavitvijo fizičnih artefaktov in digitalnega gradiva bo muzej postal stičišče za vse, ki si dediščino Ptuja želijo spoznati, z njo vsakodnevno živijo ali pa se z njo profesionalno ukvarjajo.”

O ptujski Grajski kašči

Grajska kašča je bila zgrajena v 18. stoletju. Oporniki, ki jih danes vidimo na fasadi, so bili dozidani v drugi četrtini 19. stoletja. Ptujska Grajska kašča je največja žitnica na Slovenskem, iz česar lahko sklepamo, kako veliko gospodarsko moč so imeli gospodarji Ptujskega gradu.

Kašča je dolga 72 metrov, široka 18 metrov in visoka 22 metrov. Ima enoten volumen s čopasto dvokapno streho. Pred odstranitvijo ene etaže v 80. letih prejšnjega stoletja je imela kašča 7.200 m2 bruto tlorisne površine v petih etažah in kleti. Ima masivne zidove, kjer sta mešano uporabljena opeka in kamen. Zaradi nagibanja vzdolžnih sten so bili naknadno dozidani oboki v kleti in troje prečnih sten. Nagib zidov danes znaša 5,5% ali 3,3°, težišče zidu je za približno 25% (50 cm) izmaknjeno iz osi zidu. Razlog je najverjetneje pritisk brežine v zaledju stavbe. V sredini venca je zid tlorisno izmaknjen za približno 1 meter.

Vsebina prenovljene kašče

Predvidena je hibridna postavitev, ki temelji na oglednih depojih, omogoča predstavitev večine gradiva in obenem povečuje dostopnost do zbirk. Omogoča tudi skladiščenje večje količine predmetov. Lapidarij v kleti predstavlja glavnino vseh spomenikov. Vseh spomenikov je 686, vključno z mitreji, mestnim stolpom in Orfejevim spomenikom. V tej številki niso vključeni spomeniki, ki še niso inventarizirani in so posledica najdb ob gradnji avtocest in drugih gradbenih delih, ki jih je še približno 100. V muzejskem depoju se trenutno hrani drobno gradivo na približno 1700 m1 polic. Največji spomenik je Nagrobnik Marka Valerija Vera – Orfejev spomenik, velikosti 5 x 1,8 x 0,4 m. Ocenjena teža Orfejevega spomenika je približno 8 ton, zapišejo.

Z devetimi glasovi za, osmimi glasovi proti in enim vzdržanim, so proračun občine Ruše za 2023 v ponedeljek potrdili. Svetniki opozicije so sicer vložili 12 amandmajev. Dva izmed svetnikov, Ladislav Pepelnik in Petra Sternad, pa sta precej presenetila, ko sta kot svetnika v razpravi zavrnila potrebe po povišanju investicije v šolstvo in sredstva za investicije prostovoljnih gasilskih društev.

Da sta ravno ta svetnika pojasnjevala, da dodatna sredstva niso potrebna, skrajno preseneča. Namreč Ladislav Pepelnik -Neodvisna lista #SKUPAJ, sicer ravnatelj ruške šole in Petra Strnad, Županjina lista – Povezani za Ruše, sicer gasilka, sta zavrnila, da bi dodatna sredstva potrebovali. Gibanje Svoboda, predlagatelj gradiva je sicer amandmaja po razpravi umaknil, saj se jim ni zdelo smiselno vztrajati, če denar zavračajo ravno tisti, katerim je namenjen.

Pepelnik bo raje sredstva zbiral z donatorji in preko razpisov

Pri Svobodi so predlagali višanje sredstev za Osnovno šolo v vrednosti 35.000 evrov, a Ladislav Pepelnik je ob tem komentiral: “Bomo poskušali na šoli najti tudi kakšna druga sredstva, pa z donatorji, preko razpisov, kaj počnemo že skozi in bomo te stvari poskušali na tak način sanirati.” Povedal je, da se bo pri amandmaju izločil iz glasovanja. Županja je na tem mestu dodala, da ima osnovna šola v tem letu dovolj sredstev, saj je bila deležna energetske sanacije in prezračevanja.

Strnadova: v preteklosti so se gasilci večkrat znašli sami in meni, da bo tudi tokrat tako

Za višanje investicij prostovoljnih gasilskih društev so pri Svobodi pripravili amandma, kjer bi se ta sredstva povišala na 150.000 evrov. Petra Strnad je zavrnila, da bi gasilci potrebovali dodatno pomoč: “Mi tisto, kaj bomo potrebovali, upam, da bomo uslišani in dobili,” v nadaljevanju pa je povedala, da so se v preteklosti znašli z donatorskimi prispevki ter da se velikokrat znajdejo sami.

Županja Urška Repolusk je dejala, da gasilci vedno dobijo sredstva, ki jih predlagajo. Ali denarja za investicije gasilska društva ne potrebujejo in ali ne bodo primorana prodajati koledarjev in prirejati gasilskih veselic za investicije, bo pokazal čas.

Predlagatelj višanj sredstev začuden

Darko Knez – Gibanje Svoboda, je bil naj dejstvom, da sta oba zavrnila višanje investicij, začuden: “Danes poslušamo ravnatelja, ki govori, da se odreka denarju v amandmaju za investicije v šolstvo. V redu. Razumem. Torej tu ne potrebujemo denarja, za druge investicije pa ga ni. Želimo pomagati ranljivim skupinam, upokojencem, veteranom, tudi njim bomo odrekli denar. V redu. Če je tako, naj bo tako. A za to županja odgovornost prevzamete vi, ne da bomo krivi svetniki.”

Obrnili smo se na Osnovno šolo, GZ zvezo Ruše in prostovoljna društva, za dodatni odziv smo se obrnili tudi na občino Ruše. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

Nadzorni svet Energetike Maribor je za novega direktorja tega podjetja po današnjem poročanju spletne izdaje časnika Večer imenoval Jožeta Hebarja, do nedavnega predsednika uprave Elektra Maribor. Hebar je dobil poln, petletni mandat, delo pa bo začel 1. junija po odhodu sedanjega direktorja Borisa Novaka v pokoj.

Kot je za Večer povedal predsednik nadzornega sveta Damijan Škrinjar, je Hebar nadzornike prepričal z izkušnjami, prihaja namreč iz energetskih krogov, prav tako pa tudi s predstavitvijo.

Poleg Hebarja sta se za mesto direktorja Energetike Maribor, ki je del Javnega holdinga Maribor, potegovala še dva kandidata.

Hebar je 5. aprila odstopil z mesta predsednika uprave Elektra Maribor. Z nadzornim svetom se je dogovoril za sporazumni odhod, do imenovanja nove uprave pa je vodenje družbe prevzel član nadzornega sveta družbe Jure Boček.

Vodenje mariborskega elektrodistributerja je Hebar prevzel po tistem, ko je moral sredi novembra 2021 mesto predsednika uprave po devetih letih zapustiti Boris Sovič.

Energetiko Maribor od februarja lani vodil Novak, ki pa je marca napovedal odstop. Kot je pojasnil, se poslavlja zaradi upokojitve, drugih razlogov pa ni želel navesti.

Novaka je nadzorni svet pred nekaj več kot letom dni imenoval za direktorja s povabilom, potem ko je decembra 2021 zaradi domnevno previsokih položnic za ogrevanje odpoklical dolgoletnega direktorja Alana Perca. Zaradi prevzema funkcije direktorja je takrat odstopil tudi z mesta prvega nadzornika Javnega holdinga Maribor.

Vir: sta

V tokratni oddaji Report smo govorili o majskih dogodkih Narodnega doma Maribor, o prizoriščih in vrhuncih Festivala Lent, o skorajšnjem festivalu Prestopi ter prireditvah ob občinskem prazniku Selnice ob Dravi.

V oddaji Report je več o majskih dogodkih, koncertih in predstavah Narodnega doma Maribor ter ali bodo in kje na Lentu bodo prizorišča Festivala Lent in tudi kateri so vrhunci letošnjega Festivala Lent govorila Maša Stošič. O skorajšnjem festivalu Prestopi, ki v Maribor pripelje deset predstav, sta govorila Nika Bezeljak in Zoran Petrovič. Direktorica Občinske uprave Občine Selnica ob Dravi Suzana Prajnc pa je povedala, kaj se pripravljajo ob letošnjem občinskem prazniku.

Kralji ulice Maribor so sporočili, da iščejo oblačila in obutev za sedemletno deklico.

“Iščemo oblačila za 7-letno deklico, velikost 122-128; dolge in kratke hlače, spodnjice, dolge in kratke majčke, jaknica,” so napisali in dodali: “Iščemo tudi zokne, čevlje (sandale, teniske) številka 31/32.”

Društvo Kralji ulice, ki sicer deluje po Slovenije, je od leta 2016 s programom antideložacije prisotno tudi v Mariboru.

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki je bila formalno ustanovljena septembra leta 2005. Združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo. To pomeni, da skrbimo za proučevanje, spoznavanje in raziskovanje brezdomstva, za preprečevanje brezdomstva, za izboljševanje življenjskih pogojev brezdomcev in brezdomk, za razvoj praktičnih oblik dela na področju brezdomstva ter za publicistično dejavnost na tem področju, je zapisano na spletni strani Kraljev ulice. Programi, ki jih izvaja društvo Kralji ulice, so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Uporabnikom nudimo strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočamo in povečujemo dostopnost do družbenih virov.

Predsedstvo Mednarodne smučarske zveze (FIS) bo 24. maja potrjevalo osnutek koledarja svetovnega pokala v alpskem smučanju za sezono 2023/24. Iz neuradnega gradiva izhaja, da bo Kranjska Gora gostila žensko in moško tekmovanje, Maribor je torej za jubilejno 60 izvedbo izgubil tekmovanje za Zlato lisico.

Gre za neuradni koledar, ki so ga minuli teden obravnavali v okviru podkomitejev smučarske federacije na pomladnem srečanju v Cavtatu. Če bo predsedstvo Fisa potrdilo predlog, bo tekmovanje alpskih smučark za svetovni pokal v Kranjski Gori 6. in 7. januarja, 9. in 10. marca pa bo poligon v Podkorenu prizorišče moških tekem za Pokal Vitranc.

Preverili smo, kaj na to pravijo na Mestni občini Maribor, glede na to da so še lani maja medije vabili na slavnostni podpis sporazuma o skupni organizaciji Zlate lisice.

Na občini menijo, da so krive klimatske spremembe

“V Alpskem smučarskem klubu Branik so si v preteklem letu ob aktivnem sodelovanju z Mestno občino Maribor in upravljavcem prizadevali, da bi bila 60. Zlata lisica izpeljana v Mariboru. Na sestankih s FIS v Cavtatu je bilo izpostavljeno, da je v Mariboru viden napredek na smučišču v zadnjem letu, vendar so bile sprejete smernice, da se v prihajajoči sezoni, predvsem zaradi klimatskih sprememb in preteklih težav z nizko ležečimi smučišči, tekmovanja premaknejo na višje ležeča smučišča. Več informacij bomo lahko podali, ko bo koledar dokončno potrjen,” v odzivu zapišejo na MO Maribor.

Zanimivo, pri Sporklubu, so neuradno izvedeli, da pri Mednarodni smučarski zvezi nikakor niso naklonjeni vrnitvi na Štajersko. Medij navaja, da v  prvi vrsti zaradi nestanovitnosti tekem, obenem pa tudi zaradi neizpolnjenega načrta rezervne proge. Ko o tem povprašamo na občini pa odgovorijo: “Rezervna proga se ureja skladno z načrti in bo v celoti pripravljena še do letošnjega poletja. Lani je bil dokončan terenski segment opravil po poseki ter ureditev infrastrukture (voda, elektrika) do koče Luka, sedaj sledi še zaključek do vrha Habakuka.”

Ponosni, da je sedežnica Radvanje uspešno prestala obdobni pregled

“Na strani upravljavca smučišč Javnega podjetja Marprom lahko zagotovimo, da je nova trasa proge v pretekli zimski sezoni doživela kar nekaj resnih športnih preizkusov (Evropski pokal, FIS tekme), ki so se vsi pokazali kot potrditev za dobro tekmovalno opcijo. Prav tako smo zabeležili zelo pozitivne odzive tudi od rekreativnih smučarjev, zato menimo, da ni govor o nobenih težavah,” še dodajo na MO Maribor.

Hkrati pa poudarijo še, da je več kot 50 let stara sedežnica Radvanje, ki vozi iz Snežnega stadiona pred časom uspešno opravila obdobni pregled in je spet v polni funkciji za naslednji dve leti. O tem smo v našem mediju že poročali.

 

V Pokrajinskem muzeju Maribor pripravljajo razstavo Moda in šport, ki jo bodo odprli v četrtek, 11. maja 2023. Ob tem bodo ob 20.30 pripravili tudi modno revijo.

Za cel Mesec mode in športa, ki je povezan tudi s skorajšnjim Olimpijskim festivalom evropske mladine OFEM 2023, ki bo v Mariboru, pa pripravljajo več prireditev. Maja Hren Brvar, višja kustodinja v Pokrajinskem muzeju Maribor, je opisala, kaj se bo dogajalo.

Z odprtjem razstave in modno revijo, ki bo v Mariborskem gradu, kjer je Pokrajinski muzej Maribor, v četrtek, 11. maja, ob 20.30, se začenja projekt Mesec mode in športa. Na modni reviji se bodo predstavili: Elan, Toper, Peak, Goodwill, Lelosi, With Joy, Tanja Uvera, Barbarian Fashion, Firma by Sanja, David Bacali, JKH Identity, Lara Bernot, Patricia Pie in Anja Medle. Obutev: Elle – twisted by design.

Deset let Meseca mode v Pokrajinskem muzeju Maribor

Letošnje leto je za projekt Mesec mode v muzeju pravzaprav jubilej. Obeležujejo njegovo 10-letnico. Letos pa torej s tematiko športa, saj bo med 23. in 29. julijem Maribor glavno mesto športa v Evropi in bo gostil poletni Olimpijski festival evropske mladine (OFEM). V muzeju so zaradi tega zasnovali celoten projekt.

Dres Marcosa Tavaresa, ki bo na razstavi Moda in šport v Pokrajinskem muzeju Maribor.

“V zbirkah oblačilne kulture hranimo namreč tudi veliko predmetov športne dediščine, ki jih bomo predstavili na občasni razstavi, ob tem pa bomo organizirali več dogodkov. Tematiko mode in športa bomo predstavili iz historičnega konteksta, kot tudi iz sodobnega, ko so postala oblačila za prosti čas zasnovana tako za vadbo in hkrati tudi za splošno vsakdanjo uporabo. Ta sodobni fenomen bomo obravnavali iz več vidikov vpliva športa na modo in vpliva mode na različne športne panoge,”  še pravi Maja Hren Brvar.

Razstava Moda in šport v Pokrajinskem muzeju Maribor 2023

Evolucija udobja

Oblačila igrajo ključno vlogo pri različnih športih, saj vodijo k večji zmogljivosti, vzdržljivosti, zračnosti in izboljšanemu udobju pri gibanju. Šport obstaja že zelo dolgo in številne starodavne civilizacije so gojile svoje vrste športov. Stari Grki so se ukvarjali s športom goli in mnogi drugi narodi so imeli za šport ukrojena preprosta in ohlapna oblačila, skozi čas so se spreminjala, prilagajala in tehnično nadgrajevala, sodobna športna oblačila pa imajo veliko bolj prefinjen izraz z mnogimi vidiki. Koncept in zamisel o t.im. »aktivnih oblačilih« sta se skozi čas močno spreminjala. Najbolj očitna privlačnost športnih oblačil pa je nedvomno njihovo udobje. Evolucija raztegljivih tkanin je poskrbela, da so športna oblačila prevzela novo raven udobja in lahkotnosti in kombinacija obeh je ustvarila športni prosti čas. Tako si je tudi športna moda začela utirati pot v visoko modo in se prilagaja modnim trendom kot sestavni del modnega cikla. Šport je svojo priljubljenost pridobival skozi desetletja, tako da so se klasični kosi športnih oblačil znašli tudi v vsakodnevni sodobni modi. Danes predstavljajo športna oblačila del urbane kulture s prepletom ulične mode. Meje med športno, ulično, visoko in urbano modo se brišejo, saj se ustvarja nova estetika sodobnega aktivnega življenja ter nastajajo inovativne rešitve, ki združujejo elemente različnih stilov, estetik in namembnosti v kolažu sodobnih, urbanih oblačilnih kosov.

Razstava Moda in šport v Pokrajinskem muzeju Maribor 2023
Razstava Moda in šport v Pokrajinskem muzeju Maribor 2023
Razstava Moda in šport v Pokrajinskem muzeju Maribor 2023

Zbirni center za odpadke Ruše je namenjen občanom občin Ruše in Selnica ob Dravi, ki so vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki pri Javnem podjetju Snaga.

Ob vstopu v zbirni center se mora uporabnik izkazati z dokazilom v fizični ali e-obliki (položnica Snage ali položnica upravitelja v primeru večstanovanjskih objektov) in z identifikacijskim dokumentom. Ob vstopu v zbirni center je potrebno upoštevati Pravila predaje odpadkov v zbirnem centru, ki so nameščena na vidnem mestu zbirnega centra, je zapisano na spletni strani Občine Ruše.

Obratovalni čas zbirnega centra

– torek, 12.00 – 17.00
– četrtek, 12.00 – 17.00
– sobota, 8.00 – 15.00
Ob nedeljah in praznikih je zbirni center zaprt.

Nekaj vrst odpadkov lahko občani v zbirnem centru oddajo brezplačno

Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju različnih vrst komunalnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu. Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo:
– nenevarne komunalne odpadke: papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo, plastiko in plastično embalažo, les in leseno embalažo, kovine in kovinsko embalažo, steklo in stekleno embalažo, oblačila, tekstil, odpadno jedilno olje, biorazgradljive odpadke,
– nevarne komunalne odpadke: onesnaženo embalažo, topila, kisline, alkalije, fotokemikalije, pesticide, motorna olja, barve, čistila, kozmetiko, zdravila, baterije in akumulatorje,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– kosovne odpadke,
– izrabljene gume,
– manjše količine gradbenih odpadkov (do 0,5 m3).

Druge vrste odpadkov se odda za plačilo

V zbirnem centru se zbira tudi določene vrste odpadkov, ki niso komunalni in so plačljivi v skladu z veljavnim cenikom za fizične osebe:
– silažna folija, izrabljene gume – več kot 50 kg, izrabljene gume s platišči, oljni filtri, bitumen, azbestni odpadki, gips plošče, biorazgradljivi odpadki – v primeru, ko uporabnik ni vključen v redni odvoz bioloških odpadkov, mešani komunalni odpadki.

Do uporabe zbirnega centra so upravičeni tudi manjši pravni subjekti, vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Odpadke se zaračuna v skladu z veljavnim cenikom za pravne osebe.

Zbirni center ni namenjen oddaji mešanih komunalnih odpadkov. Odvoz teh je urejen iz posameznega prevzemnega mesta povzročitelja. V primeru dovoza mešanih komunalnih odpadkov v zbirni center se te zaračuna v skladu z veljavnim cenikom. Ločevanje odpadkov na izvoru nastanka je obveznost vseh povzročiteljev odpadkov.

Mariborski policisti so bili včeraj, 9. maja 2023, obveščeni o tatvini neregistriranega osebnega avtomobila znamke Fiat panda, bele barve, letnik 2011, ki je bil parkiran na parkirišču Titove ceste v Mariboru.

Sama tatvina je bila izvršena v času od četrtka, 4. maja 2023, do torka, 9. maja 2023 s strani neznanega storilca, ki je lastnika oškodoval za okoli 4.500,00 evrov. Policisti so opravili ogled kraja in nadaljujejo zbiranje obvestil.

Prijave za letovanje otrok na Domu Miloša Zidanška Pohorje in VIRC Poreč bodo v Zvezi prijateljev mladine Maribor začeli zbirati v ponedeljek, 15. maja 2023.

Prijava na letovanje otrok v programih na Pohorju in v Poreču bo letos potekala samo preko spletne aplikacije, povezava do spletne prijavnice bo objavljena na spletni strani ZPM Maribor: TUKAJ.

Možnost subvencioniranega letovanja

Za subvencionirano letovanje bo, glede na stalno bivališče otroka oz. družine:
– za določene občine treba v postopku izpolnjevanja prijavnice priložiti skenirano veljavno odločbo o otroškem dodatku,
– za določene občine pa bo treba prijavnico, ki se bo po zaključeni prijavi izpisala iz aplikacije, skupaj z odločbo o otroškem dodatku posredovati na občino ali osnovno šolo v občini stalnega bivališča.

Ob prijavi bo za vsako občino posebej navedeno, kako in kam se oddajo odločbe in če bo potrebno izpisano prijavnico še kam posredovati.

“Da ne bo nepotrebnih zapletov ob začetku zbiranja prijav in izpolnjevanju prijavnice, starše prosimo, da si v tem tednu uredijo oz. pripravijo veljavne skenirane odločbe o otroškem dodatku, da jih bodo ob izpolnjevanju spletne prijavnice lahko priložili. Drugače subvencioniranje ne bo možno in se bo obračunala polna cena letovanja,” sporočajo na ZPM Maribor.

Ob tem pa še svetujejo: “Napotitve otrok na zdravstveno letovanje so pri osebnih zdravnikih otrok že možne, zato naj starši ne čakajo na začetek sprejemanja prijav in lahko to uredijo že pred 15. majem. Zdravniki potrdila posredujejo na ZPM Maribor in niso vezana na postopek prijave otroka na letovanje, ki ga bodo starši opravili preko spletne aplikacije.”

Datumi izmen

DOM MILOŠA ZIDANŠKA POHORJE
• 1. izmena DMZ Pohorje: 18. 7. – 28. 7. 2023
• 2. izmena DMZ Pohorje: 8. 8. – 18. 8. 2023

VIRC POREČ
• 1. izmena VIRC Poreč: 25. 6. – 5. 7. 2023
• 2. izmena VIRC Poreč: 5. 7. – 15. 7. 2023
• 3. izmena VIRC Poreč: 15. 7. – 25. 7. 2023
• 4. izmena VIRC Poreč: 25. 7. – 4. 8. 2023 (tudi srednješolska)
• 5. izmena VIRC Poreč: 4. 8. – 14. 8. 2023
• 6. izmena VIRC Poreč: 14. 8. – 24. 8. 2023

Počitniški program v Mariboru

bo potekal med 23. 6. in 31. 8. 2023, vključno s prijavnicami za tedensko počitniško varstvo (26. 6. do 25. 8. 2023), bo na voljo 5. junija 2023.

Narodni dom Maribor ima danes, v sredo, 10. maja 2023, zvečer izjemen koncert Komornega orkestra iz Basla, pripravljajo pa tudi druge prireditve, koncerte, gledališka dela ta mesec. In z zavihanimi rokavi pripravljajo še Festival Lent.

Maša Stošič iz Narodnega doma Maribor nam je povedala tudi, kam in kako bodo postavili prizorišča na Lentu, kjer je zdaj še vedno veliko gradbišče. Pa tudi, katere vrhunce, nastopajoče lahko na Festivalu vidimo, kako je s prodajo vstopnic in še mnogo drugega.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina bo v sredo, 17. maja, posloval v Mestni občini Maribor, kjer bo s sodelavci na voljo občankam in občanom, pa tudi drugim prebivalcem celotne regije pri uveljavljanju njihovih pravic.

Vsi, ki menijo, da so jim kršene pravice in se želijo o tem pogovoriti, se lahko dogovorijo za osebni pogovor. Ti bodo potekali v prostorih Mestne občine Maribor (Ulica heroja Staneta 1). Za osebni pogovor z varuhom in njegovimi sodelavci se je mogoče prijaviti do vključno 12.maja na telefonsko številko 030 720 225.

Mariborski vodovod obvešča porabnike pitne vode na območju Maribora, in sicer v Košaškem dolu, da bo zaradi nujnih vzdrževalnih del med 8. in 13. uro motena oskrba s pitno vodo.

Gre za Košaški dol med hišnimi številkami 38 in 78.

Ob tem odjemalcem priporočajo, da pred prvo vnovično uporabo pitne vode opravijo izpiranje interne instalacije tako, da na vseh iztočnih mestih pustijo teči vodo tako dolgo, da se ponovno zbistri.

Na skateparku v Mariboru so postavili nov plezalni balvan.

“Upamo, da bo balvan pripomogel k prepoznavnosti plezanja na tem območju in morda pomagal kakšnemu otroku pri prvih korakih v svetu vertikale,” so zapisali na Facebook strani pelzalnega centra Klajmber in se zahvalili vsem, ki so za izvedbo tega projekta glasovali v sklopu Participativnega proračuna in Mestni občini Maribor za izvedbo projekta.

Tudi letos bodo na »Dan študentov Univerze v Mariboru« potekale tradicionalne igre, koncertni zaključek študijskega leta sledi tik pred izpitnim obdobjem.

6. junija bo tradicionalni »zaključek« študijskega leta – Lampiončke. Koncertni del bodo tudi tokrat popestrili znani glasbeni gostje, med drugimi Magnifico, Vlado Kreslin in Emkej. Tradicionalne Lampiončkove igre bodo potekale že 16. maja – na Dan študentov Univerze v Maribor.

Na odru bo letos še posebej zanimivo

Koncertni program na glavnem odru že leta privablja priznane glasbenike in glasbene skupine, hkrati pa ŠOUM predstavitev pred velikim občinstvom ponuja tudi manj uveljavljenim glasbenikom.
Letos je glasbeni program povsem slovensko obarvan, obiskovalcem bodo na travnati ploščadi ob UŠC Leona Štuklja prepevali in igrali Magnifico, Vlado Kreslin, Emkej, Party Animals, Smetnaki in Akustični orgazem.

Vlado Kreslin

Tradicionalne Lampiončkove igre, kjer so bodo študentje pomerili v različnih športih (košarka 3na3, futsal, odbojka na mivki, boj med dvema ognjema), bodo potekale v torek, 16. maja, na Dan študentov UM. Dogajanje bo potekalo ves dan, najboljše ekipe pa bodo prejele tudi laskavi naziv zmagovalcev Lampiončkovih iger.

David Bohar, predsednik ŠOUM, je ob napovedi Lampiončkov povedal: “Lampiončki skozi leta spreminjajo svojo obliko, lokacijo in generacije. Gledano v celoti pa Lampiončki ostajajo to kar so vedno bili. Druženje študentov in tistih, ki so nekdaj študirali na Univerzi v Mariboru in se vedno znova radi vračajo. Druženje prepleteno z nekaj tekmovalnosti skozi igre in veliko mero sproščene zabave, smeha, plesa in najlepših spominov.”

Lampiončki že od leta 1981

Simbol študentskih iger je že desetletja stalnica namenjena športu in druženju študentov Univerze v Mariboru. Prvi Lampiončki so bili organizirani že leta 1981, kar prireditev uvršča med najbolj tradicionalne na Štajerskem in tudi v Sloveniji. S svojo tradicijo so prerasli v edini pravi študentski praznik in v enega največjih dogodkov na prostem v Sloveniji, ki vsakoletno združuje množice mladih. Lampiončki so pomemben del mesta, saj že vrsto let v univerzitetno mesto Maribor privabljajo številne mlade iz vseh regij Slovenije.

Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so včeraj večinsko izglasovali sklep o začetku postopka razrešitve direktorja Antona Crnjaca. Ta ima zdaj 15 dni časa, da odgovori na očitke, nato pa bo svet zavoda glasoval o morebitni razrešitvi.

Predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder je kot razlog za predlog za razrešitev navedel poslovanje UKC Maribor v zadnjih dveh letih, kar ga vodi Crnjac. “V času vašega vodstva se izguba zavoda samo veča, medtem ko je bil poslovni izid za leto 2020, torej pred časom vašega mandata, 6,9 milijona evrov plusa,” je zapisal v gradivu, ki so ga člani sveta zavoda danes dobili na mizo.

“Pri svojem delu ne ravnate po predpisih in splošnih aktih zavoda, prav tako pa zanemarjate in malomarno opravljate svoje dolžnosti, tako da so nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,” še piše v pisni seznanitvi Crnjaca z razlogi za morebitno predčasno razrešitev.

Razprava o tej točki je bila zaprta za javnost, na tajnem glasovanju, ki ji je sledilo, pa je za začetek postopka razrešitve glasovalo šest članov sveta zavoda, pet jih je bilo proti. Glede na predhodno dogajanje na seji je sklepati, da so glasovali za začetek postopka razrešitve predstavniki ustanovitelja, ostali pa so bili proti.

Crnjac tudi po glasovanju ni dajal izjav za medije, njegov odvetnik Andrej Pohar pa je dogajanje na današnji seji označil za politično farso. “Gre za politične odločitve. Krši se poslovnik in druge interne akte, da se odloči nekaj, kar je bilo vnaprej dogovorjeno,” je povedal. Spomnil je, da so bili člani sveta zavoda šele na današnji seji seznanjeni z razlogi za morebitno razrešitev, zato vsebinska presoja o tem še ni mogoča.

Seja se je že začela s številnimi zapleti

Najprej je direktorjev odvetnik ustavil začetek z opozorilom glede spornosti udeležbe dveh članov sveta zavoda na daljavo. Potem se je zapletlo še pri tolmačenju izida glasovanja o dnevnem redu. Po nekaj prekinitvah je seja le stekla in do takrat sta prišla na sejo v UKC Maribor tudi dva člana, predstavnika ustanovitelja, ki sta sprva želela sodelovati na daljavo. S tem je vladna stran dobila glas premoči v primerjavi z ostalimi člani sveta zavoda.

Šabeder zavrača očitke, da je bilo glasovanje politične narave

Še lani je sicer v izjavah za medije ocenjeval poslovanje UKC Maribor kot “solidno”. “Rezultat je bil soliden, a vedno je lahko boljši. Žal je zavod posloval z izgubo in svet zavoda je moral na to tudi odreagirati,” je dejal danes.

Poslovni izid kliničnega centra za leto 2021 je znašal 1,3 milijona evrov minusa, v letu 2022 pa je dosegel 2,6 milijona evrov plusa. Danes so se člani sveta zavoda seznanili s poslovanjem v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki je prav tako pozitivno – presežek prihodkov nad odhodki v tem obdobju je 1,16 milijona evrov.

Crnjac je zasedel direktorsko mesto junija 2021, potem ko je njegov predhodnik Vojko Flis po izteku štiriletnega mandata zapustil UKC Maribor. Pred tem strokovni vodja klinike za kirurgijo in predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo je bil takrat edini kandidat za direktorja. V obdobju med leti 2004 in 2010 je bil že strokovni direktor UKC Maribor, sicer pa je torakalni kirurg.

V javnosti se ugiba, da se namerava na čelo UKC Maribor vrniti Vojko Flis, ki je zdaj mestni svetnik Gibanja Svoboda. Šabeder tega danes ni želel komentirati.

“Težko sodim v tem trenutku o kakršnem koli kandidatu. Počakajmo, da se ta postopek zaključi,” je dejal. Nasprotno od odvetnika Poharja meni, da je bila današnja seja kljub začetnim zapletom zakonita in s tem tudi vsi sklepi, sprejeti na njej.

vir: sta

Občina Ruše je bila ena izmed tistih, ki še ni imela sprejetega proračuna za leto 2023. Po tem, ko so na 4. redni seji prvo branje sprejeli, se je danes odvilo drugo branje. Z devetimi glasovi za, osmimi glasovi proti in enim vzdržanim, so proračun potrdili.

Svetniki so sicer na zadnji seji sprejeli tudi sklep, da bo predlog proračuna v javni razpravi od 14. 3. do 15. 4. 2023 ter sklep o podaljšanju začasnega financiranja. V tem obdobju je bilo vloženih več kot 130 predlogov in pripomb tako s strani svetniških skupin kot občanov oz. krajevnih odborov. Te so na občini preučili, če bi podprli vse, bi bil proračun višji za okoli 750.000 evrov, je pojasnila županja.

Županja občine Ruše Urška Repolusk je po tem, ko je predloge prebrala dejala, da so v četrtek prejeli 12 amandmajev s strani stranke Gibanje Svoboda, pod katere so se podpisali nekateri svetniki. Nekatere so umaknili sami o drugih so svetniki glasovali.

Občinski svet Občine Ruše je z devetimi glasovi za, osmimi glasovi proti in enim vzdržanim, sprejel Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2023 v drugi obravnavi.

Več podrobnosti v Občinskem informatorju na BK TV.

 

Na Spodnji postaji Pisker v občini Ruše je še nedavno stala klop, na kateri so si lahko popotniki lahko spočili. Zdaj te klopi ni več.

Nekdo jo je očitno vzel. Rado Cebe je objavil fotografije klopi, ki je bila posvečena njegovemu očetu, in žalostno vprašal, kdo je klop odnesel. “Kdo je imel srce odnesti klopco na spodnji postaji Pisker, ki je bila posvečena mojemu pokojnemu očetu …”, se sprašuje Rado Cebe.

Tonetova klopca na Spodnji postaji Pisker. Vir: Facebook, Rado Cebe

Na mestu, kjer je klop stala, se vidi, da je bila “izruvana”, saj so tam, kjer je imela noge, zdaj luknje.

Na mestu, kjer je bila Tonetova klopca na Spodnji postaji Pisker, so zdaj luknje. Vir: Facebook, Rado Cebe

Klopca je bila postavljena leta 2018, poimenovana je kot Tonetova klopca. Na njej pa je bil pričvrščen tudi napis, namenjen popotnikom.

Napis na Tonetovi klopci na Spodnji postaji Pisker. Vir: Facebook, Rado Cebe

Občina Selnica ob Dravi praznuje 23. maja občinski praznik, že pred tem pa se bo razvrstilo nekaj prireditev, s katerimi bodo obeležili praznik.

Pripravili bodo tudi slavnostno sejo, na kateri bodo podelili naziv častne občanke, in koncert pevca Gibonnija ter druge dogodke. Pokazali pa bodo tudi nov gasilski dom. Županja Selnice ob Dravi Vlasta Krmelj pa nam je povedala tudi več o prihodnjih investicijah v tej občini, saj gradijo nov vrtec, naredili pa bodo tudi dvorano in še kaj.

V največjem nakupovalnem središču severovzhodne Slovenije so lani ustvarili za 180 milijonov evrov prometa, število obiskovalcev pa je preseglo 7,2 milijona. Letos so v načrtu investicije v izboljšanje energetske učinkovitosti – na strehi bodo postavili fotovoltaično elektrarno, posodobili bodo sistem prezračevanja in hlajenja ter zamenjali stekla na objektu. Z vsemi ukrepi zasledujejo zastavljene cilje na področju zelenega poslovanja in si prizadevajo za ustvarjanje najboljše nakupovalne izkušnje za obiskovalce.

Izgradnja male fotovoltaične elektrarne na strehi

Na streho nakupovalnega središča bodo predvidoma do konca junija postavili sončno elektrarno v vrednosti več kot 1,2 milijona evrov z 842-kilovatno močjo. Center managerka Europarka Simona Mandl je ob tem izpostavila, da bodo z investicijo v več kot 2000 sončnih panelov ohranili 14.414 dreves in zmanjšali količino emisij CO2 za 313,83 ton. »Naš cilj je, da konstantno dvigujemo nivo samooskrbe. Proizvajanje energije na strehi nakupovalnega središča je prvi korak v tej smeri. Želimo si, da bi v kar največji meri zmanjšali vpliv na okolje in poskrbeli za zeleno poslovanje,« je dejala Simona Mandl.

FOTO: Bojan Mihalič

Dodatne naložbe v večjo energetsko učinkovistost

V Europarku bodo zamenjali tudi skoraj vse hladilne in prezračevalne naprave v objektu. Z zamenjavo naprav in nadgradnjo ustreznih regulacijskih sistemov bodo zagotovili obratovalno varnost in energetsko učinkovitost ter tako zmanjšali stroške. Poleg tega bodo zamenjali stekla v nadstropju nad nakupovalno ulico in v kupolah, s čimer bodo zmanjšali energetske izgube. Projekt bo predvidoma zaključen do jeseni. „Obe naložbi bosta pripomogli tudi k izpolnjevanju okoljskih standardov in prehodu na bolj okolju prijazno poslovanje,“ je še dodala Simona Mandl.

Trajnostna naravnanost največjega štajerskega nakupovalnega središča

V mariborskem Europarku se zavedajo, da lahko vsak posameznik veliko stori za varovanje okolja. Prav zato obiskovalce z različnimi dogodki in izobraževalnimi vsebinami ozaveščajo o ravnanju z odpadki in okolju prijaznem načinu življenja. Že vrsto let vsak teden organizirajo Ekološko tržnico, na kateri poleg prodaje živil in drugih izdelkov lokalnega izvora ljudi izobražujejo o ekološkem kmetovanju in zdravi prehrani. V začetku leta so med drugim gostili umetniško razstavo iz recikliranih odpadkov, ki je med ljudmi vzbudila veliko zanimanja. »Eden od trajnostnih projektov, na katerega smo še posebej ponosni, je menjava klopi, saj je bil pri izdelavi novih klopi uporabljen del starih klopi. Tako smo prispevali k zmanjšanju količine odpadkov in se držali načel krožnega gospodarstva,« je povedala center managerka Simona Mandl.

FOTO: Bojan Mihalič

Nove zelene rastline na nakupovalnih ulicah

Zelene rastline v notranjih prostorih pozitivno vplivajo na počutje ljudi in znižujejo raven stresa ter obenem s procesom fotosinteze v ozračju porabljajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik. V Europarku so zato sprejeli odločitev, da nakupovalne ulice ozelenijo z dodatnimi rastlinami. Te lepo popestrijo prostor, pogled na sveže zelene liste pa že razveseljuje obiskovalce.

Več informacij o aktualnem dogajanju v Europarku je na voljo na spletni strani www.europark.si in družabnih omrežjih.

Na družbenih omrežjih je zaokrožil zapis, ki ga je dijakom poslal profesor slovenskega jezika na Prvi gimnaziji Maribor.

“Oko zarosi srčen zapis, ki ga je dijakom, pred opravljanjem maturitetnega eseja, poslal profesor slovenskega jezika, na Prva gimnazija Maribor, Jernej Ajd. Zaradi takšnih ljudi je svet boljši. Delimo dobre stvari v poplavi slabih,” je zapisala pevka Natalija Kolšek.

V elektronskem sporočilu je dijakom zapisal: “Jutri se soočate z najzahtevnejšo preizkušnjo sklepnega sejanja pri slovenščini na Prvi. Škoda, da vas na koncu “merijo” (zgolj) na ta način. Zame ste namreč veliko več kot ime v redovalnici, ocena pri slovenščini ali na maturi.”

V nadaljevanju je zapisal, da je k uram pouka vedno prihajal z veseljem in ljubeznijo. “Dal sem vam, kolikor in kar sem lahko, po svojih najboljših močeh. Za morebitne pomanjkljivosti mi je žal, a nihče ni popoln. Verjamem, da razumete, kakšna sporočila sem vam poleg golega znanja želel posredovati. Odnesite to jutri s seboj, dajte vse od sebe … Zdaj pa spat, da boste spočiti.”

Ob koncu je zaključil: “Želim vam mirnega duha, odprte misli, srce, VSO SREČO. Bodite, kar ste, verjemite vase, brez panike in vse bo v redu. V mislih bom z vami, držal pesti …”

Potem ko je prejšnja seja sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor na temo morebitne razrešitve direktorja Antona Crnjaca odpadla zaradi nesklepčnosti, je za danes napovedana nova seja sveta zavoda. Tokrat je na dnevnem redu poleg obravnave predloga za začetek postopka razrešitve direktorja še ocena poslovanja UKC Maribor v marcu.

Crnjac je v petek javnosti na kratko predstavil letošnje pozitivno poslovanje zavoda in potek največjih investicij. Na vprašanja glede morebitne razrešitve pa ni želel odgovarjati. Povedal je le, da bo o tem spregovoril šele po današnji seji sveta zavoda.

Mesto direktorja UKC Maribor je zasedel junija 2021, potem ko je njegov predhodnik Vojko Flis po izteku štiriletnega mandata zapustil klinični center. Pred tem strokovni vodja klinike za kirurgijo in predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo je bil takrat edini kandidat za direktorja. Neuradno je blizu SDS in o njegovi zamenjavi se je špekuliralo že vse od menjave vlade pred letom dni.

Direktorja UKC Maribor po statutu imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Svet zavoda mora 15 dni pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

V 11-članskem svetu zavoda, ki ga trenutno vodi Aleš Šabeder, je šest predstavnikov ustanovitelja, torej države. Enega člana imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, enega Mestna občina Maribor, trije člani so iz bolnišnice.

Kot poročevalec za točko s predlogom za začetek postopka razrešitve direktorja je v vabilu na današnjo sejo naveden Šabeder. Kakšni so navedeni razlogi za razrešitev, ni znano, saj gradivo za to točko ni javno dostopno.

vir: sta

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je izgubil predvideno možnost sofinanciranja projekta vzpostavitve negovalne bolnišnice s sredstvi EU, a se ta po zagotovilih vodstva bolnišnice kljub temu nadaljuje.

Financiral se bo namreč iz državnega proračuna. Trenutno izbirajo izvajalca gradnje, ki se bo začela predvidoma junija.

Negovalno bolnišnico nameravajo vzpostaviti v objektu na Slivniškem Pohorju, od koder se je lani umaknil oddelek za pljučne bolezni. Zaradi tega je bilo predvidenih 6,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj iz virov React EU. A je to po poročanju časnika Večer padlo v vodo zaradi podražitve projekta.

Evropska sredstva je ministrstvo prerazporedilo na druge projekte

“Prvotno je bil predviden rok zaključka december 2023 in del financiranja iz EU sredstev. Zaradi spremembe časovnice in termina izvedbe, ki ne omogoča zaključka do decembra 2023, smo evropska sredstva prerazporedili na druge projekte, sredstva za izvedbo projekta pa bomo v celoti zagotovili iz integralnega proračuna,” so za STA potrdili na ministrstvu za zdravje. Po novih napovedih bo projekt negovalne bolnišnice zaključen do poletja 2024. “V tem trenutku je v teku postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del,” pravijo v kliničnem centru.

UKC Maribor naj bi imel urejeno potrebno dokumentacijo

Po besedah direktorja Antona Crnjaca imajo urejeno vso potrebno dokumentacijo. Na razpis za izvajalca gradnje so prejeli več ponudb. “Komisija se sestaja in v najkrajšem času bo izbran izvajalec. Pričakujemo pričetek gradbenih del nekje v drugi polovici junija,” je povedal. “Dela bodo potekala eno leto in čez približno leto dni bomo negovalno bolnišnico s 55 posteljami predali v uporabo,” je dodal. Po njegovih besedah bo to izboljšalo razmere ne le v regiji, pač pa tudi na državni ravni.

Vrednost izvedbe gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del je po navedbah UKC Maribor ocenjena na 15,3 milijona evrov z DDV. Celotna vrednost projekta, ki vključuje tudi dobavo opreme, pa je 18,6 milijona evrov z DDV.
Vir: sta

Včerajšnji poraz NK Maribor derbiju proti NK Olimpija odmeva, predvsem zaradi dosojene enajstmetrovke ob skorajšnjem zaključku tekme. Zadetek, ki je sledil, je namreč odločil izid in ne nazadnje pokalnega zmagovalca.

Ali je bila enajstmetrovka upravičena, se sprašuje marsikateri. Tudi v NK Maribor, kjer so v povzetku poteka tekme zapisali: “120′ predložek v kazenski prostor, obojestranski dvoboj Guerrico-Sešlar, po padcu Sešlarja odziv iz VAR-sobe, sledil je dolg pregled posnetka, sodnik Mertik je najprej pokazal, da ni enajstmetrovke, čez nekaj sekund pa spremenil odločitev in pokazal na belo točko, neverjetno …
2:1 Elšnik (120+10)
Z bele točke natančno Elšnik, po zadetku je sodnik Mertik odpiskal konec tekme.”

Na svoji spletni strani in omrežju YouTube je NK Maribor objavil tudi video, pri katerem je zapisal, da gre za trenutek odločitve pokalnega finala:

V preteklih dneh je v Romuniji potekalo evropsko prvenstvo v taekwondoju, na katerem je sodelovalo 30 držav in 1148 tekmovalcev, med njimi tudi tekmovalci iz Maribora, ki so znova navdušili in domov prinesli medalje.

Zanje so pripravili tudi sprejem.

Z eno zmago so kadeti NK Maribor dosegli kar dva zavidljiva uspeha.

Selekcija U17 je v zadnjem krogu v neposrednem dvoboju za naslov prvaka slavila na gostovanju pri Bravu z 2:1, strelca sta bila Nal Lan Koren in Niko Grlić.

Ekipa, ki jo vodi Milan Žurman, do devete zaporedne zmage za kadetski naslov in potrditev prvega mesta v skupnem seštevku 1. SML & SKL. Ob 13.30 bo v Ljubljani na sporedu še mladinski dvoboj.