V videu si oglejte 5. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 18. 4. 2023.
Novice iz občine Občine
Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT) je med 16. in 21. aprilom v Mariboru gostila debatersko druženje dijakov in študentov šol, članic mednarodnega združenja hotelirskih in turističnih šol AEHT.
Spoznavali so Maribor in del Slovenije
Skoraj 50 udeležencev je bilo deležnih pestrega programa, ob debatah, ki so jih popeljale od turističnih kmetij na obronkih Pohorja pa vse do slovenskega parlamenta in Evropske hiše v Ljubljani pa so spoznavali tudi lepote Slovenije. Predstavniki 26 šol iz 15 držav Evrope in Mediterana so v treh skupinah tri dni debatirali ob pomoči dijakov II. Gimnazije Maribor, ki je tudi šola ambasadorka evropskega parlamenta. Na slavnostni zaključni slovesnosti so predstavili svoje predloge na teme: zelene veščine, digitalizacija turizma in kadrovski izzivi, na koncu pa še izvolili novega predsednika študentov AEHT.
25 let šole praznujejo s 25 dogodki
Za VSGT Maribor je bil ta dogodek prvi večji mednarodni dogodek v sklopu praznovanja prihajajoče 25. obletnice delovanja. VSGT bo med aprilom 2023 ter junijem 2024 v obeležitev 25. obletnice delovanja šole, ki je bila ustanovljena leta 1998, prve študente pa je sprejela leta 1999, izvedla 25 dogodkov. “Veseli smo zelo pozitivnega odziva in podpore ne samo Maribora temveč tudi Slovenije, ki je prepoznala pomen tega druženja mladih, starih od 18 do 25 let” je povedala direktorica VSGT Maribor Tanja Angleitner Sagadin, ki je tudi podpredsednica združenja AEHT.
Youth parliament pozdravilo tudi več eminentnih gostov
Na uvodni slovesnosti so sodelujoče pozdravili Irena Joveva (z video nagovorom), Livia Kovač Konstantinovič v imenu STO ter predstavniki gospodarstva: na temo kadrovskih izzivov Damir Battisti (zaposlitvena agencija Adecco), digitalizacijo turizma – marketinški vidik je predstavil Dušan Vrban (direktor marketinške agencije Kainoto), Luka Berger (direktor startupa Flexkeeping, ki je sedaj prisoten na vseh kontinentih) je govoril o digitalizaciji hotelskega poslovanja, Igor Kos pa je v imenu RRA Podravje predstavil primere krožnega gospodarstva ter povezavo s turizmom. Dogodka se je udeležilo tudi predsedstvo AEHT, na uvodni slovesnosti je sodelujoče pozdravil nekdanji predsednik AEHT (sedaj podpredsednik) Remco Koerts iz ROC Mondriaan, zaključno besedo pa je imela predsednica AEHT, Ana Paula Pais (Turismo de Portugal).
V videu si oglejte 5. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13. 4. 2023.
Danes dopoldne je 15 najhitrejših stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru dobilo rožo za v svojo sobo.
Na hitro je namreč stekla akcija sveta stanovalcev, v kateri so tistim, ki so prvi prišli, podarili rože. Liza Škulj, predsednica tega sveta, nam je že pred podelitvijo povedala, kako so prišli do te ideje.
In potem smo skupaj počakali na dogovorjeno uro. Študenti in študentke pa so nekaj minut do nje prihiteli in se postavili v vrsto, zadovoljni, da gneča ni prevelika, s tem pa upanje, da bodo dobili rožo za ozelenitev sobe še toliko večje.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Projekt Krožno križišče Streliška cesta – Kardeljeva cesta predstavlja začetek del IV. etape Zahodne obvoznice. Investicijo financira MO Maribor skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo.
Investicija obsega ureditev štirikrakega enopasovnega krožnega križišča premera 36 metrov z ureditvijo vseh priključnih krakov, površino za kolesarje in pešce, ki bodo vodeni izven vozišča, odvodnjavanje, cestno razsvetljavo in ureditev komunalnih vodov.
Investicija je predvidena v višini 1,78 milijona evrov MO Maribor. Gradbena dela izvajata podjetji Pomgrad, d. d. in Nigrad, d. o. o.
Cesta bo odprta v prihodnjem mesecu.
“Marijino znamenje, ki je bilo leta 1995 razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik lokalnega namena, je bilo izdelano po naročilu marenberških dominikank v začetku 18. stoletja. Sprva je stalo pred samostanom, danes pa ga najdemo ob zahodnem pročelju župnijske cerkve sv. Mihaela,” zapišejo na straneh občine Radlje ob Dravi.
V letu 2021 je bila z Javnim zavodom Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine sklenjena Pogodba za konservatorsko-restavratorske posege na Marijinem znamenju.
Obnova poteka med leti 2021-2024, sredstva zagotavljata občina Radlje ob Dravi in Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine.
“V načrtu je bilo predvideno, da se znamenje konservira in izdela kopije kipov, medtem ko bi bili originali shranjeni v muzeju. Ker bi bil to velik finančni zalogaj, se je preučila še možnost ohranjanja originalov na prvotni lokaciji,” še zapišejo.
Turistično društvo Lovrenc na Pohorju je skupaj z občino na Pohorju in lovci očistili in uredili Gozdno učno pot Ruta.
“Hvala vsem za pridne roke in nesebično pomoč,” so zapisali v Turističnem društvu Lovrenc na Pohorju.
Gozdna učna pot Ruta je krožna pot, dolga 4,5 kilometre. Prične se pri domačiji Matec ter se nadaljuje po vlakah do meje gozdnega rezervata Štiblerjev vrh. Od tam se po lovski stezi, ki je speljana po nekdanjih sprehajalnih poteh falske graščine, spusti do domačije Štibler. Od domačije Štibler se nadaljuje po gozdni cesti mimo Lobnika (gozdna jasa) do izhodišča pri Matecu.
Več o poti lahko preberete TUKAJ.
Pretekli vikend je v Mariboru minil v znamenju zborovskega petja, tokrat ponovno intenzivneje moško zastopanega.
V tamkajšnji Dvorani Union je po štirih letih premora potekalo znamenito, že sedemnajsto Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših in se ga je letos udeležilo osem pevskih zasedb z evropske, azijske in ameriške celine, od tega šest mešanih in dva moška zbora.
Po tekmovalnem delu nastopov, ki je bil na sporedu v soboto, 22. aprila, in nedeljskem finalu, v katerega se je uvrstilo pet zasedb, je žirija v sestavi mednarodno priznanih zborovskih strokovnjakov med zbori iz Indonezije, Irske, Italije, Latvije, Portorika, Baskije – Španije, s Švedske in iz Slovenije razglasila prejemnika velike nagrade Gallus – Maribor.
Prislužil si jo je švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarski Varni. Tik za njimi se je uvrstil baskovski moški zbor Suhar z dirigentom Estebanom Urzelaijem.
Na Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor se lahko uvrstijo samo zbori izjemne kakovosti, ki so sposobni pripraviti raznolik in zahteven program – ta v vseh treh dneh obsega za kar okrog 45 minut čiste vokalne glasbe. Zbori sicer predstavijo od tri do štiri sporede: programsko zaokrožen spored, značilen za izvorno deželo (gre za netekmovalni nastop), spored iz zgodovinskih obdobij in prosti spored, pri čemer pet najboljših zborov izvede dodatnega še v finalu.
Vsi koncerti potekajo v za zborovske navdušence izredno priljubljeni Dvorani Union.
Danes, v ponedeljek 24. aprila, je zaradi vzdrževalnih del na daljnovodih predviden izklop elektrike med 10.30 in 14. uro v večjem delu Lovrenca.
Seznam izklopljenih transformatorjev:
• TP LOVRENC 2 (1976)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC 5 (1987)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP KUMEN MHE (2000)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP 306 LOVRENC 4 (1980/99)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC BLOKI (1978)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP RDEČI BREG 1 (1980)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC 6 (1990)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC 3 (1975)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• KUMEN 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 67, 68, 74; OB RADOLJNI 99; RECENJAK 13, 15, 15 A, 18, 18 A, 18 B, 19, 19 B, 19 C, 19 D, 19 E, 20, 20 A, 21
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC 7 SLEPNICA(1991)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC BITNER (1973)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC GABERK (1973)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC ZABOJARNA (1947)
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• TP LOVRENC 8
24. 4., ob 10.30 – 14.00: Vzdrževalna dela na DV
• KUMEN 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 50 A, 50 B, 51, 52; SRPARSKA POT 2, 2 A, 8
24. 4., ob 11.00 – 13.00: Montaža hišnega priključka
Za danes popoldne napovedana seja sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, na kateri naj bi razpravljali o morebitnem začetku postopka razrešitve direktorja Antona Crnjaca, odpade. Kot so sporočili iz kliničnega centra, seja odpade zaradi nesklepčnosti. Kdaj bo sklicana nova seja, še ni znano.
Crnjac je zasedel direktorsko mesto junija 2021, potem ko je njegov predhodnik Vojko Flis po izteku štiriletnega mandata zapustil UKC Maribor. Pred tem strokovni vodja klinike za kirurgijo in predstojnik oddelka za torakalno kirurgijo je bil takrat edini kandidat za direktorja.
V obdobju med leti 2004 in 2010 je bil že strokovni direktor UKC Maribor, sicer pa je torakalni kirurg in neuradno blizu SDS. O njegovi zamenjavi se je zato špekuliralo že vse od menjave vlade pred letom dni.
Ker je njegov predhodnik Flis zdaj član Gibanja Svoboda, se v javnosti ugiba, da se namerava vrniti na čelo UKC Maribor. Kot kandidat omenjene stranke se je na lanskih jesenskih volitvah potegoval za položaj župana Mestne občine Maribor, a se ni prebil niti v drugi krog. Postal je član mestnega sveta, a je po poročanju časnika Večer doslej manjkal na večini sej. Žilni kirurg je sicer strokovni direktor Kirurškega sanatorija Rožna dolina, kamor se je vrnil v službo po odhodu iz UKC Maribor.
Direktorja UKC Maribor po statutu imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Svet zavoda mora 15 dni pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.
V 11-članskem svetu zavoda je šest predstavnikov ustanovitelja, torej države. Enega člana imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, enega Mestna občina Maribor, trije člani so iz bolnišnice.
vir: sta
Ste vedeli, da so pri Založbi Pivec izdali knjigo, nato pa še koledar Štajerski árgo. Poleg tega pa tudi knjige avtorja Inšpektorja Vrenka?
Založba Pivec letos praznuje 20 let delovanja. Kako se je začelo, kaj delajo, kateri so njihovi avtorji in kako bodo praznovali, je povedala Milena Pivec.
Na Osnovni šoli Duplek so učenci sodelovali pri starih igrah za mlado generacijo ter se tako naučili družabnih iger, ki so jih znali že njihovi predniki.
Učenci so v večnamenski dvorani ob šoli pokazali več iger: pihanje kovancev, šlik šlak šlok, gumitvist, premagovanje ovir, ki so jih naredili z elastiko, petelinček, stara igra OE, metanje zvezd; v drugi telovadnici pa so še metali kamne v vedra, se šli slepe miši in še mnogo drugih zanimivih starih iger.
Osnovna šola Duplek je projekt skupaj z Medgeneracijskim centrom Danica Duplek in drugimi deležniki izvedla tako, da so se otroci dlje časa učili teh iger in jih spravili iz teorije v prakso, v vsakdanje življenje. Cilj pa ni bil učence samo naučiti teh iger, ampak jih tudi prepričati, da sta gibanje na prostem in druženje s prijatelji boljša kot pa sedenje na kavču, stolu in igranje računalniških iger. Prav gotovo jim je to tudi uspelo.
Manuela Strmšek Adam, vodja Medgeneracijskega centra Danica Duplek, je izpostavila, da center pri izvedbi starih iger za mlado generacijo sodeluje z Osnovno šolo Duplek. Šola je namreč celo šolsko leto učila učence teh iger ter jih motivirala, da so se igrli tudi doma. Strmšek Adamova pravi, da je to tudi vzvod, s katerim so otroke spravili proč od računalnikov in telefonov.
Ravnatelj OŠ Duplek Đano Novak pa je dejal, da je glavni namen, da se otroci čim več gibajo, zato so se lotili tega projekta. Poudaril je še, da tudi med rednim poukom iščejo čim več priložnosti za to, da se učenci gibajo in da so na svežem zraku, da se družijo in socializirajo.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Snaga Maribor je opravila svetovalni nadzor v Mestni občini Maribor. Pregledali so črne zabojnike v Kamniški, Kosarjevi Sadjarski, Strossmayerjevi ulici, Vilharjevi ulici in v Vinarski ulici. Skupno so pregledali 36 odjemnih mest.
“Od teh je bila pravilna vsebina pripravljena na 19% odjemnih mest. Na kar 81% odjemnih mest pa je bila vsebina zabojnikov neustrezna,” zapišejo.
Nepravilno so bili v črn zabojnik odloženi biološki odpadki, predvsem odpadna hrana, ki sodi v rjav zabojnik ali na kompostnik, odpadna embalaa, kot so plastenke, pločevinke, plastične vrečke, ki sodi v rumeno vrečko, ali zabojnik z rumenim pokrovom. Prav tako so v zabojnikih našli odpadno embalažo, odpadni papir in karton, pa tudi gradbene odpadke.
V sklopu družbeno odgovorne kampanje Prve lige Telemach »Štej do 11«, je bila otrokom na njim prilagojen in zanimiv način predstavljena problematika sovražnega govora tako na igrišču kot izven njega. V novih VIP prostorih, pod tribuno Marcos Tavares v Ljudskem vrtu so se otroci na interaktiven način spoznali s problematiko, da se bodo znali v primeru sovražnega govora ustrezno odzivati in reagirati.
Prisotne je pozdravila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh: »Nedavno smo tudi na ministrstvu pripravili kampanjo za ozaveščanje o nesprejemljivosti sovražnega govora, ki je v zadnjih letih v Sloveniji doživel velik porast na družbenih omrežjih in na spletu. Pogosto se zdi, kot da ljudje tam tekmujejo, kdo bo našel bolj surove in žaljive besede. Našo kampanjo smo naslovili Ugrizni se v sovražni jezik. Naslova obeh kampanj sta sorodna. Preštej do 11, preden bi naredil neumnost in krivico, morda celo nehote; raje se ugrizni v jezik, kot da bi z njim povzročil nepopravljivo škodo drugim. S kampanjo Ugrizni se v sovražni jezik smo dosegli velik uspeh. Na družbenih omrežij je kampanja dosegla skoraj 350 tisoč ljudi.«
Opomnila je še, da podobno, kot pri športu, je tudi pri sovražnem govoru. Ne uporabljamo žaljivih besed, poniževanj in grobosti vsi, ki smo aktivni na družbenih omrežjih ali na tribunah. Res pa je, da so tisti, ki jih uporabljajo, običajno veliko bolj glasni. A pomembno je, da vemo, da v prizadevanjih za boljše odnose med ljudmi nismo sami.
Po uvodnih pozdravih je predstavnik Tom telefona otroke poučil o tem, kako varno in odgovorno uporabljati internet ter mobilne naprave. Danes že prav vsak izmed nas uporablja internet. In tako je tudi prav vsak izmed nas že kdaj naletel na sovražni govor v digitalnem okolju. Kaj pa lahko storimo, če smo sami žrtev sovražnega govora na spletu? Kako sovražni govor prepoznamo in na kaj moramo biti pozorni, da sami ne postanemo ustvarjalec sovražnega govora? Na koga se lahko obrnemo? To je le nekaj vprašanj, na katera so otroci skupaj z vodjo delavnice iskali odgovore.
Alenka Vidic Praprotnik, komunikacijska strokovnjakinja v podjetju o28 komunikacijska skupina, je nato otroke popeljala skozi primere sovražnega govora v športu, kar jim bo pomagalo pri prepoznavi le-tega v svojem življenju. Skozi praktične primere se je otroke z nasveti in priporočili pripravilo na realno situacijo, katere del so lahko – ali kot žrtev ali kot opazovalec sovražnega govora.
Luka Jelovčan, varnostni analitik s podjetja SGB pa je navzoče na koncu poučil še o pravilnem delovanju z lastnimi podatki na spletu, jih opozoril na nevarnosti izpostavljenosti na spletu in jim tako pomagal, da jih njihov digitalni odtis v prihodnosti ne bo izpostavil nevarnostim.
Čeprav so delavnice v prvi vrsti namenjene otrokom, pa se lahko iz vsebin veliko naučijo tudi trenerji in starši, ki lahko naučeno potem otrokom pomagajo prenesti tudi v njihov vsakdan.
Ministrica je tako dogodek zaokrožila z naslednjo mislijo: »Ne delam si iluzij, da bomo sovražni govor, nestrpnost, nasilno obnašanje in poniževanje izkoreninili čez noč. Nenazadnje si odrasli že stoletja ponavljamo zlato pravilo »ne stori drugemu tega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi«, pa tega še vedno ne jemljemo resno. Ampak delamo pa korake v pravo smer. Želim vam čim več uspeha na igriščih in družbenih omrežjih ter v javnih debatah. Če boste pri tem potrebovali mojo pomoč, lahko kadarkoli računate nanjo.«
Vlagajmo v naš planet je letošnje geslo Dneva zemlje, ki ga vsako leto obeležujemo 22. aprila. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je pri nas ključno naravovarstveno omrežje Natura 2000.
Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe ter območja, ki so pomembni na slovenski, evropski in svetovni ravni.
Za upravljanje območij Natura 2000 v Sloveniji vlada v sedemletnih intervalih določa cilje in ukrepe, za njihovo izvajanje pa so zadolžene javne službe varstva narave in druge javne službe. Ohranjanje omrežja Natura 2000 na terenu pa sloni na sodelovanju z deležniki in lastniki. Poleg tega so na območjih Natura 2000 v teku različni projekti, kot so LIFE AMPHICON za varstvo dvoživk in obnovo njihovih habitatov, LIFE SySTEMATIC za sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb in številni drugi, s katerimi soprispevamo k ohranjanju in varovanju narave.
V območjih Nature 2000 so mogoče različne gospodarske in družbene dejavnosti, pri čemer si prizadevamo za čim večje vključevanje in sodelovanje z organizacijami s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, ribištva in upravljanja voda. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč lahko vstopajo v različne ukrepe kmetijske in gozdarske politike, kjer so jim na voljo finančna nadomestila za spremenjeno rabo zemljišč. Spoštujmo Zemljo, stopimo skupaj in vlagajmo v naš planet!
Svetovni dan Zemlje obeležujejo tudi v biosfernih območjih v Sloveniji.
Snaga z čistilno akcijo
“𝘛𝘢 𝘥𝘢𝘯 𝘯𝘢𝘴 𝘰𝘱𝘰𝘮𝘪𝘯𝘫𝘢, 𝘥𝘢 𝘫𝘦 š𝘦 č𝘢𝘴 𝘻𝘢 𝘳𝘦š𝘪𝘵𝘦𝘷 𝘱𝘭𝘢𝘯𝘦𝘵𝘢 𝘪𝘯 𝘥𝘢 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘪𝘻𝘣𝘦𝘳𝘦𝘮𝘰 𝘶𝘴𝘱𝘦š𝘯𝘰 𝘪𝘯 𝘵𝘳𝘢𝘫𝘯𝘰𝘴𝘵𝘯𝘰 𝘱𝘳𝘪𝘩𝘰𝘥𝘯𝘰𝘴𝘵 𝘵𝘦𝘳, 𝘥𝘢 𝘰𝘣𝘯𝘰𝘷𝘪𝘮𝘰 𝘯𝘢𝘳𝘢𝘷𝘰 𝘪𝘯 𝘻𝘨𝘳𝘢𝘥𝘪𝘮𝘰 𝘻𝘥𝘳𝘢𝘷 𝘱𝘭𝘢𝘯𝘦𝘵 𝘻𝘢 𝘯𝘢š𝘦 𝘰𝘵𝘳𝘰𝘬𝘦. 𝘝𝘦𝘭𝘪𝘬𝘰 𝘫𝘦 𝘱𝘰𝘥𝘳𝘰č𝘪𝘫 𝘪𝘯 𝘢𝘬𝘵𝘪𝘷𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪, 𝘬𝘫𝘦𝘳 𝘴𝘦 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘵𝘢𝘬𝘰 𝘱𝘰𝘴𝘢𝘮𝘦𝘻𝘯𝘪𝘬𝘪 𝘬𝘰𝘵 𝘱𝘰𝘥𝘫𝘦𝘵𝘫𝘢 𝘢𝘯𝘨𝘢ž𝘪𝘳𝘢𝘮𝘰 𝘻𝘢 𝘣𝘰𝘭𝘫š𝘪 𝘱𝘭𝘢𝘯𝘦𝘵,” so zapisali na Snagi.
Na nabrežju Drave v Mariboru je že vrsto let zasidrana ladjica, ki je ponujala turistične prevoze po reki. Trenutno zaradi obnove Lenta in gradnje nove brvi ne obratuje, dovoljenje za plovbo pa ima zaenkrat le še do konca tega meseca. Lastnik podjetja Don travel Marjan Krajnc še ne ve, kakšna bo njena usoda.
“Dravska vila trenutno miruje. Za naprej pa imamo več opcij. Med drugim se pogovarjamo o njeni selitvi drugam, zanimanje je tudi za to, da bi jo prodali,” je Krajnc ta teden povedal za STA.
Trenutno edina ladja v Mariboru je privezana na pomolu pri lutkovnem gledališču. Na njej je nekaj časa obratovala kavarna in restavracija, zdaj pa tudi to ne več, saj je zaradi obnove Lenta oviran dostop gostov do nje. Od lani ne pluje več, saj je njena plovna pot zaprta zaradi izgradnje nove brvi pri Starem mostu.
Krajnc je povedal, da so višino ladje že prilagodili tako, da bi lahko plula tudi pod novo brvjo. “Ostaja pa vprašanje plovne poti, ki je v pristojnosti mesta. Zato trenutno težko rečem, kaj bo z ladjo,” je dejal.
Razočaran je, da ladjica ni več dobrodošla pri mestnih oblasteh, čeprav jo je pred več kot desetimi leti naročila prav občina. Enako velja za turistični vlakec Jurček. “Čeprav je pri turistih, otrocih, starejših in drugih ljudeh dobro sprejet kot zanimiva popestritev mestne ponudbe, se tudi tega izganja iz mesta,” je dejal.
Vlakec Jurček ne sme več parkirati pri frančiškanski cerkvi in tako nima več stalne lokacije za sprejemanje gostov, ampak vozi samo za vnaprej dogovorjene skupine. Zato se Krajnc tudi zanj dogovarja za selitev v drug kraj.
Mestna občina Maribor je nameravala nabaviti električni vlak, ki bi vozil po središču mesta, a je zaradi nezmožnosti dobave komponent in podaljševanja roka dobave konec lanskega odstopila od tega naročila ter vlakcu Jurček podaljšala dovoljenje za ustavljanje v coni za pešce. “Jurček bo vozil, vse dokler ne sklenemo dogovor o njegovi selitvi,” je povedal Krajnc.
Za ladjico bo družba Don travel po njegovih besedah zaprosila za podaljšanje dovoljenja za plovbo, a nima veliko upanja na ugoden odgovor. “Zato tečejo resni pogovori o selitvi iz Maribora. V igri imamo dve možni lokaciji. Rešiti moramo samo še tehnične podrobnosti,” je dejal.
Že splavitev ladjice leta 2010 so spremljali zapleti, med drugim težave na poti iz srbske ladjedelnice v Maribor, namigovanja o domnevni korupciji ob uvedbi turističnih prevozov na Dravi ter izgradnja Studenške brvi na reki, ki otežuje plovbo okoli 22 metrov dolge in skoraj 40 ton težke ladje.
Marjan Krajnc je pred tremi leti kupil še hotel Bellevue na Mariborskem Pohorju in se lotil njegove obnove. Restavracija in hotel obratujeta ves čas obnove, trenutno pa se začenja izvedba ogrevanja novo zgrajenega bazena. Med drugim so zgradili tudi fitnes in savne, obnovili 30 sob in povečali jedilnico. Celotna investicija bo po njegovih besedah stala nekaj več kot štiri milijone evrov. “Verjamemo, da smo s tem pomembno obogatili ponudbo na Pohorju,” je dejal.
vir: sta
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so odprli novo razstavo z naslovom Pozabljene žrtve prve svetovne vojne – vdove, sirote in vojni invalidi. Avtor razstave Gregor Antoličič izpostavlja, da se v razpravah o vojnah večinoma govori o žrtvah med vojaki, pozablja pa se na posledice, ki jih zaradi oboroženih konfliktov utrpi civilno prebivalstvo.
Pričujoča razstava tako na podlagi vrste slikovnega gradiva in predmetov postavlja v ospredje usodo slovenskih vdov, sirot in vojnih invalidov v času prve svetovne vojne in v prvih letih po njej.
Avtor je za pripravo razstave raziskal avstrijske in slovenske arhive ter zbral gradivo, ki ob opisu kolektivnih usod vojnih oškodovancev omogoča tudi prikaz nekaterih individualnih zgodb. Na tej podlagi razstava po navedbah muzeja omogoča obiskovalcu intimnejšo spoznavanje usode najranljivejših družbenih skupin.
“Čeprav so ob državni pomoči tudi dobrodelna društva in organizacije skušale lajšati usodo vojnih oškodovancev, je bil njihov položaj tako v času obstoja monarhije, predvsem pa obdobju po razpadu države izjemno težak. Oskrba vojnih oškodovancev je bila namreč v Kraljevini SHS neenotno urejena, to pa je slovenske vdove, sirote in vojne invalide diskriminiralo v primerjavi s tistimi iz Srbije in Črne gore,” je pojasnil Antoličič.
“Glede na aktualno geopolitično stanje in vojno v Ukrajini je pričujoča razstava vsekakor tudi aktualna, saj nas opozarja in opominja na to, kaj vse vojna prinese s seboj,” je dodal.
Direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor Simono Tripkovič veseli, da je pri pripravi in izvedbi razstave povezalo več znanstvenih in kulturnih ustanov. To so Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri ZRC SAZU, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Vojaški muzej Slovenske vojske, Park vojaške zgodovine Pivka in Muzej narodne osvoboditve Maribor.
“S sodelovanjem lahko pridemo do odličnih rezultatov in v letošnjem letu, ko naš muzej praznuje 65. obletnico obstoja, bomo sodelovali tako z znanstvenimi kot kulturnimi ustanovami, ne samo v Mariboru, ampak tudi v celotni Sloveniji in izven njenih meja,” je povedala na današnji novinarski konferenci.
Razstava bo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor na ogled okoli pol leta. Po besedah direktorice prikazuje življenja ljudi, ki jih je zgodovinopisje nekoliko zapostavilo. “Razstave, ki bi prikazovale civilne žrtve, ki so odigrale pomembno vlogo v obeh svetovnih vojnah kot tudi ostalih vojnah po svetu, niso pogoste,” je dejala.
Tudi Antoličič izpostavlja, da “prepogosto pozabljamo na tiste ‘žrtve’ vojn, ki so jih posledice vojne spremljale tudi po podpisih premirij in mirovnih pogodb”.
Ob ranjenih in poškodovanih vojakih na fronti je prva svetovna vojna močno prizadela žene in otroke padlih vojakov. Posebno tragična je usoda t.i. begunskih sirot, ki so preživela taborišča. Eden od dokumentov na razstavi kaže, da je v začetku oktobra 1916 slovensko-hrvaška sirotišnica Marija pomagaj na Dunaju oskrbovala 66 sirot.
Po grobih ocenah je v Jugoslaviji po letu 1918 živelo okoli 90.000 vojnih invalidov, 180.000 vojnih vdov in 200.000 vojnih sirot.
vir: sta
Varstveno delovni center (VDC) Polž Maribor je prenovil enoto v Rušah. To je najmanjša od skupno devetih enot VDC Polž, vanjo je vključenih 17 uporabnikov. Skoraj 90.000 evrov vredna naložba prinaša boljše pogoje dela za uporabnike in zaposlene, je za STA povedala direktorica VDC Polž Jasmina Breznik. Načrtujejo nadaljnje obnove enot.
Obnovo ruške enote, v kateri so že skoraj 15 let, so začeli lansko jesen. Obnovili so del stavbnega pohištva, prepleskali stene in nabavili novo opremo, je pred dopoldanskim odprtjem obnovljenih prostorov še povedala direktorica.
Obnovo so financirali z lastnimi sredstvi, del pa je prispevala tudi Gimnazija Ruše kot najemodajalec prostorov. Gimnazija je financirala obnovo tistega dela stavbnega pohištva, kjer VDC Polž ne more vlagati, saj ni lastnik prostorov, je povedala Breznik. Gimnaziji Ruše se je zahvalila za podporo.
Z naložbo bodo lahko 17 uporabnikom ruške enote lažje prilagodili vsakdanje delo in življenje v VDC, je povedala direktorica. “Naša želja je v prihodnosti postopoma prenoviti tudi ostale enote,” je še dejala. Trenutno tako že intenzivno tečejo projekti za obnovo enote v Lenartu.
Mariborski VDC Polž ima skupno devet enot, od tega v šestih enotah, med drugim v ruški, izvaja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, v treh enotah pa izvaja institucionalno varstvo, kjer uporabniki bivajo.
Skupno je v vse enote VDC Polž vključenih 307 uporabnikov v obe storitvi. Dodatno od lanske jeseni izvajajo še storitev socialnega vključevanja, v katero je trenutno vključenih 21 uporabnikov.
vir: sta
“Mami z minimalno plačo in dvema šolo obveznima otrokoma starima 7 in 13 let se je podrl svet,” zapiše Tejo Drevenšek iz društva Križemrok.
FURS pravi, da se dolg predolgo vleče in plačevanje po njenih zmožnostih ni več mogoč. Želijo vse ali pa gre hiša na dražbo. Dolg sedaj znaša 5.388€. CSD je pripravljen pomagati z okvirno 500€ izredne pomoči.
“V preteklosti je že bila deložacija iz rojstne hiše zaradi dolgov staršev. Ločitev, borba za skrbništvo preživnino in propad SP-ja, (od tu dolg). Vendar ta dolg jim je takrat pomagal preživeti, saj so zaradi tega lahko prejemali subvencijo za stanovanje in se počasi postavljali na noge. Borba preživetja je trajala dolgih in težkih 6 let. Plačevanje položnic, najemnine, skrb za otroka, poplačevanje dolgov,..,” pojasni.
Velikokrat ni vedela, kako bodo preživeli dan, kaj šele mesec
“Pred pol leta, pa so podedovali majhno hiško in s tem končno dobili svoj dom in na videz lažje življenje. Sreča ni trajala dolgo. FURS zahteva svoje. Stopimo skupaj in pomagajmo družini, da obdržijo dom. “
Za vaša vprašanja, želje po pomoči in sodelovanju se obrnite na koordinatorko Vesna Lampreht
Račun za vašo pomoč:
H. društvo Križemrok
TRR: IBAN SI56 6100 0000 8119 441
(Račun odprt pri delavski hranilnici)
V začetku prihodnjega tedna, kot kaže bo na seji sveta UKC Maribor prišlo do poskusa razrešitve direktorja Antona Crnjaca.
V ponedeljek, 24. aprila, s pričetkom ob 16. uri bo namreč v sejni sobi Klinike za pediatrijo potekala 14. redna seja Sveta zavoda UKC Maribor. Gradivo in vabilo, ki so ga iz UKC Maribor poslali medijem nakazujeta na to, da bo prišlo do razrešitve Antona Crnjaca.
Namigovanja o menjavi prisotna že nekaj časa
Da so se pojavila namigovanja o zamenjavi direktorja UKC Maribor Antona Crnjaca, smo poročali že meseca marca, a takrat potem svet zavoda na seji ni razpravljal. Crnjac je bil takrat bolniško odsoten, predsednika sveta zavoda Aleš Šabeder pa po, kot so takrat poročali na STA, po seji ni želel dajati izjav za medije.
Danes se bo v Selnici ob Dravi odvila delavnica ter predstavitev knjige.
Kamil Fras, karate mojster je v samozaložništvu, s pomočjo donatorjev izdal knjigo z naslovom 7 DIMENZIJ KARATE BLOKAD. Le-ta je nastajala kar precej časa, saj so ga vmes zmotile razne dejavnosti, strokovni seminarji, samoizpopolnjevanje, treniranje v klubu, kvalitetnejši pristopi v knjigi …
V petek, 21.04.2023 tako vabi na delavnico, kjer se bo prikazal praktični del knjige, torej karate predstavitev knjige, kakor nato tudi na teoretično predstavitev.
Želi prenesti svoje znanje in izkušnje
Praktični prikaz bo ob 17.00 uri v telovadnici osnovne šole Selnica ob Dravi. S knjigo si predvsem želi prenesti svoje znanje, tistim ki so tega željni.
Predstavitev knjige bo po praktični predstavitvi nato v Hramu kulture Arnolda Tovornika ob 19. uri v Selnici ob Dravi, kamor seveda avtor vsem vljudno povabi.
Izkušen kareteist
Knjiga je na visokem strokovnem nivoju, zato so na praktični prikaz vabljeni predvsem višji barvni pasovi in seveda mojstri karateja, kakor tudi drugih borilnih veščin, Kamil Fras ima namreč dolgoletne izkušnje, ki jih je nabiral tako doma, kot v tujini.
Društvo UP-ornik v soboto, 22. 4. 2023, med 10. in 17. uro, organizira čistilno akcijo zaklonišča oz. pospravljanje razstave projekta »šest milijonov ladjic za šest milijonov žrtev«, k sodelovanju vabijo tudi vas.
Projekt, ki je eden največjih, če ne največji v zadnjih letih na področju prostovoljstva in humanitarnosti v Sloveniji, bo v soboto, 22. 4. 2023, dobil svoj epilog. Društvo UP-ornik je po zaslugi kar 20.000 ljudi iz 15 držav zbralo več kot šest milijonov ladjic, ki so bile na razstavi med 19. 6. 2022 in 27. 1. 2023. Po razstavi sta Boris in Adrijan popeljala več kot 200 skupin.
Kam gredo ladjice sedaj?
Ladjice ne samo pripovedujejo, temveč kričijo grozote preteklosti za boljši danes in jutri. V soboto, 22. 4. 2023, bo društvo UP-ornik skupaj z vami ladjice pospravilo v kesone in jih prodalo za dober namen. Sredstva bodo porabili za pomoč tistim na robu obupa, odrinjenim na rob naše družbe.
Društvo UP-ornik 20. aprila obeležuje sedmo obletnico svojega delovanja. Z akcijo 101% ladjedelničar, ki bo zaključila največjo in najbolj odmevno aktivnost društva v lanskem letu, bodo na najboljši možen način praznovali svoj jubilej. Skupaj so doslej pomagali že 794 osebam, za katere so v sedmih letih zbrali 1.368.045,05 eur. Skupaj pa je 4.365 posameznikov in podjetij doniralo 1.465.721,35 eur.
Ob najavi dogodka 101% ladjedelničar je UP-ornik Adrijan dejal: »Gre za projekt ljudi, ki so marljivo izdelovali ladjice in nam nemalokrat povzročili sladke skrbi. Tokrat ponovno ne bo šlo brez njih in vsi v društvu upamo, da nam bo uspelo pospraviti razstavo že v soboto, 22. 4.. V akcijo gremo s sloganom enkrat ladjedelničar, vedno ladjedelničar«.
Kot so na svoji Facebook strani zapisali v društvu, vsak par rok šteje! Vabljeni k sodelovanju! Za sodelovanje v akciji se prijavite na 101.ladjedelnicar@ladjice.si ali na Facebook strani Društvo UP-ornik.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić je sprejel policista Boštjana Zemljiča in Žana Hliša, oba s Policijske postaje Maribor II, ter se jima zahvalil za odlično opravljeno delo 9. aprila letos.
Sprejemu policistov Boštjana Zemljiča in Žana Hliša pri v. d. generalnega direktorja policije mag. Senadu Jušiću je prisostvoval tudi direktor Policijske uprave Maribor mag. Donald Rus.
9. aprila 2023 sta policista patruljirala na Ptujski cesti v Mariboru. Ko sta se iz smeri Ceste proletarskih brigad pred hitro cesto H2 ustavila pred semaforji, sta opazila moškega, ki je hodil po pločniku in med hojo nenadoma padel v travo ter se začel tresti. Takoj sta pristopila do njega in mu začela nuditi prvo pomoč. Pri moškem nista več zaznala srčnega utripa in dihanja. Začela sta ga oživljati in to nadaljevala do prihoda reševalcev.
S tem sta mu rešila življenje. Moškega so reševalci odpeljali v UKC Maribor, kjer je ostal na zdravljenju.
Danes se je odvilo drugo branje proračuna Mestne občine Maribor, ki je sicer bilo na dnevnem redu že v začetku aprila, a so svetniki podprli predlog mestnega svetnika Igorja Jurišiča, da ga prestavijo za 14 dni. Svetniki so podali številne pobude, danes so obravnavali in glasovali za več amandmajev in naposled le sprejeli dolgo pričakovani proračun.
“Imamo zelo malo maneverskega prostora”
Mateja Cekič, vodja Urada za finance in proračun MOM je predstavila proračun in povedala: “V prvem branju proračuna za leto 2023 je bilo izpostavljeno, da je proračun prenapihnjen in nerealno načrtovan, da je zadolževanje previsoko, da so prihodki prenapihnjeni glede na realizacijo preteklih let, da pa so po drugi strani skromna sredstva za področje mladine, kulture, premalo sredstev za socialo, šport in investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev.” Proračun po njenih besedah nadaljuje projekte, ki so že v teku, zato imajo izredno malo maneverskega prostora.
Pojasnila je, da so znižali sredstva na proračunski postavki Mariborska knjižnica za 3 milijone evrov. “Na prihodkovni strani se za enak znesek znižujejo državni transferji za investicije.” Med drugim so zvišali sredstva za kulturno in mladino za 296.000 evrov, za socialo 109.740 evrov, za investicijsko vzdrževanje šole OŠ Prežihov Voranc 231.874 evrov, za preplastitev oz. nadaljevanje ceste Vrablov mlin v smeri Žavcarjev vrh 50.000, prav tako 50.000 za ureditev pločnikov in šolskih poti.
Cekičeva je pojasnila, da so prejeli kar nekaj amandmajev, le te je povzela in povedala, katere je župan povzel v svojem amandmaju, in katerih niso mogli upoštevati in zakaj ne.
Saša Arsenovič je dejal, da so upoštevali vse, kar je bilo mogoče, zato, da bi končno sprostili mestni krč. Letošnji občinski proračun je visok 190,9 milijona evrov, kar je za okoli 1,7 milijona evrov manj kot v prvi obravnavi.
Ko je prišel do besede, je Franc Kangler (SDS) je povedal: “Občina rabi proračun, ampak, da se proračun sprejme takšen, kot si ga svetniki želimo. Glede na to, da vam ne paše, če kdo misli drugače kot vi, vam sporočam, da bomo vaše amandmaje, ki ste jih stoprocentno povzeli po naših, podprli, vaših ne bomo. Težko je podpreti proračun, kjer so takšne podražitve, ki smo jih prejšnji mesec umaknili, zajete. Tisti, ki boste danes glasovali za proračun, hipotetično glasujete tudi za vse podražitve, ki jih je takrat župan predlagal.”
Alenka Iskra (SD) je dejala, da je sprejetje proračuna odgovorno dejanje. Lidija Divjak Mirnik (LPR) pa je povedala, da v njihovi listi v proračun ne verjamejo in menijo, da bo kmalu na mizi rebalans proračuna. Svetniki in mestna uprava so si vzeli premor pred nadaljevanjem seje. Po slabi uri so s sejo nadaljevali, obravnavali in glasovali so za vsak amandma posebej.
Člani Gibanja Svoboda so se vzdržali
Franc Kangler – SDS je pred glasovanjem o proračunu obrazložil svoj glas: “Glede na to, da je bilo kar nekaj amandmajev, ki smo jih mi predlagali in sredstva delijo na podeželje, Bresternico, Kamnico, tudi Malečnik. Župan je upošteval tudi Limbuš. Sporočam da ne bomo nasprotovali sprejetju proračuna.”
“S tem, ko bomo podprli proračun, to še ne pomeni, da bomo podprli podražitve”
Karin Jurše – Gibanje Svoboda: “Mi se bomo glede proračuna vzdržali, ne bomo nasprotovali.” “S tem, ko bomo podprli proračun, to še ne pomeni, da bomo podprli podražitve na način, kot so bile predlagane,” pa je opomnil Igor Jurišič – Stranka mladih – Zeleni Evrope.
Stojan Auer – LPR je med drugim dejal: “Naše stališče je povzela naša Lidija, po naši oceni ta proračun ni dober, ker je premalo sredstev za potrebe MČ in KS, predvsem pa za vrtce in šole. Zdaj smo te napake na neki način delno oblažili, delno popravili. Seveda pa ostaja grenki priokus, da smo zato potrebovali toliko časa. Proračunu ne bomo nasprotovali.” Omenil je, da župan ni želel slišati predlogov, a se je na koncu izkazalo, da se dogovoriti da.
“Se zahvaljujem vsem za sprejetje proračuna. Upam, da bomo naslednjega sprejeli še v tem letu, da ne bo krča januarja, februarja, tudi drugo leto,” je dejal mariborski župan.
Umaknjeno gradivo o proračunu za prihodnje leto
Na seji je danes mariborski župan Saša Arsenovič uvodoma povedal, da je na podlagi dogovora na koordinaciji svetniških skupin, umaknil gradivo o proračunu za prihodnje leto z obvezo, da se tega lotijo v mesecu juniju. Obravnavali so tudi zaključni račun za preteklo leto in ga sprejeli.
Mestni svet je danes sprejel še ugotovitveni sklep, s katerim bodo znova opozorili vlado na problem podfinanciranosti Mestne občine Maribor ter pozvali k spremembi zakona o financiranju občin.
Mestni svetnik Stojan Auer je danes na seji mestnega sveta opozoril na prejemke, ki jih prejemajo nekatere osebe na mariborskem javnem holdingu. Prejemke sicer dobivajo po posebnem sklepu mariborskega župana. Sam župan je dejal, da so ga prepričali v to, da je to iz korporativnega vidika prav, zato je to tudi podpisal. Auer je poudaril, da gre za visoke dodatne prejemke, za tudi več kot 1.400 evrov. Izpostavil je Matejo Cekič, ki prejme skupaj desetkrat več kot člani mestnega sveta. Z vprašanji o tej tematiki oz. s prošnjo po posredovanju sklepa, smo se v preteklih dneh obrnili na Mestno občino Maribor, a odgovorov še nismo prejeli.
Stojan Auer iz LPR je dejal: “Pred kratkim je javni holding končno objavil nekaj podatkov na svoji spletni strani, med drugim podatke, ki jih je dolžen objaviti, in sicer prejemke vodstvenih oseb. Samo po sebi to nič ni sporno. Ampak ob teh prejemkih so objavljeni posebni prejemki, ki jih prejemajo ti ljudje po posebnem sklepu župana z dne 10. 10. 2022.”
V nadaljevanju je dejal, da je razbrati, da poleg vseh sejnin, ljudje, ki sedijo v nadzornem svetu in revizijski komisiji, prejmejo zraven sejnin po posebnem sklepu paušalno na mesec 941 evrov, med tem, ko predsednik David Kastelic prejema 1.412 evrov.
“Člani revizijske komisiji prejemajo še paušal v vrednosti 253 evrov. Če to seštejem, vsak mesec, konkretno Mateja Cekič, prejme 3,5krat več za delo v revizijski komisiji, kot mi člani mestega sveta za svoje delo, kjer odločamo, recimo danes konkretno, za 190 milijonski proračun in seveda posledično nosimo vso odgovornost, medtem, ko Mateja Cekič za posvetovalno telo nadzornemu svetu, kjer nima nobene odgovornosti, prejme 3,5-krat več, skupaj pa desetkrat več kot člani mestnega sveta.”
“Moja pobuda je, da nam razkrijete pogodbe”
“Govorim o podatkih, ki so navedeni javno. Moja pobuda je, da nam razkrijete pogodbe. Sicer jih niste dolžni, vsekakor pa je pobuda na mestu. Po kaki logiki ste te sklepe sprejeli? Kako ste brez vednosti, soglasja skupščine, sami določili višine paušalnih pogodb, ki sedaj konkretno, najprej predstavljajo proračun, nato pa njegovo porabo? Ali konkretno sami sebe nadzirajo?” se sprašuje Auer.
Župan: “So me prepričali v to, da je to iz korporativnega vidika prav, zato sem to podpisal.”
Mariborski župan Saša Arsenovič je Auerju odgovoril: “Nadzorniki v holdingu, kot ste sami povedali, z vsem svojim premoženjem jamčijo za to kar odločajo, za razliko od mestnih svetnikov, ki te odgovornosti nimajo. Materialna odgovornost je tam večja. Nimam česa razkrivati, ker so javno dostopni podatki in zneski. Mene niso razveselili, so pa primerljivi z analizami, ki so jih naredili drugje in so me prepričali v to, da je to iz korporativnega vidika prav, zato sem to podpisal. Gre pa za bruto zneske, da ne bo napake v razumevanju.”
Z vprašanji o tej tematiki oz. s prošnjo po posredovanju sklepa, smo se v preteklih dneh obrnili na Mestno občino Maribor, a odgovorov še nismo prejeli.
Policisti Policijske postaje Maribor II so včeraj, 19. aprila, na podlagi Zakona o kazenskem postopku odvzeli prostost 42-letnemu moškemu z območja Maribora, zaradi kaznivega dejanja s področja prepovedanih drog.
Pri osumljenemu so opravili hišno preiskavo in pri tem med drugim zasegli pištolo znamke Beretta z nabojnikom in naboji, dušilec zvoka za pištolo ter hladno orožje – boksar. Za navedene predmete bo zoper njega, zaradi kršitve določil 81. člena Zakona o orožju, uveden hitri postopek pri prekrškovnem organu na PP Maribor II.
Pri preiskavi so policisti odkrili tudi posebej prirejen prostor v garaži, kjer je osumljeni vzgajal 145 rastlin, sadik konoplje, več pripomočkov za vzgojo teh rastlin, zaseženih pa mu je bilo tudi okoli 50 gramov že posušenih delcev rastlinskega izvora, za katere policisti sumijo, da gre za prepovedano drogo konopljo. Po opravljeni analizi snovi bo zoper osumljenega zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. čl. Kazenskega zakonika) podana kazenska ovadba na
pristojno Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.
Maribor bo med 23. in 29. julijem gostitelj Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM). Festivala se bo udeležilo približno 2500 mladih športnikov in športnic iz kar 48 evropskih držav, te dni pa mesto gosti vodje reprezentanc oz. delegacij iz številčnih držav, ki se bodo udeležile OFEM-a, do katerega nas loči manj kot 100 dni.
Seminar Chefs de Mission je glavni testni dogodek pred izvedbo OFEM-a, cilj seminarja pa je, da vodje delegacij spoznajo vsa športna in spremljevalna prizorišča, spoznajo člane organizacijskega odbora OFEM Maribor 2023 in vodje posameznih področij, pridobijo vse ključne informacije, potrebne za priprave in prihod svoje delegacije, ocenijo vsebinsko in operativno pripravljenost organizacijskega odbora za izvedbo dogodka ter spoznajo mesto Maribor.
Dogodek, ki bo v Slovenijo pripeljal več tisoč udeležencev, tisoč predstavnikov raznih delegacij (MOK, EOK, NOK), medijev in drugega osebja, 800 profesionalnih športnih delavcev ter več kot 5000 obiskovalcev (družine, podporniki), in za katerega bo angažiranih kar 800 prostovoljcev, je nedvomno izjemnega nacionalnega pomena.
Eden izmed glavnih ciljev organizacijskega odbora OFEM so odlični medsebojni odnosi. Dogodek je namreč edinstvena priložnost za medsebojno sodelovanje in povezovanje različnih deležnikov ter institucij. Podpora, ki jo je dogodek deležen, pa je več kot spodbudna.
Direktorica izpostavlja, da jih izjemno veseli, da so pomen dogodka prepoznale tudi številne mestne in državne institucije.
Več v oddaji Občinski informator, jutri, 21. aprila ob 18.30.
Mariborska Dvorana Union bo med petkom, 21. aprila, in nedeljo, 23. aprila, po štirih letih spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno izmed najzahtevnejših.
Njegov zmagovalec se leto kasneje uvrsti na tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope – leta 2024 bo to potekalo v bolgarski Varni. Tekmovanja, ki je lani praznovalo 30 let in ga Maribor gosti vsaki dve leti, se bo udeležilo osem pevskih zasedb, od tega šest mešanih zborov in dva moška zbora z evropske, azijske in ameriške celine. Slovenske zbore tokrat zastopata kar dva sestava, in sicer Komorni zbor Megaron iz Ljubljane pod vodstvom Damijana Močnika ter Mešani mladinski zbor Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Bandlja, ki sta na lanskem slovenskem državnem tekmovanju Naša pesem zasedla drugo in tretje mesto.
Spremljala in ocenjevala jih bo žirija
Nastopajoče zbore bo v tokratni izvedbi spremljala in ocenjevala žirija, ki jo sestavlja pet mednarodno priznanih zborovskih strokovnjakov: predsedovala ji bo slovenska dirigentka in avtorica glasbeno-scenskih projektov Karmina Šilec, njeni člani pa bodo eden najvidnejših azijskih dirigentov Avip Priatna, večkrat nagrajeni latvijski dirigent in umetniški vodja Jāņis Liepinš, češko-ameriški ustanovitelj in umetniški vodja mednarodno priznane zasedbe The Rose Ensemble Jordan Šrámek ter slovenska dirigentka in skladateljica Tadeja Vulc.
Izbrane pevske zasedbe se bodo v petek, 21. aprila, ob 19. uri predstavile na netekmovalnem otvoritvenem koncertu. Obiskovalci si bodo večer zagotovo zapomnili po barvah, ki bodo naselile oder Dvorane Union, saj se bodo zbori iz Baskije – Španije, Švedske, Portorika, Indonezije, Irske, Latvije, Italije in Slovenije predstavili s privlačnimi sporedi, značilnimi za dežele, od koder prihajajo.
Dan kasneje, v soboto, 22. aprila, bo na sporedu tekmovalni del nastopov, ki se bo ob 10.30 začel z obveznim, ob 16.30 pa nadaljeval s prostim programom.
Finale v nedeljo
Nedelja, 23. aprila, bo dan za veliki finale tekmovanja, na katerega se bo po izboru žirije uvrstilo pet nastopajočih zasedb, ki se bodo od 11. ure dalje potegovale za veliko nagrado 17. Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor 2023. Zmagovalni zbor mariborskega finala se bo v letu 2024 pomeril za veliko nagrado Evrope, znan pa bo predvidoma ob 15. uri, ko bodo razglašene nagrade in priznanja.
Na Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor se lahko uvrstijo samo zbori izjemne kakovosti, ki so sposobni pripraviti raznolik in zahteven program – ta v vseh treh dneh obsega za kar okrog 45 minut čiste vokalne glasbe. Zbori sicer predstavijo tri do štiri sporede: programsko zaokrožen spored, značilen za izvorno deželo (gre za netekmovalni nastop), spored iz zgodovinskih obdobij in prosti spored, pet najboljših zborov pa izvede še dodatnega v finalu.
Tekmovanje obenem skrbi za promocijo slovenske glasbe v svetu, saj v obvezni program za vse zbore uvaja izvedbo skladbe Jacobusa Handla Gallusa po lastni izbiri in priredbo slovenske ljudske pesmi; letos je to prekmurska ljudska iz Adrijancev Godec pred peklom skladateljice Nane Forte.
Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor je bilo leta 2008 sprejeto v prestižno zvezo tekmovanj za veliko zborovsko nagrado Evrope (EGP – European Grand Prix for Choral Singing), v kateri so poleg Maribora še štiri evropska mesta iz držav z bogato zborovsko tradicijo: Arezzo v Italiji, Debrecen na Madžarskem, Tolosa v Španiji in Varna v Bolgariji.
Na letošnje tekmovanje so se uvrstili:
MOŠKA ZBORA
Zbor Suhar, Baskija – Španija
ZERO8, Švedska
MEŠANI ZBORI
Coralia, zbor Univerze v Portoriku, Portoriko
Komorni zbor Megaron, Slovenija
Malang Choralart, Indonezija
Mešani mladinski zbor Emil Komel, Italija
Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji, Latvija
Mornington Singers, Irska
Eva je prekrasna in izjemna deklica, ki se je rodila s hudo redko genetsko boleznijo hipomielinizacijsko levkodistrofijo tipa 9 in zaradi bolezni med drugim ne more samostojno hoditi. Kmalu bo stara 5 let. V preteklih dneh je prestala dve operaciji.
“Tudi druga operacija je pod streho.”
“Bravo, moja mala piška, ta hudo je za nama. Zaradi zategnjenosti mišice v levi nogi je imela danes Eva še ortopedsko PERCS operacijo. Eva je danes s pomočjo terapevtke 4 ure po operaciji že prehodila cel hodnik v bolnici. Pravijo ji, da je izjemna in morem priznati, da se ne bi mogla bolj strinjati. Neverjetna je! Jutri pa jo čaka že nadaljevanje rehabilitacije in terapij v St.Louis children’s Hospital.in prvi pregled šivov SDR operacije,” je sporočila Evina mamica Maja.
V tokratni oddaji Report smo predstavili 20 let Založbe Pivec, delo ljubiteljskega slikarja Jožeta Kovača in Vigred v mariborski Mestni četrti Koroška vrata.
Gostili smo Mileno Pivec iz Založbe Pivec, ki nam je orisala začetke in razvoj priznane Založbe Pivec ter aktualne avtorje in njihova dela, ki so jih v zadnjih letih izdali. Med drugim tudi Štajerski Argo in Inšpektorja Vrenka. V studiu je bil gost ljubiteljski slikar Jože Kovač, ki je prinesel tudi nekaj svojih slik. Boris Sovič iz Mestne četrti Koroška vrata pa je predstavil aktivnosti, ki so jih v tej četrti pripravili za Vigred.
