Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Čez praznike obratuje le peščica trgovin. Kam torej v Mariboru, če kaj nujno potrebujete?

Večina trgovin v Sloveniji je na praznik in nedeljo zaprtih, a nekaj trgovin je te dni dežurnih. Preverili smo katere so odprte v Mariboru.

Korenček in Betka delata vse dni v letu

Na Jurančičevi ulici na Pobrežju v Mariboru deluje dežurna trgovina Market Korenček, ki ob nedeljah in praznikih odpira svoja vrata ob 7. uri in zapira ob 21. uri. V Mariboru pa deluje še ena trgovina in sicer Betka na Ulici borcev 1b. Odprta je od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih.

Ob praznikih in nedeljah delajo le določene trgovine

v Malečniku obratuje Griček, ki pa je danes zaprt. Jutri, 10. aprila, jih lahko obiščete med 7.30 in 12. uro. Podobno bo odprt Market Ekspres na Šentiljski cesti 71. Zaprt bo v nedeljo, v ponedeljek pa ga boste lahko obiskali med 7.00 in 12. uro.

Trgovine morajo v Sloveniji sicer biti v skladu z zakonom ob nedeljah in dela prostih dnevih zaprte. Poznamo pa izjemen. In sicer, so te izjeme med drugim manjše prodajalne na bencinskih servisih in v bolnišnicah ter tiste manjše trgovine, v katerih te dni delajo lastniki ali poslovodje sami.

Nekoliko drugačne potice, tako po velikosti kot po vrstah nadevov, sta za svojo diplomsko nalogo naredili študentki mariborske višje strokovne gostinske in turistične šole Natalija Ploj in Lara Arih. Iz osnovne ideje “narediti mini potičke” sta prešli preko teorije in raziskovanja do prakse. In naredili štiri vrste potičk, ki imajo ne samo drugačne nadeve, ampak tudi prelive oziroma posipe. Poglejmo njuno ustvarjanje v kuhinji.

Na 2. razvojni konferenci Podravja, ki je pod okriljem Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) potekala v Hotelu Piramida, so govorniki kot udeleženci konference v luči podnebne in energetske krize strnili mnenja in poglede o ključnih vsebinah, s katerimi bomo lahko dosegli tako razvojni kot tudi zeleni preboj regije.

Evropa 2030 in Evropski zeleni dogovor sta začrtala ključne smeri razvoja evropske energetske politike. Oskrba z energijo se je zaradi vojne v Ukrajini čez noč spremenila in povzročila velike spremembe na trgu. Kako se bomo temu prilagodili in kakšne korake moramo narediti na področju energetske samooskrbe regije, je bila tema 2. razvojne konference Podravja, ki jo je organizirala RRA Podravje – Maribor.

Državna sekretarka pristojna za področje energetike na Ministrstvu za podnebje, okolje in energijo (MOPE) Tina Seršen je predstavila zakonodajno plat – kako je treba zasnovati normativni okvir, da bodo spodbujeni vsi potrebni koraki, da se ta prehod izvede, hkrati pa je kot Mariborčanka povedala: “Vesela sem, da sem danes v Mariboru na odlično organiziranem regionalnem srečanju, primernem za deležnike javnega in zasebnega sektorja. Popolno razogljičenje je jasna usmeritev na politični ravni. To prinaša marsikatero korist za vsakega posameznega državljana: čistejše okolje, bolj varno prihodnost, zanesljivo oskrbo z energijo, saj ne bomo več tako uvozno odvisni od naftnih derivatov, zemeljskega plina in podobno. Lahko bomo gospodarji svoje lastne usode in živeli bomo v čistem okolju.”

Z Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) se je Slovenija zavezala doseči popolno razogljičenje oz. postati podnebno nevtralna družba, kar pa lahko dosežemo le z učinkovito izvedenim zelenim prehodom. Poslanec v Državnem zboru in podpredsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Tomaž Lah je dejal, da je “zeleni prehod pa pomeni, da moramo spremeniti marsikaj, od miselnosti do konkretnih dejanj, da bomo tudi sprotno in dovolj hitro izvajali vse korake, ki nas bodo na koncu pripeljali do cilja. Seveda isto velja za regijo, njene prebivalce in podjetja, ki v regiji delujejo.”

FOTO: RRA Podravje – Maribor (M. Pigac)

Tako govorniki kot udeleženi konference, med njimi tudi nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, so se strinjali, da bo redko kdo kar sam od sebe spremenil stvari.  “Zdaj se seveda že kažejo v okolju hude posledice našega malomarnega delovanja, naše kratkovidnosti. Zagotovo so potrebne sistemske stimulacije,” je dejal Rebolj.

Tudi na Energetski zbornici Slovenije (EZS) se zavedajo, da mora Slovenija prednostno vlagati v obnovljive vire energije. “Zato se tudi v Podravju načrtujejo investicije tako na področju hidrologije, sončnih, vetrnih in črpalnih elektrarn. Potencial je tudi na področju širjenja daljinskega ogrevanja in termične obdelave odpadkov,” pravi izvršna direktorica, Ana Vučina Vršnak.

Direktorica Energetsko podnebne agencije za Podravje (ENERGAP) in županja Občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj pravi, da “imamo na področju samooskrbe imamo veliko potreb in želja, realiziranih projektov pa žal zaradi omejitve elektroenergetskega omrežja nekoliko manj.”

Glede na trenutno shemo je večina samooskrbnih elektrarn namenjena oddaji energije v omrežje. Vsi bolj ali manj proizvedejo višek, ki ga oddajo nazaj v omrežje. Ker to za obstoječe omrežje, ki je bilo v preteklih 100 in več letih grajeno za razdeljevanje in odjem, brez nadgradnje predstavlja težavo. Silvo Ropoša, direktor področja distribucije na Elektro Maribor je pojaslil: “Prizadevamo si, da bi lahko bili samooskrbni na tak ali drugačen način. Oblikovali smo rešitve, s katerimi bomo dosegli, da bo omrežje spet namenjeno bolj osnovni oskrbi in hkrati vključevanju večje proizvodnje, predvsem zaradi prihajajoče e-mobilnosti in ogrevanja s toplotnimi črpalkami, hkrati pa omogočalo tudi večji delež samooskrbnih elektrarn v omrežju. Delamo korake, prvi bodo vidni, kot je povedala tudi državna sekretarka, čez eno, dve ali pa tri leta.”

Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor pa je dejal, da si glede energetske samooskrbe Podravja si želijo boljšega izkoristka naravnih virov, kot so lesna biomasa ter geotermalna, vetrna in sončna energija. “Sedaj vemo, da je sredstev za obnovo omrežja v novi finančni perspektivi dovolj, zato moramo biti pripravljeni, še posebej z vidika prostorskega umeščanja,” pravi Rozman.

“V novo kohezijsko obdobje smo se podali s ciljem povečati konkurenčnost podravske regije, dvigniti kakovost življenja prebivalcev in njihovo blaginjo. Za uspešno izvedbo projektov se moramo še naprej povezovati z našimi partnerji, da bodo lahko tudi posamezniki energetsko samooskrbni, hkrati pa, da bo regija zanimiva in privlačna za tuje investitorje”, pravijo na RRA Podravje – Maribor.

Na mariborskem Štuku bo ta vikend ponovno Festival Scena, na katerem se vsako leto predstavijo nekatere manj znane, druge pa bolj znane glasbene skupine.

V Mariboru vsako leto poteka festival lokalnih, bolj in manj znanih glasbenih skupin, ki se predstavijo s svojo letno produkcijo ali pa si preprosto zaželijo nastopa na večjem odru. Tradicionalno dobro obiskan festival je postal prijetno družabno zbirališče ljubiteljev glasbe in podpornikov lokalne glasbene scene. Ideja Festivala Scena je nastala v želji, da glasbena kultura in raznolikost v Mariboru ostaneta prisotna in da se glasbena sfera v prihodnosti še naprej korenito razvija in zaznamuje prostor in čas na področju kulture. Društvo Indijanez je preko razpisa za sodelovanje mariborskih glasbenih skupin oziroma glasbenikov na glasbenem Festivalu Scena že izbral nastopajoče.

Oba večera, tako sobotni kot nedeljski, je vstop prost.

Sobota, 8. 4. 2023:
Piksel Prfekt, rock/punkrock,
3rd Planet, blues/Indie Rock
Alice Blue, alternative/modern rock
MHM, postmetal/instrumental
Taste of Plague, blackened deathcore
Strici iz ozadja, surf Rock
B-kompleks, country, rock, americana po slovensko
Ghost B.C.E., symphonic postapocalyptic reindeer-grinding christ-abusing extreme war pagan fennoscandian metal

Nedelja, 9. 4. 2023:

Faux Minds, rock
Iva & Bratko, soft and simple hard blues
Brez vprašanj, rock, punk-rock
Los Loa, metal/rock
No Force Can, rock
Krokar, alternativni rock
Picture Grey, alternativni rock
Haloban, post-narodno zabavni eksperimentalni hardbass

Znano je, da se bo veličastni zaključek operne sezone v Mariboru zgodil 26. maja ob 20.30 uri na Glavnem trgu v Mariboru.

Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor, zapišejo na Visit Maribor.

Tudi letos so na oddelkih v Domu Danice Vogrinec Maribor barvali pirhe in se tako pripravili na Veliko noč.

Vedno poskrbijo, da svoje oskrbovance lepo presenetijo, tokrat jih je obiskal velikonočni zajček.

Nekaj utrinkov:

Tudi letos so v Krajevni skupnosti Kamnica poskrbeli za velikonočno okrasitev tamkajšnjega krožišča.

Največje jajce meri kar 1,6 metra, ob njem je postavljenih še pet manjših.

Krajani so se danes zbrali ob 17. uri in tako tradicijo peljejo naprej. “V veliko veselje nam je, da smo ponovno uspeli, združili moči za lepšo praznično Kamnico, hkrati pa se zabavali. Kako naj rečemo, združili smo prijetno s koristnim,” so nam ob postavitvi dejali krajani.

Nekaj utrinkov:

Na Veliki petek sta nadškof Alojzij Cvikl in župan Maribora Saša Arsenovič obiskala prejemnike pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem.

Karitas poleg drugih programov pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem pomaga tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti vsaj enega toplega obroka. Vsak dan sodelavci in prostovoljci Karitas v Ljudski kuhinji Betlehem razdelijo več kot 60 kosil.

Nadškof Alojzij je pred delitvijo kosila zbrane pozdravil in voščil doživete ter blagoslovljene praznike z naslednjimi besedami: “Sprejmimo Jezusa za sopotnika in naše življenje dobi nov smisel! Danes v nas odmevajo Jezusove zadnje besede: «izpolnjeno je!« V trenutku največje teme, Bog izgovarja besede upanja in novega začetka. Križ ni konec. Po križu smo bili odrešeni. Velikonočno jutro pomeni zmago življenja nad smrtjo. Ta zmaga je podarjena vsakemu izmed nas, ki je pripravljen sprejeti ta dar. Vstali Gospod je na poti tudi k nam, da ne bi bili več sami. Če ga sprejmemo za sopotnika, naše življenje dobi nov smisel. Naj nas to novo življenje rojeno na križu prepoji, da bomo vedno bolj ljudje upanja in veselja. Potem ne bodo lepi samo letošnji velikonočni prazniki ampak vsak naš dan!”

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je danes, 7. aprila 2023, ob svetovnem dnevu zdravja dogodek “Dan zdravja” z več aktivnostmi.

Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se med 9. in 12. uro odvija predstavitev CKZ ZD Maribor in preventivne dejavnosti ZD Maribor. Na dogodku je tudi Svit kontaktna točka, predstavitev Cepilne ambulante ZD Maribor in možnost ogleda reševalnega vozila. Predstavljajo se različni profili v zdravstvu, sodelujejo pa tudi nekatera društva. Udeleženci si lahko brezplačno izmerijo krvni tlak in s fizioterapevti in kineziologoma lahko opravijo različna testiranja. Možno je preveriti zmogljivost prijema ali se udeležiti šestminutnega testa hoje oziroma dvominutnega testa stopanja na mestu. V paviljonu v Mestnem parku je od 10. ure pod vodstvom psihologinj praktična, brezplačna delavnica »Tehnike sproščanja«.

Ob 11. uri je organiziran pohod na Piramido pod vodstvom fizioterapevtov. Zbirališče je na začetku Promenade v Mestnem parku, trasa pa poteka po označenih poteh. Pohod je primeren za vse (prilagajanje intenzivnosti tudi manj telesno pripravljenim).

V Sejni sobi ZD Maribor (Sodna ulica 13, 3. nadstropje) se je začelo ob 9. uri potekalo predavanje Zvišan krvni sladkor, ob 11. uri pa bo v Multimedijski učilnici ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) predavanje Zvišan krvni tlak. Obe predavanji vodita diplomirani medicinski sestri. V prostorih CKZ ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) je med 9. in 12. uro brezplačno merjenje telesne sestave in možnost individualnega posveta z dietetičarko. V laboratoriju ZD Maribor (Sodna 13, 2. nadstropje) je danes 30-odstotni popust na vse samoplačniške storitve.

Patricija Lunežnik, vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor, je ob dnevu zdravja dejala: “Zdravje je vrednota, ki se je pogosto pričnemo zavedati šele, ko zbolimo oziroma zboli nekdo izmed bližnjih. V sklopu dogodka »Dan zdravja« želimo ljudi spodbuditi k aktivni skrbi za zdravje in jih ozaveščati o pomenu preventivne dejavnosti. V različnih aktivnostih, ki jih organiziramo, bodo udeleženci lahko spoznali delovanje CKZ ZD Maribor, preizkusili svojo pripravljenost in se posvetovali z različnimi strokovnjaki iz multidisciplinarnega tima.”

V Radljah ob Dravi bo danes stekel 24-urni dobrodelni dogodek Humanitarnih 24 ur športa za dober namen, na katerem bo eden najboljših slovenskih kegljačev in večkratni svetovni prvak Uroš Stoklas kolesaril na dvoranskem spining kolesu.

Zbrana sredstva pa bodo namenjenega Varstveno-delovnemu centru Sokolski dom Radlje ob Dravi.

Na dogodku se bo športalo in zabavalo, doniralo za dober namen ter podpiralo Stoklasa na 24-urnem kolesarskem maratonu na dvoranskem kolesu. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v različnih športnih panogah, kot so kolesarjenje na spining kolesih, kegljanju, bowlingu, namiznem tenisu, skupinskih vadbah in pikadu, sta sporočila organizatorja dogodka Občina Radlje ob Dravi in Javni zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi.

Sredstva se bodo tokrat zbirala za Varstveno-delovni center Sokolski dom Radlje ob Dravi, na transakcijskem računu SI56 6100 0001 5402 589 (Športno društvo Kolos) in bodo v celoti donirana.

Vsi tisti obiskovalci, ki ne bodo športali, pa lahko sredstva za Sokolski dom Radlje donirajo na omenjeni tekoči račun ali na dogodku samem.

vir: sta

Alenka iskra – SD, je na seji Mestne občine Maribor zastavila vprašanje, zakaj se ukinja možnost uvoza oz. izvoza, sicer po prehodu, iz ulice Staneta Severja na Trg Dušana Kvedra in kdaj se bo uredila prometna ureditev s parkirnimi mesti.

“Zaprtje brez predhodne ureditve prometnega stanja predstavlja za vse stanovalce in za podjetja, ki imajo tam svoj sedež precejšen problem. Prometno stanje na tem območje je slabo, z zaprtjem prehoda se situacija poslabšuje,” je dejala.

Obrnili smo se na Vinka Virtnika, predsednika sveta MČ Nova vas, ki nam je pojasnil, da je ulica Staneta Severja postala frekventna cesta: “Promet je s Kardeljeve preusmerjen na Staneta Severja. Tam gre za pohodno pot od te ulice do Tuša. Ne gre za javno cesto, ampak je pot namenjena invalidom, pešcem in kolesarjem. Je tudi šolska pot, zato mora biti varovana s prometno vsebino.”

Na tej lokaciji bodo zasadili drevesa

V preteklih dneh so sprva nastavili količke, ki pa so bili večkrat podrti. Zato so tukaj namestili stalno oviro: “Posadili bomo drevesa, da bomo onemogočili vozilom, da vozijo po travnati površini. Uporaba te ceste je bila v nasprotju z zakonom o pravilih cestnega prometa.”

O tem je bila obveščena policija in redarska služba, ki bo ta del nadzirala in prekrškarje kaznovala.

Odzval se je tudi na besede Iskre. “Stanje se ni poslabšalo. To je bila stalnica nepravilne uporabe površine. Poslabšalo se je to, da je večji promet na Staneta Severja, ta je obremenjen z javnim avtobusnim prevozom in Nigradom, seveda pa jo uporabljajo tudi etažni lastniki iz Staneta Severja,” zaključi.

 

V založbi Univerze v Mariboru je konec lanskega leta izšla znanstvena monografija, ki pojasnjuje razloge za ustanovitev mariborske medicinske fakultete. Ta je v svojem 16-letnem delovanju izobrazila okoli tisoč zdravnikov in s tem po navedbah avtorjev pomagala zmanjšati vrzeli v pomanjkanju zdravstvenega kadra v Sloveniji.

Knjigo z naslovom Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru: monografija o ustanovitvi, ki so jo danes predstavili javnosti na omenjeni fakulteti, sta uredila prvi dekan te fakultete Ivan Krajnc in nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec.

Kot ugotavljata v povzetku, je razvoj omenjene fakultete pripomogel k razvoju celotnega zdravstva v severovzhodni Sloveniji, bil pa je tudi predpogoj za razvoj Splošne bolnišnice Maribor v univerzitetni klinični center.

“Znanstvena monografija ne prikazuje le nastanka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ampak tudi nakaže njen nadaljnji razvoj v smislu dveh novih programov: Dentalna medicina in Farmacija,” sta zapisala.

“To je trajnostni dokument, ki bo številnim generacijam predstavil pomembno in vizionarsko zastavljeno dejanje,” je v recenziji knjige zapisal sedanji direktor UKC Maribor Anton Crnjac.

Šest obširnih prispevkov avtorjev, ki so sodelovali pri nastajanju medicinske fakultete in vsak iz svojega zornega kota predstavi problematiko zamisli in nastajanja fakultete, se po njegovih navedbah smiselno nadgrajuje in ustvarja kompleksno podobo danega trenutka in časa. “Pomembno so predstavljeni kronološki podatki, številni argumenti za ustanovitev mlade fakultete, protislovja in nasprotovanja in tudi politična podpora,” je zapisal Crnjac.

Prva generacija študentov medicine se je vpisala v to fakulteto v študijskem letu 2004/2005. Fakulteta je najprej gostovala v stavbi rektorata in kliničnem centru, septembra 2013 pa je dobila svojo stavbo ob Starem mostu na desnem bregu Drave v Mariboru.

vir: sta

Parcela št. 163/1 k. o. 657-MB grad, gre za elitno percelo, kjer želijo spremembo gradbene meje, je v zadnjih mesecih dvignila veliko prahu. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta je bil že dvakrat zavrnjen. Danes so ga naposled le sprejeli.

Karin Jurše in Lidija Divjak sta ponovno opozorili, da gre za nezakonito gradivo: “Če je tako velika potreba, da se ga sprejme, razumem, zakaj ga mamo na dnevnem redu, a kot svetnica imam pravico na to opozoriti in predlagati umik.”  Svetnice in svetniki so ga nazadnje marca zavrnili, a je bilo enako gradivo danes še enkrat umeščeno na sejo.

Kangler: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno”

Franc Kangler, SDS – Slovenska demokratska stranka: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno. Mi imamo pravico, da izvemo, da se o tem odločimo in da po svoji vesti in prepričanju glasujemo. Če pa vi g. Medved mislite, da smo tu, nas 12, da bomo rokice dvigovali, kot se rad izražate, pa vam povem, da se prekleto motite.” SDS sklepa ni sprejel. Kanglerju so prisluhnili in si pred glasovanjem vzeli odmor. “Odločili smo se, da glasujemo vsak po svoji vesti, pričakujemo pa, da bomo na naslednjih sejah bili večkrat deležni takega gradiva,” je po vrnitvi dejal Kangler.

“Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana”

Maja Reichenberg Heričko iz Urada za komunalo, je predstavila gradivo in dejala, da obcestnem delu oz. na meji parcele poteka plinovod, kot je to navada: “Druge gospodarske infrastrukture na parceli ni, ker je nepozidana. Naslednji pomislek je bil, da leži parcela v varovalnem pasu občinske ceste.  Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana, je pa omejena na način, da mora investitor pred gradnjo za poseg dobiti soglasje lokalne samouprave. Pasovi niso tisti, zaradi katerih se rišejo gradbene meje.”

Pojasnila je, da je dopustna gradnja zgolj eno ali dvostanovanjskih stavb, gradnja bloka tukaj ni dovoljena. “Po parceli poteka gradbena meja, vidimo pa, da je na južni strani umeščena gradbena linija, ki je tista, s katero prostorski akt sili investitorja, da se mora postaviti z objektom na to linijo,” je pojasnila ob tem.

Župan je obrazložil, zakaj je prvič sklep umaknil: “Jaz sem mislil, da bi mi s tem, ko bi spremenili to pozicijo hiše, bi omogočili sploh gradnjo in sem mislil, da brez tega gradnja ne bi bila mogoča. Ko so mi razložili, da je gradnja mogoča, in da bi po nepotrebnem nagajali in nekoga silili stran od meje drugih hiš, je to nekaj, kar ni v skladu z mojim načinom razmišljanja. Nič s tem ne pridobi, razen, da lažje gradi.”

Lidija Divjak uvodoma predlagala umik iz dnevnega reda, a so svetniki glasovali proti

Lidija Divjak, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je na začetku seje Mestne občine Maribor dejala: “Predlagamo umik 14. točke. Zato, ker od zadnje seje ni nastala nova okoliščina, da bi o tem odločali. Ko smo prvič obravnavali to gradivo, ste sami umaknili gradivo, na zadnji seji smo glasovali in žal ni šlo čez, spremenili ste en stavek in ponovno poskusili. Mi menimo, da je to v nasprotju s pravili in malo se nam zdi, da se delate norca iz nas.”

Župan želel, da prisluhnejo

“Imeli smo kar burno sejo takrat in točko na koncu, kjer sem sam dvomil v potrebo tega. Ko pa smo s strokovnimi službami preverili situacijo, smo videli, da po nepotrebnem mestni svet nagaja investitorju, ki bi lahko gradil in mislim, da to ni prijazno sporočilo, gre za našega someščana, ki si ne želi drugega, kot na stavbnem gradbišču graditi,” se je na to odzval mariborski župan in dodal, da podpira, da točka ostane, da svetniki lahko prisluhnejo, zakaj se sploh gre.

“Gre za izsiljevanje”

Za umik so sicer glasovali v svetniški skupini Gibanje svoboda. “O tem smo toliko govorili in ga spoznali. To gradivo, ki smo ga prejeli ima iste napake, ki jih je komisija pri obravnavi v januarju celo ugotovila, opozorila na njih in je bilo celo popravljeno. Sedaj je z istimi napakami tu,” je dejala Karin Jurše. Aljaž Bratina, Arsenovič za Maribor, je dejal: “Zadnjič je bila zadeva prehitro umaknjena, niti nismo imeli možnosti, da bi nam zadevo predstavili, na podlagi predstavitve se bomo odločili.”

Morda vas zanima: “Arsenovič v tretje za spremembo gradbene meje na zasebni elitni parceli v Mariboru”

Mariborski mestni svetniki so imeli med drugim danes na seznamu tudi drugo obravnavo proračunov občine za letošnje in prihodnje leto. A sta bili točki po glasovanju o predlogu mestnega svetnika umaknjeni z dnevnega reda.

Proračun za leto 2023 je bil sicer predlagan v višini 190,9 milijona evrov, od prvega branja so ga zmanjšali za 1,7 milijona evrov. Med tem je proračun za 2024 višji za 3,4 milijona evrov in znaša 145,5 milijona evra.

Arsenovič: “Postajate grobar tega mesta”

Saša Arsenovič, župan MO Maribor, je svetnikom na koncu, po prejemu predloga Jurišiča in komentarjih svetnikov, dejal: “Postajate grobar tega mesta. Naj vam pove, Saša Arsenovič, izvoljeni župan, bo še naprej župan ta štiri leta. Ne boste me, nikakor ne, pripravili do umika česarkoli. Mesto bo šlo upočasnjeno naprej, zahvaljujoč tistim, ki na tako neodgovorni način želite umakniti iz seje meseca aprila. Celo mesto bo čutilo te posledice, tudi vi ste bili izvoljeni, da mesto razvijate, ne pa da ste proti meni po volitvah.”

Jurišič: “S tema proračunoma potrjujemo, da soglašamo s podfinanciranjem države za leto 2023 in 2024”

Igor Jurišič, mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope, je župana na začetku seje znova pozval, da se točki, vezani na proračun, prestavita za 14 dni, tako kot je predhodno že pozval LPR, in v tem času pripravi predlog proračuna, ki bo na prihodkovni strani predvidel zadostno financiranje Republike Slovenije za izpolnjevanje nalog, ki jih je RS občina naložila in mestnemu svetu predstavi vloženo ustavno pritožbo zaradi kršitve 140. člena ustave, po katerem je prepovedano prenašanje nalog države na občine brez zagotavljanja ustreznih sredstev.

“V primeru, da v proračunu sredstev za izpolnjevanje obveznih nalog niti ne predvidimo, bi s tem jasno sporočili Republiki Sloveniji, da vsaj do 31.12.2024 nimamo potrebe po reševanju problema »podfinanciranja« in tako bomo pristali na dodatnih približno 50 milijonov protiustavnega primanjkljaja, ki se dnevno opazi na naših cestah, v šolah, v cenah storitev in še kje,” je pred dnevi že poudaril.

“S tem bomo lahko od države zahtevali denar. To da jamramo po tiskovnih konferencah in po televiziji govorimo o tem, da nimamo denarja, hkrati pa v edinem dokumentu, v katerem to lahko zapišemo, tega ne zapišemo. To je škoda za Maribor in bomo tako v teh dveh proračunih ponovno izgubili dodatnih 50 milijonov.”

Karin Jurše iz Gibanja Svobode je dejala: “Poslušali smo, da je občina podfinancirana. Slišali smo, da obstajajo neke medresurske skupine, ki ne vemo do kot so prišle in kje so zdaj pri raziskovanju, koliko je v MOM premalo sredstev s strani države, zato je ta predlog za nas sprejemljiv.”

“Ta predlog se mi zdi škodljiv. Čas je že, ogromno ljudi iz mestne uprave je delalo na tem proračunu, upoštevalo številne predloge, delalo na amandmajih, usklajevalo vse skupaj. Čas je, da se nehamo zajebavati med sabo, ampak pokažemo, da skupaj znamo nekaj narediti in ne biti pred celo Slovenijo na ravni vrtca. Ni v redu, da se daje navzven slab signal,” je dejal Josip Rotar, Lista kolesarjev in pešcev.

Lidija Divjak, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti: “To smo župana že pozvali, a se ni odzval. Naj vas spomnim. Odbor za finance je oba proračuna prvič v zgodovini občine trikrat zavrnil. Jaz mislim, da 14 dni ne pomeni popolnoma nič, pomeni pa to, da se more župan začeti pogovarjati z vsemi svetniškimi skupinami.”

Samo Peter Medved: “Gre za čisto manipulacijo”

“Da smo priča umiku gradiva za proračun, da smo v aprilu na redni seji, mislim, da gre za povezano delovanje svetniških skupin, ki je zelo neodgovorno do mesta, s polnim zavedanjem te besede izgovarjam. Vem, kakšne posledico bodo za mesto imele. Vsi,  ki tu sedimo, vemo, da se v štirinajstih dneh podfinanciranost mesta ne bo rešila. Gre za čisto manipulacijo s svetniki in s celotnim Mariborom,” je dejal Samo Peter Medved – Arsenovič za Maribor  in dodal, da bo to vplivalo na vse programe in projekte: “Cilj je, da se ustavijo projekti v Mariboru, katere so občani na zadnjih volitvah podprli.”

Več sledi.

.

V Lovrencu na Pohorju se prihodnji vikend obeta še en zanimiv dogodek, poleg Salamijade, v nedeljo bo namreč organizirana Traktorijada 2023.

V lovrenškem prireditvenem centru bo v nedeljo, 16. aprila Traktorijada 2023. Ob 10. uri se bo v župnijski cerkvi začela sveta maša, uro kasneje pa žegnanje traktorjev na prireditvenem prostoru. Sledi druženje traktoristov in njihovih simpatizerjev, sporočajo na lovrenški spletni strani.

Gre za večletno tradicijo v Občini Lovrenc na Pohorju, kjer je na številnih kmetijah precej traktorjev, takšnih ali drugačnih.

Včeraj so v občini Majšperk pri Starotrški hiši opravili rez potomke Stare trte z Lenta.

Skrbnik potomke Stare trte z Lenta, Rado Rodošek,  je v družbi in pod skrbnim nadzorom skrbnika vinske trte z Lenta Staneta Kocutarja, opravil rez. Kot so povedali je bila letina dobra, pridelali so okrog 40 litrov modre kavčine, ki ga namenijo tudi v protokolarne namene.

Ponosni, da so opravili rez in nenazadnje tudi na tradicijo, ki jo slednja prinaša, so tudi na Občini Majšperk. Po besedah župana Saša Kodriča so tokrat opravili že deseto rez, tako, da je tradicija, ki jo gojijo v Majšperku dopolnila svoje prvo desetletje.

Pri rezu in organizaciji dogodka so aktivno sodelovali člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, člani Turističnega društva Ptujska Gora, članice Društva žena ter predstavniki Občine Majšperk. Za pester kulturni program pa so poskrbeli tudi najmlajši.

Podrobnosti pa v Občinskem informatorju, jutri 7. aprila, ob 18.30 na BK TV.

Nekaj utrinkov lahko ujamete še skozi fotografije.

 

 

 

 

 

 

 

Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo danes z uprizoritvijo Immaculata po romanu Colma Toibina Marijin testament sodelovala na Gledališki olimpijadi, ki od aprila do konca junija poteka na Madžarskem. Uprizoritev v izvedbi Nataše Matjašec Rošker je na sporedu v gledališču Jaszai Mari v Tatabanyi pri Budimpešti.

Na 10. Gledališki olimpijadi bo na prizoriščih po vsej Madžarski na ogled skupno 750 uprizoritev v izvedbi 400 ansamblov iz 58 držav.

Kot sporočajo iz SNG Maribor, je cilj Gledališke olimpijade 2023 spodbujanje dostopa do kulture, svobode in avtonomije. Organizator dogodka je madžarsko Narodno gledališče v Budimpešti, umetniški vodja pa Attila Vidnyanszky.

Mednarodni gledališki festival Gledališka olimpijada (Theatre Olympics) poteka občasno na različnih prizoriščih po svetu. Prvo izdajo leta 1995 je organiziral grški režiser Theodoros Terzopoulos v grškem mestu Delfi, kjer je bila glavna tema grška tragedija.

Uprizoritev Immaculata temelji na romanu Marijin testament

Namen festivala je spoštovati različne kulture ter spodbujati medkulturno povezovanje med gledališkimi umetniki po vsem svetu. Kljub imenu, ki spominja na znamenito športno tekmovanje, na Gledališki olimpijadi ni tekmovalnih elementov ali nagrad.

Uprizoritev Immaculata, ki je bila v Mariboru premierno uprizorjena septembra 2016, temelji na romanu Marijin testament, v katerem je irski pisatelj Colm Toibin humaniziral Kristusovo mater in ji podelil lastni glas.

“Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli,” je za gledališki list zapisala Livija Pandur, ki je po smrti režiserja Tomaža Pandurja dokončala uprizoritev.

Immaculata je že gostovala po tujini 

Immaculata je že gostovala po Sloveniji in tujini, med drugim v Madridu v Španiji in v Guadalajari v Mehiki ter bila uvrščena v tekmovalni spored Festivala Borštnikovo srečanje. Nataša Matjašec Rošker je na Mittelfestu v Čedadu po gostovanju z Immaculato prejela nagrado Adelaide Ristori. Zadnje odmevno gostovanje Immaculate je bilo oktobra 2021 na festivalu monodrame Solo v Moskvi.
VIR: STA

Društvo UP-ornik tudi med velikonočnimi prazniki ne pozablja na svoje odjemalce. Marsikdo si ne more privoščiti tradicionalnih velikonočnih dobrot, pa tudi osamljenost je med prazniki največja. Zato bodo na velikonočno soboto, 8. 4., v nakupovalnem središču Europark med 9. in 21. uro ponovno zbirali sredstva s pomočjo prodaje svojih izdelkov.

Velika noč je največji praznik kristjanov. Mize se šibijo pod dobrotami, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje. Nekateri spoštujejo to tradicijo, tudi če niso aktivni verniki in praznujejo veliko noč v krogu družine. Med nami pa je veliko takšnih, ki med prazničnimi dnevi ostajajo sami, osamljeni in ob prazni mizi, saj si težko privoščijo že izdatke za najnujnejšo prehrano, kaj šele za praznične jedi. Takšnim po svojih najboljših močeh pomaga društvo UP-ornik.

Letos že uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj

V prvih treh mesecih so v društvu pomoči potrebnim razdelili za 78.273,84 eur in uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj v skupnem znesku 12.830 eur. To kaže na vse večjo socialno stisko, saj je bilo v celotnem letu 2022 izpeljanih “samo” pet zbiranj v vrednosti 27.530 eur.

Pozimi so pri društvu dvignili najvišji znesek položnic, ki jih plačujejo svojim odjemalcem s 50 na 80 eur na mesec (ali 160 eur na dva meseca) in s tem pomagali mnogo ljudem, vendar pa njihova sredstva niso neomejena. Društvo se namreč financira izključno z donacijami.

Stojnica bo v pritličju Europarka pri lekarni, ponujali pa bodo nove izdelke (majice, steklene lončke to-go in termo lončke to go).

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je od septembra lani eden od enajstih partnerjev evropsko sofinanciranega mednarodnega projekta eCREAM, katerega namen je optimizacija urgentnih centrov in priprava protokolov na evropski ravni. Skupna vrednost petletnega projekta je osem milijonov evrov, od tega bodo v Mariboru deležni 546.000 evrov.

Kot je povedal vodja projekta v UKC Maribor Gregor Prosen, bo njihova vloga med drugim koordinacija slovenskega konzorcija urgentnih centrov, v katerem sta še splošni bolnišnici iz Izole in Jesenic.

S projektom bodo iskali moderne digitalne načine, kako optimizirati delovanje urgentnih centrov. Del tega je namenjen izdelavi orodja, ki bi s pomočjo umetne inteligence analiziral ter s tem skušal v pomoč zdravniku predvideti pravilne ukrepe za vsakega pacienta posebej.

“To seveda ne pomeni, da bo nek robot odločal o čemerkoli, bo pa to pomembno orodje za to, da bi se na koncu lahko zdravniki bolje odločali ter manj časa ukvarjali z administracijo, saj bi bil tako lažji zajem dokumentacije. Prav tako bi umetna inteligenca lahko poskrbela za analizo in raziskavo zbranih podatkov in s tem olajšala delo zdravnika,” je pojasnil Prosen.

Krovni vodja konzorcija projekta Guido Bertolini je pojasnil, da želijo v različnih kliničnih fazah projekta, ki bodo trajale nekaj mesecev, preveriti delovanje vpeljave optimiziranih sistemov elektronskega vodenja.

“Zaradi preobremenjenosti urgentnih centrov, velikega števila bolnikov in pomanjkanja osebja je izvedba raziskav ocene kakovosti oskrbe in zbiranje podatkov v urgentni medicini neizvedljiva,” je pojasnil Bertolini.

Kot je dodal, je namreč za zdaj edini način uporaba retrospektivnih podatkov iz elektronskih zdravstvenih kartotek, kjer se morajo izogniti namenskemu zbiranju podatkov, lahko pa uporabijo obstoječe.

Med glavnimi cilji projekta je zato razvoj nove tehnične rešitve in aplikacije za pridobivanje zanesljivih kliničnih informacij iz strukturiranih in nestrukturiranih podatkov v različnih elektronskih datotekah bolnikov.

Ob tem načrtujejo omogočanje dostopnosti podatkov, interoperabilnosti in večkratno uporabo podatkov z vzpostavitvijo zbirk podatkov za zdravnike, raziskovalce, oblikovalce zdravstvene politike in državljane.

Še eden od ciljev je tudi preizkus uporabnosti zbirk podatkov za namen ocenjevanja nagnjenosti urgentnih centrov k hospitalizaciji pacienta in za razvoj nadzornega sistema za državljane in oblikovalce politik.

Vodilni partner projekta je italijanski Inštitut za farmakološke raziskave Mario Negri, v njem pa so ob UKC Maribor in italijanskih še partnerji iz Grčije, Francije, Velike Britanije, Slovaške, Poljske in Švice.

Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je ob tem povedala, da trenutno v njihovem zavodu peljejo kar deset različnih evropskih projektov, za katere so kandidirali potem, ko so bili pri razpisih Javne agencije za raziskovalno dejavnost kot vodilni partner precej neuspešno in so ugotovili, da lažje pridejo do evropskega, kot do državnega denarja.

“Samo lani smo pridobili pet novih večletnih projektov, česar smo veseli, saj gre glede na velikost našega centra in države nasploh za velik uspeh. Ta, ki ga predstavljamo danes, je eden od njih,” je še dodala Marčun Varda.

vir: sta

Slovenska hokejska reprezentanca bo maja igrala na svetovnem prvenstvu elitne skupine, kar bo njen največji izziv v sezoni. Glavni cilj bo ostati v družbi najboljših 16 ekip na svetu. Naloga bo v Rigi vse prej kot lahka, eden vidnejših članov ekipe pa bo tudi Jan Drozg, za katerim je v tej sezoni na klubski ravni zanimiva ruska izkušnja.

“Mislim, da favoriti za zmago na svetovnem prvenstvu nismo. Smo pa zasluženo zraven. Imamo dolge priprave, dober mesec dni, igrali bomo deset tekem. Časa je dovolj, da še kaj izboljšamo, na koncu pa bomo potegnili črto, če smo naredili dobro ali slabo,” je na Bledu pred začetkom priprav v pogovoru z novinarji dejal Drozg.

“Imamo kar nekaj igralcev, ki so preigrali kar nekaj hokeja. In to je velik plus, saj na svetovnih prvenstvih do izraza pridejo izkušnje in je to res pomembno. Starejši igralci morajo dvigniti mlajše, to pa je lahko velik plus naše reprezentance,” je dejal Drozg.

“Vsi se poznamo, vsi smo prijatelji, lahko igram z vsemi. Vesel pa sem, da igramo skupaj z nekdanjo ekipo do 18 let, ker imamo skupaj dobre spomine in ne bi bilo slabo, če bi poskrbeli še za kakšnega,” pravi Drozg, ki podpira vstop novih in mladih igralcev v reprezentanco.

Za njim zanimiva sezona

Za njim je na klubski ravni zanimiva sezona. Potem ko je pet let igral v nižjih ligah v Severni Ameriki (na naboru NHL ga je sicer izbral Pittsburgh), je pozimi prestopil k ruskemu Amurju iz Habarovska.

“Nisem odigral cele sezone, ker sem se dokaj pozno pridružil. A bilo je okej, tudi oni so zadovoljni z mano, kolikor sem slišal. Kako bo naprej, pa bomo videli,” je o tej temi dejal slovenski hokejist.

“Vedel sem, v kaj se spuščam. Tudi Jan Muršak je igral tam, tako da sem ga vprašal, pa tudi ligo poznam od prej. Tako da ni bilo težav,” je o ruski izkušnji dejal Drozg. O nadaljevanju poti v Rusiji se bo odločal po SP, z agentom se nagibata k temu, da bi ostal v tem klubu, a bo pozoren na morebitne druge dobre ponudbe. “Življenje tam mi je všeč, tudi liga je v redu, sicer je naporna, a mi ustreza. Bi se še vrnil,” je še dodal.

O tem, kako je videti igranje hokeja v državi, ki je v vojni, pa ima tudi osebno izkušnjo. “V Rusiji ne čutijo vojne. Ko sem bil tam, sem povsem pozabil, da je v vojni. Če me ne bi mama v pogovorih spraševala, kako je, bi na to povsem pozabil. Tudi sankcije se ne poznajo, vse je odprto, vsaj v Moskvi in večjih mestih. Recimo tudi McDonald’s je isti, samo drugačno ime ima. Manjša mesta pa imajo to zaprto. Edina stvar, ki ne deluje, so evropske kreditne kartice,” o igranju v Rusiji razmišlja Drozg.

Veliko prijateljskih tekem

Letos bodo pri Hokejski zvezi Slovenije organizirali doslej največ prijateljskih tekem pred SP, kar deset. Drozg meni, da bo naporno, a po drugi strani dobrodošlo.

“Priprave so dolge, a je boljše, da so daljše kot pa krajše. Deset tekem je veliko, a to so prijateljske tekme, ni nujno, da bo na vseh igrala prva postava. Mislim, da bo v redu, bomo pa po SP videli, ali je bila odločitev prava ali ne,” meni Drozg.

Na SP, ki ga gostita finski Tampere in latvijska Riga, bo Slovenija igrala v predtekmovalni skupini B v Latviji. Njeni nasprotniki bodo Češka, Kanada, Kazahstan, Latvija, Norveška, Slovaška in Švica. Prvi nastop na SP Slovence čaka 13. maja proti Švici.

“Res je težka skupina. A tudi mi znamo kaj pokazati. Glede razporeda pa ne moremo narediti nič, je, kar pač je. Bomo videli na SP,” se z okoliščinami prvenstva ne obremenjuje 24-letni Mariborčan.
VIR: STA

Poročali smo, da je lani novembra FURS zapečatil nekoč priljubljeno kavarno in restavracijo Astoria. Le malo za tem smo zasledili letake, iz katerih je bilo razvidno, da iščejo novega najemnika.

Sedaj je znano, Astoria bo kmalu ponovno odprla svoja vrata. Marko Kokol, vodja Niagare, Caffetterie v Europarku in Caffetterie v trgovskem centru City, se je odločil prevzeti Kavarno Astoria, ki bo tudi obdržala ime.

“Mariborčani pa si zaslužijo, da jim vrnemo simbol meščanskega življenja”

“Otvoritev bo v naslednjih dneh, četudi nismo uspeli še dokončno vsega urediti. Astoria je v vseh letih obratovanja precej dotrajana kar se tiče inventarja, zato bomo obnavljali sproti. Mariborčani pa si zaslužijo, da jim vrnemo simbol meščanskega življenja, Kavarno Astoria in jim omogočimo, da pijejo odlično kavo v kavarni dunajskega stila, si pri privoščijo tudi sladice in sadne kupe ter pridejo uživat v pomladnem soncu na elitno lokacijo Ezl ek.,” so nam sporočili iz Niagare.

Uradna otvoritev bo 28. maja, na dan Ezl eka.

Pred 4. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor se je odvila kava z novinarji, kjer so predstavili gradivo, ki bo na seji.

Sodelovali so: Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, mag. Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun MO Maribor in Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov MOM.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je uvodoma dejal: “Iščemo konsenz svetniških skupin, skupni imenovalec pa želim da je razvoj in vsak dan boljši Maribor”.

Povedal je, da so prišli do kvalitetnejšega proračuna: “A moram povedati, da ne moremo istočasno izvajati vseh projektov, obveznih nalog in neobveznih nalog, ki so nam mogoče najbližje, tiste na sociali, in na drugi strani se ne zadolževati. To dvoje ne gre skupaj, kako porabiti več, brez da se zadolžuješ pri tem, ko nimaš dovolj denarja in si v največjem razvojnem ciklu. A mislim, da nam je uspelo pripraviti takšen proračun. Tudi amandmaje, ki smo jih prejeli, bomo v največji možni meri upoštevali in upam, da bo proračun za 2023 in 2024, ki sta seveda povezana, ker smo upočasnili del investicij, da smo se lahko manj zadolžili in prenašamo dokončanje projektov v 2024, vse v želji, da bi bila sprejeta skupaj, ker sta vsebinsko zelo podobna.”

“Če proračun ni potrjen, bo občina funkcionirala na minimalnih obratih naprej, vendar ne bo mogla črpati že odobrenega kredita za investicije Center Rotovž, nabrežje reke Drave brv Lent, ne bo mogla začeti postopkov zadolževanja za investicije zdravstvena postaja Magdalena, atletska dvorana, OŠ Tabor, ne bo se mogla zadolževati za investicijska vzdrževanja šol, vrtcev, športnih in kulturnih objektov. Kar pomeni, da bo treba investicije, ki so v polnem teku in za katere je bilo res vloženo ogromno časa in denarja, da smo tako daleč, in sodelovanja z državo in ministrstvi … To bi bila skoraj nepopravljiva škoda. Enostavno se to ne sme zgoditi in tudi razumskega razloga za to ni,” je dejal v nadaljevanju.

Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun MO Maribor, se je dotaknila tudi podražitev: “Dogaja se, da te obvezne naloge, tu so se stroški toliko dvignili, da ne vemo, ali bomo z vsemi tekočimi prihodki te stroške sposobni pokriti. Povprečnina se je povečala, to pomeni dodatne 4,6 milijona v proračunu, vendar so se stroški povečali za več kot 12 milijonov.” Proračun za 2023 so zmanjšali: “Sedaj je vreden 190,9 milijona, zmanjšal se je za 1,7 milijona evrov, tako da smo investicijo Rotovž delno prenesli v leto 2024.” Zmanjšali so ga za 3 milijone, na drugi strani pa povišali nekatere druge postavke, za katere so svetniki podali predloge.

Več v videu spodaj.

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Konec lanskega leta je Jernej Dirnbek izdal svoj tretji roman, vrtoglavo črno komedijo Ledena kraljica.

Številne bralke in bralci menijo, da gre za njegovo najboljše delo doslej. V hramu kulture Arnolda Tovornika je pripravil sproščen pogovor, ki ga je, kot se zanj spodobi spremljala tudi glasba.

Več v prispevku.

Vojaški muzej Slovenske vojske v svoji zbirki hrani letalsko bombo iz druge svetovne vojne, ki je bila v začetku leta 2022 najdena na Prevorškovi ulici v Mariboru.

V preteklem tednu so jo pripadniki muzeja restavrirali in jo postavili na ogled pred Kadetnico. Poseg je bil narejen s ciljem ohranitve avtentičnosti predmeta, s tem pa se je omogočilo ohranitev tega pomembnega pričevalca slovenske vojaške zgodovine tudi za naše zanamce.

VIR: Gov.si, Avtor: Lenart Pupaher

V postopku deaktivacije je Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi odstranila detonatorja in sprožila po dolžini trupa položen eksploziv, zato je njeno ogrodje sedaj odprto.

Bomba ameriške izdelave je bila na Maribor odvržena med januarjem 1944 in aprilom 1945, ko je bilo mesto tarča 29-ih letalskih napadov. Cilji so bili mostovi čez reko Dravo, železniška infrastruktura ter industrijski obrati, skupno pa so jih na Maribor odvrgli 15.795.

VIR: Gov.si, Avtor: Lenart Pupaher

Družba Mestne nepremičnine d.o.o. je ponovno pozvala vse zainterisirane ponudnike k oddaji ponudbe za najem gostilne »Pri treh ribnikih«. Žal znova neuspešno.

Govorili smo z direktorjem Mestnih nepremičnin Rankom Šmigocem, ki meni, da ne drži, da bi bili ponovno neuspešni. “Res je, da se je ponovno zaključil krog, a smo pridobili dodatne informacije s strani ponudnikov, da je interes in da smo na pravi proti. Potreben je čas. Zavedamo se, da zadeva že nekaj časa ni urejena. Mi skrbimo za objekt in ga redno vzdržujemo, zračimo in verjamemo, da bomo njegovo vrednost ohranili in da gostilna ne bo poškodovana.”

Poudaril je, da se je potrebno zavedati, da gre za veliko zadevo, ki vključuje veliko ekipo: “In kadrovske zadeve so tiste, ki so ključne. Verjamem, da se potencialni najemniki srečujejo z izzivom, kako zagotoviti ekipo, saj gre za obsežno zadevo.”

Povedal nam je še, da bo nov razpis objavljen kmalu in da bodo tokrat najverjetneje sodelovanje razširili na nepremičninske agencije in tuje trge.

Podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved se je javno odzval na javne špekulacije glede financiranja izgradnje nove brvi Lent – Tabor, in da bi naj Mestno občino Maribor stala 1,3 milijona evrov več.

Pogodba je sklenjena po principu ključ v roke

Podražitev naj bi bila po nekaterih informacijah kar 1,3 milijona evrov, a stroški za občino, kot zatrjuje podžupan, ostajajo enaki.

“To moram v celoti zanikati. Stroški gradnje oz. gradbena pogodba z Makro5 ostaja nespremenjena, in sicer 4,2 milijona evrov, stroški sofinanciranja pa znašajo 3,2 milijona evrov. Pogodba je sklenjena po principu ključ v roke, to je tako, kot da kupujete stanovanje in je strošek na m2 toliko in toliko, zato je pogodbena vrednost nespremenjena. Vsekakor pa imajo podizvajalci kakšna različna razmerja med seboj. MOM je podpisala tri anekse, a nobenega finančnega, ki bi povečala obremenitev za Mestno občino Maribor.”

Brv bi morala biti končati konec marca, pričakujejo, da se bo zaključila v juniju. “Potrebno je dokončanje del, opraviti še prevzem, pridobiti uporabno dovoljenje in nato bo gradnja v celoti zaključena.”

Namesto pohorskega lesa bo brv izgrajena iz afriškega

In zakaj so se odločili za afriški in ne slovenski les? “To morate vprašati projektante. Ta projekt se je začel več kot 10 let nazaj, tudi investicija je v teku že več kot 10 let, verjetno pa je razlog v trajnosti,” je na vprašanje odgovoril Samo Peter Medved, podžupan MO Maribor.

“Tip pogodbe, ki ga imamo, je pogodba ključ v roke, kjer je pogodbena cena dogovorjena, običajno se mostovi in visoke gradnje gradijo po tem principu, medtem, ko se ostala prometna infrastruktura gradi po principu dejanskih obračunskih izmer,” je dejal v nadaljevanju.

Milijonske podražitve naj ne bi krila občina

Zanikal je, da bi bila v aneksu kakšna podražitev: “Je samo razmerje podizvajalcev. Podizvajalci morajo biti nominirani, to nas je izvajalec obvestil in o tem smo se strinjali.” Podražitev je več kot milijonska, podžupan je na vprašanje, kdo bo kril podražitev dejal: “To ni vprašanje za nas.”

Tudi prenova Lenta se je zamaknila za nekaj mesecev

Prenova Promenade Lenta obsega več sklopov, v tem trenutku je v izvajanju obnova med Starim in dvoetažnim mostom. “V sklopu izgradnje brvi je manjša ureditev območja samega obmostja, vse ostalo pa je v fazi projektiranja.” Tudi prenova Lenta zamuja. Rok je bil sicer v tem mesecu, a izvajalci del še niso končali. “Veliko del je še za postoriti, najbolj zamudna je izgradnja komunalne infrastrukture, a ta je skoraj v celoti urejena.”

Njegovi izjavi lahko prisluhnete spodaj.

Z zanimanjem smo spremljali dogajanje ob sprejemu prostorskega akta – Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta za parcelo št. 163/1 k. o. 657-MB grad v Mariboru že v mesecu januarju letošnjega leta.

Takrat je na seji bilo izpostavljeno vprašanje, kako je možno, da se spreminja gradbena meja na parceli zasebnega lastnika na križišču Tomšičeve ulice (drevoreda) in Ribniške ulice, ki so jo pred leti začrtali prostorski načrtovalci. Župan, ki očitno ni vedel, o čem je sploh govora, je točko tik pred glasovanjem prekinil, kljub burnim reakcijam podžupanove sestre, ki vodi Urad za prostorsko načrtovanje, ki je hitela pojasnjevati, kako je to minorna in nepomembna sprememba.

Elitna lokacija v Mariboru

Naj povzamemo. Gre za elitno lokacijo v Mariboru, ki se je po nekaterih informacijah prodajala za ca 160.000 eur, čeprav obsega le 494 m2. Trenutno je v zemljiški knjigi kot lastnik parcele še vedno vpisano podjetje Mikado, d. o. o., znano še iz poslov s tajkunskim imperijem Boška Šrota in povezano z lastništvom in propadom mariborskega Centra naložb ter Infond Holdinga.

Predlagatelj te spremembe in projektantska firma je OSA Arhitekti, ki je vsaj po podatkih ERAR-ja po slabih 10 letih ponovno pričela poslovati z Mestno občina Maribor. V juniju 2021 je bila s parcele izbrisana hipotekarna pravica Nove KBM v višini 700.000 eur. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je medtem parcela zamenjala lastnika, in sicer bi naj bi nov lastnik sin pomembnega mariborskega zdravnika, čeprav vpisa v zemljiško knjigo še ni.

Čeprav gre po parceli plinovod in vanjo posega varovalni pas ceste, to občino ni prav nič motilo, da ne bi podprla takšne spremembe. Na srečo so tak predlog svetniki in svetnice na zadnji marčevski seji mestnega sveta gladko zavrnili. Pri tem je bila opazna velika želja pripravljavke gradiva, ki je tudi podžupanova sestra, da prepriča svetnike v nasprotno. Še bolj presenetljiv pa je bil angažma kar obeh podžupanov, ki sta želel na dolgo in široko razlagati, kako pametna je ta poteza občine.

Ker je tudi nas zanimalo, kako je prišlo do takšnega predloga, smo občini zastavili vprašanje, kolikokrat v zadnjih 10 letih je občina spremenila npr. gradbene meje, druga prostorska določila/omejitve s posameznimi akti glede na veljavne prostorske predpise. Za katere primere je šlo in kdaj je o njih odločal mestni svet? Kdo so bili predlagatelji oz. njihovi pooblaščeni predstavniki/projektanti? Presenetljivo smo na to vprašanje prejele le odgovor: “MO Maribor je za namen individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev od leta 2018 izvedla 10 postopkov lokacijske preveritve za zasebne pobudnike, ki so bile potrjene na MS. Gradiva, ki jih je obravnaval MS so javno dostopna.”

Enako gradivo še enkrat umeščeno na sejo 

Na tej točki bi morebiti celo skomignili z rameni in pozabili na zadevo. Pa je sledil popolni preobrat. Popolnoma isto gradivo, ki je bilo na mestnem svetu zavrnjeno, je ponovno uvrščeno na 4. sejo mestnega sveta, tokrat s številko GMS-049 in z lepotnim popravkom – na prvem listu so dvakrat izbrisali besedico elaborat.

»Ponovna uvrstitev tako rekoč identičnega gradiva, ki smo ga svetniki zavrnili pred tremi tedni, je vprašljiva vsaj iz statutarno-poslovniških določil, saj smo se o njem svetniki in svetnice že izrekli. Če kdo misli, da je izbris besedice elaborat v naslovu gradiva in predlogu sklepa, novo gradivo, se moti. Očitno so interesi nekaterih tako močni, da v ihti pozabijo popraviti celo napake, na katere smo v statutarno-pravni komisij opozorili že v januarju. Vse to vzbuja neugoden občutek, da gre morda pri tem poslu v ozadju za mnogo več, kot si bi mogoče sploh lahko zamislili,« se za maš medij odzove mestna svetnica Karin Jurše, Gibanje Svoboda.

Prav tako smo za stališče povprašali Lidijo Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki sporoča: “Predlagala bom umik točke, saj je prvič bilo prekinjeno pred glasovanjem. Drugič smo sklep zavrnili. Zdaj jo z isto obložitvijo dajejo gor pod novo točko. To je iz norčevanje iz nas svetnikov. Moj predlog bo, da pri dnevnem redu umaknemo to gradivo, ker na prejšnjem glasovanju sklep ni bil sprejet in ni nobenih spremenjenih okoliščin, da bi si svetniki pri glasovanju premislili. Vprašanje pa je, zakaj imata podžupan Reichenberg in župan Arsenovič interes, da se to gradivo sprejme?”

Milan Mikl iz Liste Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije pa se ja za maš medij odzval: “Enkrat je bilo izvzeto iz dnevnega reda, drugič je bilo izglasovano proti, sedaj pa ponovno na seji. To je nas sila začudilo, vendar sem se sam osebno pozanimal, kako je dejansko v zvezi s tem, ali so kakšne kršitve ali za kaj tu gre. Jaz sicer nisem tisti, kateri bi gledal, ali je javno ali zasebno, ampak v kolikor je pač v skladu z vsem jaz sam osebno nimam problema. Če bo pa stališče naše stranke drugačno, bom pa tudi temu prisluhnil. Sedaj bomo pač dali možnost dodatne obrazložitve, pa se bomo potem na sami seji odločili. Sigurno pa je kup vprašanj v zvezi s tem. V tem trenutku ne morem reči, a bomo potrdili ali ne. Puščamo odprto možnost.”

Na občino smo poslali prošnjo za dodatno pojasnilo o tem, katerih 10 primerov do sedaj so obarvali po istem modelu. O tem bomo še poročali.