V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Danes, v torek, 4. 4., ob 18. uri bomo v oddaji Report na BK TV govorili o novem albumu benda Yu generacija, o velikonočnem koncertu Kungoške pleh muzike in karierni tržnici.
Kaj vse se bo dogajalo na Karierni tržnici, ki bo aprila v Mariboru ponudila priložnost mladim za iskanje prve zaposlitve, kako se napiše življenjepis, predstavi v petih minutah ter pogovore z znanimi Slovenci, bo govorila Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje. Rudi Matjašič bo napovedal tradicionalni velikonočni koncert Kungoška Pleh Muzika, Janez Kranjski pa bo predstavil album skupine Yu Generacija in povedal, kje bodo imeli nastope.
Ni še videti, da bi se prenova Lenta končala. Medtem ko na Mestni občini Maribor še ne načrtujejo uradnega podaljšanja del, pa v Narodnem domu Maribor že prilagajajo načrte izvedbe Festivala Lent, ki je nekoč prav na Lentu imel glavnino prizorišč.
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, da bi izvedeli, ali bodo končali dela tak čas, da bi lahko Festival Lent, ki je nekoč dejansko imel več prizorišč tudi Lentu, tudi letos lahko z dogajanjem privabil obiskovalce na svoje izvorno prizoriščno mesto – torej na sam Lent. Prav tako pa smo se obrnili tudi na Narodni dom Maribor, da bi izvedeli, koliko prizorišč si želijo imeti na Lentu in ali zaradi prenove načrtujejo drugačne postavitve.
Rok za zaključek del je konec maja, a obnova Lenta ne bo dokončana do takrat
Na Lentu še vedo tečejo obsežna gradbena dela. Služba za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor je odgovorila, da Mestna občina Maribor uradno še ni podaljšala roka izvedbe del na nabrežju Lent, saj se glede termina dokončanja gradbenih del še dogovarja. Razlogov za terminski zamik del je več, pravijo na odnosih z javnostmi MO Maribor, in sicer naj bili združeni v dva sklopa. Prvi je, ker izvajajo več projektov na istem območju (obnova nabrežja Lent, obnova komunalne infrastrukture, projekt visokotemperaturne TČ ter nov servisni vhod ter vročevod ob Pristanu, ki ga izvaja Energetika Maribor, projekt izvedbe zavarovanja brežin Drave, ki ga izvajajo Dravske elektrarne Maribor). Drugi pa, da imajo nepredvidena dela. Po pogodbi je sicer določen rok za zaključek del 31. maj. Z MO Maribor so nam odgovorili, da obnova nabrežja Lent (ali dela nabrežja) ne bo zaključena do tega datuma.
Po mnenju MO Maribor zaradi obsežnih del ni velikega nezadovoljstva pri stanovalcih in gostincih, ki imajo lokale na Lentu
Ob vsem tem delu, zaporah cest so gostinci, ki imajo lokale na Lentu izrazili tudi nezadovoljstvo, saj imajo manj prometa, kot bi ga imeli, če se na Lentu ne bi delalo. A s službe odnosov z javnostmi MO Maribor odgovarjajo: “Navedeno, da je nezadovoljstvo stanovalcev in gostincev veliko, ne drži, saj MO Maribor s stanovalci in lastniki poslovnih prostorov vodi redno komunikacijo. Prav tako se skupaj z izvajalcem del vseskozi zagotavlja enosmerni promet in omogoča dostope ter dostave za vse stanovalce in poslovne subjekte. Vsako sredo ob 15. uri je v gradbiščnem kontejnerju odprta tudi informacijska pisarna, v kateri lahko pridobijo informacije vsi zainteresirani. S stanovalci in gostinci vseskozi poteka komunikacija.”
Zatrjujejo tudi, da finančne projekcije kažejo, da je projekt v okviru pogodbenega zneska. Za samo obnovo Lenta je sicer po pogodbi načrtovano 7,7 milijona evrov.
Narodni dom Maribor prilagodil načrte za prizorišča Festivala Lent
Brez odgovora pa smo ostali na vprašanje, ki smo ga zastavili MO Maribor v zvezi s Festivalom Lent. Vprašali smo, ali bo po njihovem mnenju lahko kakšen del Lenta bil dokončan in primeren za del prireditev Festivala Lent. Narodni dom Maribor že leta organizira Festival Lent. Ta je s svojimi prizorišči sicer že nekaj let razpršen po mestnem središču in že dolgo ni več samo na Lentu, kjer nima več niti glavnega odra. Maša Stošič iz Narodnega doma Maribor pa nam je odgovorila, kakšne imajo letos načrte, glede na to, da prenova Lenta še traja. Zagotovo so te načrte morali spremeniti in upoštevati gradnjo.
Ne vedo še, kako bodo obrnili Jurčkov-Večerov oder
“Letos v sklopu Festivala Lent na Lentu načrtujemo Jurčkov-Večerov oder, ki bo, tako kot prejšnja leta, stal pri Vodnem stolpu. Zaradi prenove Lenta še ne vemo zagotovo, v katero smer bo obrnjen – ali proti vzhodu, kakor je že bil, ali pa navzgor v smeri Narodnega doma,” je zapisala Stošičeva.
Zaradi prenove Lenta nekaj prizorišč niso načrtovali
Narodni dom Maribor načrtuje tudi dogodke v nedavno prenovljenem Sodnem stolpu, prav tako tudi v Minoritih in na obnovljenem Vojašniškem trgu. “Ostalih prizorišč pa na Lentu že v osnovi nismo načrtovali, ravno zaradi prenove,” je zatrdila in dodala, da promenade tudi letos ne načrtujejo.
Paliativna oskrba je celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim, a v praksi velikokrat ni tako. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da ljudje, ki umirajo, pristanejo v urgentnem centru. V UKC Maribor so zato zbrali vse deležnike, da bi sprožili razpravo o možnih izboljšavah.
Zaradi starajoče se družbe bo ta tematika vedno bolj pereča, zato je po besedah predstojnika urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregorja Prosena nujno, da se doreče rešitve za “humano, celostno, holistično oskrbo, ki bo čim bližje temu, kar je želja bolnika, seveda s presekom tega, kar je možno”.
“Takšni izzivi so rešljivi samo s skupnim delovanjem, mogoče tudi s spremembo koncepta,” je povedal na novinarski konferenci pred okroglo mizo na temo izvajanja paliativne oskrbe v Podravju.
V zadnjem letu je v tem urgentnem centru umrlo okoli 60 oseb z rakavim obolenjem, več kot 8000 od skupno skoraj 28.000 obravnav v urgentnem centru so predstavljali rakavi bolniki.
“Velika večina ljudi verjetno ne želi umreti v eni od sob urgentnega centra, sredi vsega direndaja, ki je tam, zato iščemo rešitve, kako bi bolnika čim prej poslali domov.
A to ne pomeni, da samo napišeš odpustnico in nalog za prevoz, treba je zagotoviti nadaljnjo skrb za bolnika,” je povedal.
Po njegovih besedah je nujno sodelovanje vseh treh ravni zdravstvene oskrbe, od družinskih zdravnikov do bolnišničnih oddelkov. V prvi vrsti pa je po njegovih ocenah nujna detabuizacija paliativne oskrbe v družbi, tako s ciljem omogočanja čim več ljudem, da preživijo zadnje dni svojega življenja doma, kot ustreznejšega informiranja zdravstvenih delavcev o dejanskem stanju bolnika.
Nevenka Krčevski Škvarč iz enote za paliativno oskrbo UKC Maribor je poudarila, da je paliativna oskrba pomembna za vse ljudi v državi.
“Vsi moramo biti udeleženi, ne le zdravstvo. Paliativna oskrba v bolnišnici, torej naša enota in ambulanta, je le vrh ledene gore. Pod tem je ogromno dejavnosti, ki jih morajo izvajati vsi, ki so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, več pa bi se zahtevalo tudi od drugih laikov, ki bi lahko delovali v sklopu sočutne družbe širše v okolju, med prijatelji, sosedi in tako naprej,” je dejala.
Pojasnila je, da se paliativna oskrba ne nanaša le na umiranje, ampak se začne že s postavitvijo diagnoze neozdravljive bolezni.
Večjo angažiranost pričakuje predvsem od občin, konkretno Mestne občine Maribor, ki bi po njenih besedah lahko izvedla kampanjo ozaveščanja o paliativni oskrbi in medsebojni pomoči, lahko bi postavila hospic in v vsakem domu za starejše sobo za paliativno obravnavo.
Alenka Križnik iz Slovenskega društva Hospic pa upa predvsem na spremembo zakonodaje, da bi lahko vzpostavljali hospice z do šest namestitvami. “Tako bi lahko umirajočemu omogočili stalno prisotnost svojcev in s tem intimnost družinskega okolja,” je dejala.
Na nas se je obrnila mama učenke, ki obiskuje Osnovno šolo Ludvika Pliberška Maribor. Dejala nam je, da je zgrožena, saj naj bi bili prisiljeni, da imajo valeto v hotelu Habakuk. Te lokacije si, kot zatrdi, veliko staršev ne more privoščiti: “Samo zato, da bo nekaj elitnežev izpod Pohorja srečnih in na nivoju.”
Otroci naj bi se norčevali iz tistih, ki niso premožnejši
V nadaljevanju je zapisala, da so si želeli skromnejšo valeto: “Ravnateljica pa je na skrivnem sestanku z direktorico Habakuka po zanesljivih informacijah dobila precejšnjo provizijo.” Mama se sprašuje, kako naj si privoščijo najmanj 200 evrov za karte za valeto, pijačo, oblačila in fotografa v časih, ko jih je veliko na minimalni plači. “Kaj lahko sploh naredimo?” se sprašuje.
Grožnje in žaljivke
Doda, da naj bi bili v šoli številni pokregani med seboj, “elitneži”, kot jih sama poimenuje, pa naj bi grozili tistim, ki so proti valeti v Habakuku. Prav tako naj bi se zaradi valete dogajalo tudi verbalno nasilje med učenci in starši: “Pa tudi grožnje po družbenih omrežjih in žaljivke. Vsi so skregani, kako naj bi po tem sploh še sedeli skupaj in uživali v valeti?” Otroci naj bi se norčevali iz tistih, ki niso premožnejši in starše, ki takšne valete ne morejo plačati, označili z reveži in luzerji. “Nekdo pa mogoče res nima, za njega je to veliko denarja, morda za cel mesec, da sploh preživi. O tem, da se nekdo v Habakuku ne bo dobro počutil, ker je pač navajen in si lahko privošči veliko manj, ne razmišljajo.”
“Zaključna prireditev je del izobraževanja, iz tega pa so naredili nadstandardni program.” Poudari, da zato naj ne bi nihče javno glasoval. Naj bi izvedli spletno glasovanje, katerega večina staršev ni dobila. Prav tako naj ne bi obstajal zapisnik. “Ovadili bomo ravnateljico pri šolski inšpekciji, ker ne spoštuje internih aktov šole in zakona o osnovnem šolstvu, ker je interno anketo upoštevala kot uradno glasovanje. In ker je sprejela provizijo za Habakuk,” nam je dejala mama, ki želi ostati anonimna.
Ravnateljica zatrjuje, da lokacije ni izbrala šola
Pretekli teden smo se obrnili na osnovna šolo Ludvika Pliberška Maribor, a odgovora do danes nismo prejeli. Danes smo se obrnili na ravnateljico Lidijo Todorović, ki pa nam je dejala, da je lokacija bila izbrana na podlagi vseh ponudb s strani staršev in da lokacije ni izbirala šole. “Šola je ponudila brezplačno zaključno prireditev v šoli ali dvorani kulturnega društva,” nam je dejala ravnateljica. Nanjo naj bi se obrnil le en starš, ki se z izvedbo ne strinja. Po njenih informacijah naj bi bil strošek na osebo 38 evrov. “Ponudbe so pridobivali predstavniki staršev. Starši imajo ponudbe na elektronski pošti,” doda ob tem.
Poudarila je: “Šola pripravlja zaključno prireditev. Starši s ponujeno brezplačno opcijo niso bili zadovoljni, zato so se odločili sami organizirati prostor drugje. O vsem so se dogovarjali s predstavniki oddelkov. Šola bo sodelovala samo pri pripravi in izvedbi zaključne prireditve, kot je to tudi predvideno. “
Zadevo bomo spremljali še naprej. Prav tako smo ravnateljico zaprosili za odziv na besede in očitke, ki jih je zapisala mamica. Več sledi.
Odziv hotela Habkuk
Na nas se je obrnila Romana Šalamun, vodja marketinga Hotela Habkuk, ki je uvodoma zapisala: “Želela bi vas obvestiti, da je direktor našega gospod Evgenij Kratzke. Poleg tega bi želela poudariti, da je organizacija valete v našem hotelu potekala v sodelovanju s plesno šolo in ne z ravnateljico, kot se razbere iz vašega članka.”
Zavrnili so trditve o prejemanju podkupnin v hotelu: “Naša hotelska politika je, da ne sprejemamo nobenih podkupnin in da poslujemo na etičen način. Vsak posel, ki ga sklenemo, je skladen z zakonodajo in internimi pravili, ki jih spoštujemo. Prav tako imamo v hotelu jasno določena pravila glede odnosov s strankami, ki jih naši zaposleni dosledno upoštevajo.”
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi.
V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih. Avguštin Erdelji, vodja študentske krvodajalske akcije: »Mariborski študentje so v več kot dvajsetih letih krvodajalskih akcij postali vzor številnim mladim po vsej Sloveniji, verjamemo da se bodo tokratne akcije ponovno udeležili v velikem številu. Z zadnjo jesensko akcijo smo dosegli, da so še študentje ponovno odzvali v večjem številu, verjamemo, da se bomo tokrat približali številu krvodajalcev, ki smo jim bili priča prek epidemijo koronavirusa.«
»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC MB.
Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti.
Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo. ŠOUM krvodajalske akcije organizira že več kot 20 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.
Člani TD Bresternica – Gaj so včeraj, 2. aprila, na cvetno nedeljo pripravili krajšo slovesnost in postavili presmec v čast prihoda krščanskega praznika “Velika noč”.
Presmec so izdelali člani TD Franci Rižnar, Zlatko Škrabl in Valter Kaiser, velik je okoli 6 metrov in postavljen pred Domom krajanov v Bresternici.
Postavitve in krajše slovesnosti se je udeležilo 30 krajanov in krajank Bresternice in okolice. Za manjšo pogostitev so poskrbele članice Turističnega društva.
V začetku aprila 1883 je podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu v Mariboru vključil razsvetljavo s 36 žarnicami. S tem je prvič v Mariboru, na Slovenskem in v tem delu Evrope zasvetila električna žarnica.
To se je zgodilo le štiri leta potem, ko je Thomas Alva Edison patentiral svoj izum žarnice z žarilno nitko, je za STA povedal kustos Jan Malec iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
Točen dan, ko je Scherbaum priključil na svoj parni stroj dinamo in tako prižgal žarnice, ni znan. “Edini vir, ki ga imamo, je majhen članek v Marburger Zeitung z dne 4. aprila 1883. To sploh ni bila velika novica, članek je šele na tretji ali četrti strani časnika,” je pojasnil Malec.
Na ta dogodek danes opominja spominska tabla, ki sta ju pred leti postavili podjetji Elektro Maribor in Nigrad na pročelju stavbe na Grajskem trgu, kjer so bili v drugi polovici 19. stoletja poslovni in bivalni prostori družine Scherbaum.
Karl Scherbaum (1818-1901) velja za enega najpomembnejših podjetnikov 19. stoletja na mariborskem območju. Med drugim je oskrboval s kruhom avstro-ogrsko vojsko v Mariboru, Celju in na Ptuju.
Eden od razlogov za njegov poslovni uspeh so stalna prizadevanja za posodabljanje proizvodnje in vpeljevanje novosti, kakršna je bila tudi žarnica. “Scherbaum je imel nos za ekonomske odločitve, bil je zelo napreden človek, menda je imel v svoji vili prvo moderno stranišče v Mariboru,” je povedal Malec.
Elektriko so v svojih obratih po njegovih besedah takrat uporabljali za pogon strojev tudi še nekateri drugi podjetniki v Mariboru in so imeli za njeno proizvodnjo svoje lastne, majhne elektrarne, ponavadi v obliki parnega stroja. Za razsvetljavo v mestu pa so služile plinske luči. Te so opustili šele v 20-ih letih 20. stoletja.
V predprazničnem času so v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor izvedli ustvarjalne delavnice za zaprte osebe.
Delavnic so se lahko udeležili obsojenci zaprtega oddelka, obsojenci, ki še niso razvrščeni na delo in tudi priporniki.
“Glavna tema tokratnih izdelkov so bili velikonočni motivi, pri izdelavi pa smo se poslužili različnih tehnik in pripomočkov, kot denimo marmoriranih in akrilnih barv ter laka za razpokanje,” poroča Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.
Skupno je na delavnicah sodelovalo šest obsojencev in dvanajst pripornikov.
“Z idejami za ustvarjanje in uporabo pisanih barv so nastali lepi izdelki, ki že nakazujejo bližajoče se velikonočne praznike in bodo popestrili izgled zavoda v tem času.”
Tudi letos so krajani izdelali velik Kamniški presmec. Izdelali so ga že včeraj, danes zjutraj pa so ga prinesli na župnijsko dvorišče.
Ob 9. uri se je odvil blagoslov butar in velikega Kamniškega presmeca. Po blagoslovu so ga odnesli pred cerkev Svetega Martina v Kamnici, kjer se je odvila maša. Zbrala se je množica ljudi.
Po maši so presmec odnesli čez vas pred Kulturni Dom Kamnica, kjer so ga tudi postavili in bo kraj krasil nekaj časa.
Lovska družina Puščava organizira 3. salamijado, so sporočili na strani Občine Lovrenc na Pohorju.
Tekmovanje bo potekalo v soboto, 15. aprila 2023 na lovski koči Lovskega društva Puščava ob 11. uri. Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj ter pokušanje salam pa bo ob 13. uri.
“Veselimo se vaše udeležbe in skupnega druženja,” sporočajo iz LD Puščava in dodajajo: “Na spletni strani LD Puščava si lahko pogledate utrinke salamijade 2022.”
V Hramu kulture Arnolda Tovornika se je minuli petek odvila Zlata vrtnica.
Letošnja prireditev je bila jubilejna, saj so že petindvajsetič podeljevali pohvale in plakete tistim posameznikom in družinam, ki skrbijo za čim lepšo, zeleno okolico svojih hiš in imajo zgledno urejene vrtove, balkone, tudi okenske police. Podelili so jih kar 25, od tega je bilo med njimi 11 novih prejemnikov. Tokrat so prvič podelili tudi “Kristalno vrtnico”.
Vlasta Krmelj, županja je dejala: “Izredno smo veseli, da imamo občane, letos tudi podjetje, ki skrbijo za svoje vrtove, balkone. Naš kraj naredijo veliko lepši in ljudje se v lepo urejenem kraju zares dobro počutijo.”
Posebno nagrado je prejelo Sadjarstvo Grahor. V preteklih letih so prejeli že štiri priznanja. Ivanka Frešer predsednica TD Selnica: “Lucija hvala ti za vse in upamo, da bomo še naprej hodili k tebi po nasvete. Hvala za vso pomoč.”
Zlata vrtnica je pripadla družini Mandel-Kraner. Prva Kristalna vrtnica pa je pripadla družini Osvald. So iz Svetega Duha na ostrem vrhu. Leta 2020 so dobili plaketa zlata vrtnica. “Ne raste vse, kar bi si želela, vedno je veter. Presenečena sem. Lepa spodbuda za naprej.”
V Večnamenski športni dvorani Lovrenc na Pohorju se je včeraj odvil tradicionalni velikonočni sejem.
Velikonočne in druge dobrote pa so privabile obiskovalce
Lokalna društva in posamezniki so se predstavili z rokodelskimi in umetniškimi izdelki ter domačimi dobrotami. V okviru sejma so potekale ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program za otroke in lutkovna predstava “Zajček Pablo išče jajčka”.
V četrtek, 30. marca, so v Selnici ob Dravi organizirali poslovni zajtrk. Srečanja se je udeležilo veliko podjetnikov iz Selnice ob Dravi in tudi okoliških krajev. Več pa v spodnjem prispevku.
26. marca lani so na Studence prvič pripeljali krškopoljske prašiče. Ti so sprva dvignili veliko prahu, a jih je na koncu večina zelo dobro sprejela.
Dobro leto dni po tem odmevnem dogodku, danes, 1. aprila, so na lokaciji ponovno novi prašiči, ki že raziskujejo novo domovanje.
Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča, Angele Šerbec, nam je povedal, da so ta dan nestrpno pričakovali in če jih je bilo lani le 27, bo tokrat to število precej višje. Načrtujejo namreč 45 prašičev. Večina od teh bo znova krškopoljcev, a so tokrat poskrbeli za posebno presenečenje, pripeljali so mangalice.
Kot pojasni Jovanović gre za madžarsko-srbsko pasmo prašičev, ki je nastala sredi 19. stoletja s križanjem srbske šumadijske pasme z madžarskimi pasmami ter divje svinje.
Danes, v soboto, 1. aprila 2023, lahko obiščite Mariborske tržnice, kjer vam pripravljajo ob 10. uri tradicionalni predvelikonočni zajtrk.
Pravijo, da bodo obiskovalci lahko poskusili dobrote iz kmetij. In tudi nakupili za domačo velikonočno pojedino. Z veseljem bodo ob polni mizi lokalnih dobrot pokramljali z obiskovalci in tudi poslušali mnenje o delovanju tržnic.
Makarska riviera, ki se nahaja med Splitom in Dubrovnikom, je delček srca Dalmacije, ki poskrbi za nepozabne počitnice. Spletena je iz slikovitih naselij, razpetih vzdolž približno šestdeset kilometrov dolge obale, od Brele do Gradaca.
Kam vse se na dopust odpravljajo Slovenci in kaj ponuja Makarska riviera, pa izveste v spodnjem videu.
Minule dni so v Selnici ob Dravi odprli fitnes. Naša ekipa, si je ogledala najnovejšo pridobitev v kraju in ugotovimo lahko, da so Selničani lahko veseli, da bodo zdaj imeli priložnost telovaditi v domačih koncih.
Reka Drava teče skozi 4 države (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška) in je v celoti dolga približno 710 km. Dravska kolesarska pot, ki poteka ob njej, se začne v neposredni bližini izvira reke Drave na toblaškem polju (Toblach) v Italiji. Nato se nadaljuje po avstrijski Koroški (Kärnten), Sloveniji in na koncu Hrvaški, kjer se trenutno konča v Legradu, ob sotočju Mure in Drave. Skupna dolžina označene poti tako znaša 510 km.
Dravska kolesarska pot je projekt, ki je po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) Uroša Rozmana prišel v zrelo fazo. Pot tako predstavlja eno od pomembnejših državnih kolesarskih povezav v Sloveniji. “To pomeni, da je s strani države – Direkcije za infrastrukturo priznan kot eden ključnih, kjer je potrebno urediti ločeno kolesarsko infrastrukturo, vsako leto nam uspe urediti vsaj 5 – 10 km nove kolesarske poti. To pomeni, da je to že nek utečen proces. Smo pa v zadnjem obdobju partnerstvo razširili še na tri dodatne občine in dve dodatni področji kjer se ukvarjamo z ureditvijo plovnosti in zavarovanim območjem na reki Dravi ,” je dejal Rozman. Začetek nastanka Dravske kolesarske poti sega v leto 2015. “Ko je naš direktor Uroš Rozman napisal magistrsko nalogo prostorska umestitev Dravske kolesarske poti od Dravograda do Središča ob Dravi kar nam je bila nekako osnova. Takrat smo to prepoznali tudi v Mariboru in se pridružili partnerstrvu za Dravsko kolesarsko pot,” je dodala vodja sektorja za turize,m na RRA Podravje – Maribor Karmen Razlag.
Kot pravijo je projekt dobro sprejet. “Občine čutijo ta projekt, kolesarji so zelo navdušeni nad tem kako se infrastruktura vsako leto izboljšuje. S promocijo smo naredili velike korake. To pomeni, da res povezujemo samo kolesarsko pot s turistično ponudbo kar je bil naš ključni cilj. Število kolesarjev se povečuje, imamo že dva števca. Ta pri Limbušu v Mariboru kaže več kot petdeset tisoč kolesarjev letno, tako, da resnično vsi kazalniki in tudi rezultati projekta povečujejo in izboljšujejo,” je pojasnil Rozman.
Dravska kolesarska pot pa ni le “popotovanje” s kolesom, temveč tudi posebno doživetje saj velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. V Sloveniji in na Hrvaškem je pot razdeljena na šest etap. Primerna je za družine in kolesarje uživače, ki ob svojih kolesarskih podvigih zelo radi obiščejo najlepše kotičke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih nočijo ter obenem razvajajo svoje brbončice in se prepuščajo doživetjem, ki jih le-ta ponujajo. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala. Obiščite krajinske parke ob Dravi in raziskujte pester življenjski prostor, ki nudi dom številnim rastlinam in živalim, nudi številne razglede in foto točke ter ponuja veliko možnosti za kulturne postojanke. Ponuja po tudi kulinarične užitke in nastanitvene objekte ob Dravi. Po vseh šestih etapah kolesarske poti Drava Bike pa se lahko zapeljete s kolesom tudi na vlaku.
Dravska kolesarska dostopna tudi na mobilni aplikaciji, spletni trgovini in bookingu
Kako je z infrastrukturo, plovnostjo in zaščitenim območjem?
“V lanskem letu smo imeli nekaj odsekov, ki so bili narejeni na novo. Ponosni smo na nove odseke v občini Muta, prav tako ureditev poti v bližini Fale in sama obnova mostu v Rušah, ki je prav tako dodala kolesarsko pot. V Dogošah smo uredili 2 km nove poti mimo športnega igrišča in sanirali smo pot v Hajdini, ki je bila v preteklosti poškodovana zaradi erozije. V letošnjem letu pa se je odprlo kar nekaj novih projektov, med njimi tudi zelo dolg odsek med Radljami ob Dravi in Breznom kjer se gradi 6 km kolesarske poti, prav tako imamo dve veliki gradbišči v Mariboru, eno na Lentu, druga je Dravska promenada, ki sta prav tako pomembna za Dravsko kolesarsko pot, ter ureditev kolesarske poti na Ptuju,” pojasnuje Rozman.
Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, ki ga podpira 21 občin, je na zadnji skupščini potrdilo nadaljnje dveletno sodelovanje in koordiniranje partnerstva na področju promocije, ki ga že 3. leto izvaja Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor.
Partnerji projekta podpirajo uspešno zgodbo sodelovanja in sledijo zastavljenemu cilju po celovitem upravljanju območja reke Drave. V zadnjem letu so Direkcija RS za infrastrukturo, tudi partner projekta, ter občine in DEM na Dravski kolesarski poti uresničile mnoge novosti. Med njimi so: ureditev kolesarske steze na Ruškem mostu, izgradnja kolesarske poti v Muti, sanacija kolesarske poti v Hajdini, prestavitev poti v Dogošah in navezava kolesarske poti v Melju pri jezu. V letošnjem letu se bo zaključila gradnja kolesarske poti med Radljami ob Dravi in Breznom, v Mariboru na Lentu in pod Europarkom ter na Ptuju na nasipu v smeri Rance. Urejena in označena infrastruktura na Dravski kolesarski poti namreč predstavlja potencial za razvoj turističnih produktov s strani ponudnikov turističnih storitev zato partnerji podpirajo tudi idejo o enotnem sistemu izposoje koles.
RRA Podravje – Maribor je pomemben korak k razvoju reke usmerila tudi v okviru aktivnosti, ki se navezujejo na plovnost na reki Dravi. Med drugim je skupaj z občinami pripravila strokovne podlage za ureditev plovnosti na reki Dravi na območju med HE Mariborski otok in HE Fala. “Poleg turističnega vidika je potrebno omeniti potencial, ki ga Drava nudi za razvoj JPP, turističnih voženj ter možnosti nadgradnje in širitve ponudbe na področju športa in rekreacije na Dravi,” je izpostavil Rozman. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor pozdravljajo idejo o oblikovanju delovnih skupin, ki bo sestavljena iz ključnih deležnikov in bo v prihodnje sledila cilju za ureditev plovbe s plovili na motorni pogon na celotnem območju reke Drave med Dravogradom in Mariborom. Skupaj z občinami se bo pripravilo odloke o plovbi na celotnem delu reke Drave.
Pomembno novost predstavlja želja po vzpostavitvi zavarovanega območja Drave državnega pomena, katerega cilj je dvigniti ugled in prepoznavnost zavarovanih območji ob Dravi. Ob tem pa še Rozman dodaja, da si želijo “vzpostaviti upravljanje in urediti njeno financiranje. Občine so na skupščini podpisale Pobudo o vzpostavitvi zavarovanega območja, ki ga bomo sedaj posredovali resornemu ministrstvu.”
Kot še poudarjajo na RRA Podravje – Maribor bodo vse aktivnosti še naprej podprte s strateško zastavljeno mednarodno promocijo, katere novost je nadgradnja spletnega portala in mobilne aplikacije ter vzpostavitev spletne trgovine kakor tudi nadaljnji razvoj in promocija doživetij na in ob Dravi.
Pomladno urejanje in priprava na številne aktivnosti na prostem se v Vuzenici še nadaljuje.
“V zadnjih dneh je potekalo strokovno obrezovanje in pomlajevanje brez v športnem parku, da bo lahko pomlad zasijala v vsem svojem siju,” so zapisali na družbenem omrežju občine Vuzenica.
Tudi igrišče za tenis je z obnovo peska že pripravljeno na sezono, še zapišejo ter dodajo nekaj fotografij ploda pridnih zaposlenih.
V prostorih Občine Kidričevo je prejšnji petek potekala tretja redna skupščina destinacije Štajerska.
Člani so potrdili model sodelovanja med turističnimi ponudniki in v konzorcij sprejeli novega člana, Združenje vinorodna Štajerska.
Območje Štajerske predstavlja geografsko zaokroženo področje s skupnimi tradicijskimi, zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi. Štajerska ima okus, čustva in doživetja, zgodovino ter tradicijo. Partnerstvo je zaživelo septembra 2022 kot odziv na potrebe deležnikov po večjem in učinkovitejšem povezovanju podravskih občin ter v želji, da se zapišemo na domač in svetovni turistični zemljevid.
Zgodovinsko območje Štajerske pokriva širše področje, ne le podravsko statistično regijo. Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor izpostavlja: »Destinacija Štajerska deluje povezovalno in ne izključevalno. Člani konzorcija lahko postanejo občine in druge osebe javnega in zasebnega prava, ki lahko prispevajo k doseganju ciljev, določenih s Konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev geografsko povezanega turističnega območja pod skupno blagovno znamko Štajerska. Model sodelovanja med turističnimi ponudniki v tovrstnih partnerstvih podpira tudi nova Strategija slovenskega turizma 2022–2028.«
V partnerstvo se je nazadnje priključilo Združenje Vinorodna Štajerska
Gre za prostovoljno, samostojno, nepridobitno, nepolitično, strokovno društveno organizacijo, ki združuje vinogradnike in vinarje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo vina z namenom skupne promocije svojega vinorodnega okoliša.
Združenje šteje okrog 30 članov, s pristopom so vsi postali del destinacije Štajerska. Njihov predsednik in zastopnik Božidar Grabovac poudarja: »Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, ki ima že iz preteklosti znane lege, ki se uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Gre za zelo razgibano pokrajino s strminami v Halozah, izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko-ormoških goricah (Jeruzalem), z Mariborom, ki se lahko pohvali z najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja in Ptujem z vinogradom sredi mesta. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino. Vizija našega združenja je zgraditi jasno podobo o vinorodni Štajerski, ki lahko ponudi bogata vinsko–kulinarična doživetja in spremljajočo turistično ponudbo. S povezovanjem v destinacijo Štajerska smo za vse člane našega združenja prepoznali koristi in dodano vrednost in se veselimo skupnega sodelovanja«.
Predsednica skupščine Destinacije Štajerska Tanja Srečkovič Bolšec dodaja: »V prihajajočih tednih nas čaka obilica dela s pripravo vsebine za spletni portal, ki bo luč sveta ugledal predvidoma v začetku meseca junija, pred poletno sezono. Z novo atraktivno podobo destinacije in modernim pristopom predstavitve ponudbe bomo ponudili obiskovalcem Štajerske namige za obisk celotne destinacije za dan, dva ali cel teden.«
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi. V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih.
Avguštin Erdelji, vodja študentske krvodajalske akcije: »Mariborski študentje so v več kot dvajsetih letih krvodajalskih akcij postali vzor številnim mladim po vsej Sloveniji, verjamemo da se bodo tokratne akcije ponovno udeležili v velikem številu. Z zadnjo jesensko akcijo smo dosegli, da so še študentje ponovno odzvali v večjem številu, verjamemo, da se bomo tokrat približali številu krvodajalcev, ki smo jim bili priča prek epidemijo koronavirusa.«
Termina študentske krvodajalske akcije v Mariboru:
– v ponedeljek, 3. aprila 2023, med 9. in 14. uro v prostorih Študentskega kulturno-prireditvenega centra Štuk na Gosposvetski
– v torek, 4. aprila 2023, med 7.30 in 17. uro na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Študentje ter ostali, ki bi kri darovali v teh terminih, naj svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 320 796 ali 02 321 22 71, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.
»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC Maribor.
Možen bo vpis za darovanje kostnega mozga
Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti. Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo.
ŠOUM krvodajalske akcije organizira že več kot 20 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.
V Mariboru je prišlo do prometne nesreče v Melju blizu podvoza iz Melja proti Malečniku danes okrog 15.20.
Bralec Sašo nam je poslal fotografiji in sporočil, da je na kraj nesreče že prihitelo reševalno vozilo. V nesreči pa naj bi bili poškodovani dve osebi.
“Danes so člani MDB Koroške v naši občini izvedli delovno akcijo in uredili postajališče za kolesarje na Pohorski cesti,” so sporočili iz občine Vuzenica.
“Brigadirkam in brigadirjem se za njihovo delovno akcijo in željo po sodelovanju iskreno zahvaljujemo,” so dodali.
S tem pa že pričenjajo s spomladanskim urejanjem občine, ki se bo nadaljevalo z veliko čistilno akcijo to soboto, 1. 4.
Mariborski župan, kot kaže, kljub dejstvu, da nima jasne ali večinskepodpore za sprejetje proračunov za leti 2023 in 2024, pred drugo obravnavo na seji mestnega sveta vztraja pri skoraj nespremenjenih predlogih. Letošnjega so oklestili za okoli 1,7 milijona na 190,8 milijona evrov, proračun za leto 2024 pa je s 145,5 milijona evrov celo višji od prvotnega predloga.
O temi prenapihnjenega proračuna smo z mestnimi svetniki govorili tudi v oddaji Vzhodna na BK TV, kjer je Franc Kangler, na očitke, da so v prvem branju proračun sprejeli po zaslugi njihove obstrukcije seje povedal: “Pri drugem, lahko danes tukaj povem, bomo v dvorani. Mi smo svoje povedali in bomo pri tem tudi vztrajali. Kako bo pa nas 12 svetnikov glasovalo, pa vam lahko že danes povem. Mislim da je bolj jasno, da na ta način nihče ne bo kazal s prstom na našo svetniško skupino, da mi nosimo odgovornost v mestu. Nas je na nek način strah, kaj se bo s tem mestom zgodilo.”
Voditeljica ga je v oddaji Vzhodna vprašala, če je torej s tem napovedali, da bodo njihovi svetniki proti na naslednji seji? “Na ta način, kot župan, gospod Arsenovič misli, da je naša svetniška skupina dobra, da dviguje rokice v mestnem svetu, se prekleto moti.”
To njegovo izjavo lahko pogledate spodaj.
“Gospod Arsenovič se niti noče pogovarjati o vsebini proračuna. 6. aprila bomo glasovali o proračunu, preden bomo sprejemali cene. In če bo proračun 6. aprila sprejet, bo na naslednji seji bo prišel s popolnoma enakim ali podobnim predlogom cen, in bo rekel, glede na to, da je proračun sprejet, morate to podpret. To ni način. Mi bomo temu nasprotovali,” je še povedal Kangler in dodal: “Jaz mu danes tukaj javno povem, 12 svetnikov bo proti.”
Kot je razvidno iz gradiva na spletni strani občine, letos načrtujejo prihodke v višini skoraj 147,5 milijona evrov in vztrajajo pri zadolževanju v višini 27 milijonov evrov. Proračun predvideva okoli 184,5 milijona evrov odhodkov ter dobrih šest milijonov evrov odplačila dolga, za krpanje luknje pa bodo del sredstev črpali iz ostanka lanskega leta.
Načrtovane prihodke so znižali za skoraj dva milijona evrov, vendar so ti še zmeraj za 23 milijonov višji od realiziranih v minulem letu. Pred drugim branjem so za skoraj 2,3 milijona znižali načrtovana investicijska sredstva, predvsem po zaslugi prenosa dela načrtovanega denarja za novo knjižnico v leto 2024.
Predlog je v primerjavi s prvim branjem celo višji za 3,5 milijona evrov
Prihodnje leto na občini načrtujejo proračun v višini 145,5 milijona evrov, pri čemer naj bi prihodki znašali 135,5 milijona, s prodajo kapitalskih deležev bi prišli do dodatnih sedmih milijonov evrov, predvideno pa je novo zadolževanje v višini treh milijonov evrov.
Predlog je v primerjavi s prvim branjem celo višji za 3,5 milijona evrov, predvsem po zaslugi omenjenega denarja za knjižnico, sredstev, ki jih za nabavo avtobusov pričakujejo od Eko sklada, ter denarja, ki ga za gradnjo vodovodnega omrežja na Kozjaku načrtujejo iz državnih virov.
Mestna občina Maribor je zaradi še vedno nesprejetega proračuna trenutno na začasnem financiranju, mestni svetniki pa so oba proračuna v prvem branju podprli kljub številnim pomislekom. Proti predlogu so bili med drugim v drugi največji svetniški skupini Gibanje Svoboda ter v Listi Franca Kanglerja – NLS, vendar slednja ni glasovala proti in je tako posredno omogočila potrditev.
Letošnja uspešna zimska sezona na pohorskih smučiščih v upravljanju podjetja Marprom iz Skupine JHMB bo trajala še do nedelje, 2. aprila, ko bodo pripravili zadnji smučarski dan (skupno 124.) v sezoni.
Pri tem bo smuka na Arehu to soboto in nedeljo (1.–2. 4.) za vse obiskovalce brezplačna.
“Smučišča bodo za vikend odprta med 8. in 15. uro, ko bodo obratovale vlečnice Areh, Ruška in Žigart ter sedežnica Pisker. V soboto in nedeljo bo smuka na Arehu mogoča brez vozovnic, saj bodo prehodi na omenjenih napravah odprti. Prevoz s krožno kabinsko žičnico bodo imetnikom letošnjih sezonskih vozovnic še omogočale te (do 2. 4.), za ostale pa velja redni cenik gondolskih vozovnic,” so zapisali.
Z Bellevueja na Areh bo čez vikend vozil en smučarski avtobus. Po nedelji smučišča na Pohorju ne bodo več odprta, v ponedeljek pa bomo že pričeli izvajati redna vzdrževalna dela na krožni kabinski žičnici.
Športni park Ruše v soboto, 1. aprila 2023, odpira sezono uporabe e-koles, saj bodo ponovno dali na izposojo ta kolesa.
Uporabniki, ki bi si radi izposodili e-kolo za določen dan in določen termin, si lahko e-kolo rezervirajo. Rezervacije so možne kar preko spletne strani Športnega parka Ruše na tej povezavi.
Vodstvo mariborskega proizvajalca sukancev A&E Europe, ki je nedavno napovedalo postopno zaprtje obrata, je s svetom delavcev in stavkovnim odborom po dveh dneh intenzivnih pogajanj uspelo doseči sporazum, s katerim se je zaključila stavka zaposlenih. Kot so sporočili iz podjetja, je s tem dogovorjen program razreševanja presežnih delavcev.
Ob sklenitvi sporazuma, ki vključuje tudi dogovor o odpravninah, sta stavkovni odbor in svet delavcev z vodstvom družbe v ameriški lasti dosegla dogovor, da posamezni deli proizvodnje ostanejo operativni vsaj do 31. oktobra, ter da bodo omogočili ustrezen prehodni čas za kupce.
Kot so še sporočili iz podjetja, doseženi dogovor predstavlja zaključek procesa, ki se je začel 28. februarja, ko je vodstvo družbe, ki je del globalne skupine Elevate Textiles, svetu delavcev in sindikatu predlagalo ukrepe, ki bi vodili v postopno zaprtje obrata v Mariboru.
Vodstvo je tedaj pojasnilo, da nadaljevanje s proizvodno dejavnostjo v Sloveniji s poslovnega vidika ne bi bilo več smiselno, saj so se potrebe globalnih in lokalnih trgov, na katerih je družba trenutno aktivna, v zadnjih letih zelo spremenile, kar je vplivalo tudi na proizvodno dejavnost obrata v Mariboru.
Okoli sto zaposlenih je še v ponedeljek za dve uri prekinilo delo z zahtevo, da ameriški lastniki ustavijo napovedano zaprtje podjetja in odpuščanja.
Svet delavcev in stavkovni odbor se nista želela medijsko izpostavljati, je pa sindikalna zaupnica Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) Aleksandra Horvat ponovila besede predsednika omenjenega sindikata Gvida Novaka, da če ne bo prišlo do izpolnitve zahtev, bodo zahtevali izplačilo odpravnine vsakemu presežnemu delavcu v višini 100.000 evrov.
Omenjeno vsoto so izračunali na podlagi višine posojila sestrskemu podjetju A&E Gütermann iz Nemčije, ki naj bi ga A&E Europe dal v letu 2021. Posojilo v višini 2,1 milijona evrov je brez zavarovanja in z rokom vračila v letu 2031.
“V zadnjih dveh letih nam je sestrsko podjetje A&E Gütermann, ki ima istega direktorja kot A&E Europe, odpeljalo ključne kupce. Odpovedali so se skladišču v Mariboru, zato se zdaj kupce, tudi slovenske, oskrbuje iz skladišča v Nemčiji,” je v ponedeljek še pojasnila predstavnica sindikata.
Podjetje A&E Europe je leta 2021 beležilo skoraj milijon evrov čiste izgube, podoben naj bi bil tudi lanski rezultat.
Osnovna šola Leona Štuklja Maribor je danes, v četrtek, 30. 3. 2023, sprejela več kot 200 učencev iz osnovnih šol iz Slovenije in tujine.
Pripravljajo namreč srečanje gledaliških skupin Z odra na oder. Več o o tem in tudi o pripravah na naslednje šolsko leto, ko ta šola postane mednarodna, sta nam povedala ravnatelj te šole Mirko Škundrič in dolgoletna vodja srečanj Z odra na oder Metka Ferk.
V prejšnjem letu je bilo na področju delovanja CSD Maribora nujno odvzetih 5 otrok, mlajših od 6 let, odvzeti z začasno odredbo pa so bili 3 otroci. “V istem letu smo spremljali 125 otrok, nameščenih v rejništvo in 48 otrok, nameščenih v zavodih. Skupaj smo odprli 146 ukrepov za zaščito otrok. Številke veliko povedo o problematiki, s katero se soočamo,” so na CSD Maribor dejali za lokalec.si.
Na otroke nasilje pušča trajne posledice
Najpogostejši vzroki za odvzem otroka so različne oblike nasilja, ki jih nad otrokom v družini izvajajo starši ali skrbniki. Nasilje je lahko fizično, psihično, ekonomsko ali sšpolno, lahko pa gre za zanemarjanje. Otrok je lahko nezaželen in zapuščen. “Vsekakor je istočasno prisotno več oblik nasilja, ki puščajo na otroku trajne posledice. Takšno nesprejemljivo vedenje staršev je najbolj pogosto posledica alkoholizma, odvisnosti od nedovoljenih drog, težav z duševnim zdravjem. So pa tudi otroci, kateri ostanejo sami zaradi smrti staršev, brez sorodnikov ali socialne mreže, ki bi jim pomagala,” so zapisali na CSD Maribor.
FOTO: Slika je simbolična / Pixabay
Predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka lahko poda le CSD
“Vložiti ga mora v roku 12 ur po izvedbi nujnega odvzema otroka, opredeljenega v 167. členu DZ. Sodišče mora odločiti o predlogu CSD za izdajo začasne odredbe takoj, najkasneje pa v 24 urah. Gre za res nujen ukrep, ki terja izredno hitro odločitev, zato mora predlagatelj čim več procesnega gradiva že priložiti predlogu.”
Otroka pa se lahko odvzame v rednem postopku ko, na temelju prijave zunanjih institucij (šola, vrtec, pediater, policija …), sorodnikov ali anonimne prijave, CSD razišče okoliščine, se pogovori s vsemi deležniki in z oceno tveganja oceni sposobnost in pripravljenost staršev za sodelovanje in spreminjanje vedenjskih vzorcev. “Na osnovi vseh dejstev lahko predlaga sodišču izrek ukrepa ali ukrep ustavi. To ne pomeni, da starša in otrok ne bosta kar nekaj časa spremljana doma, tako tudi v šoli ali pa vrtcu.”
Funkcija CSD pri nujnem ukrepu je zaščita otrokove varnosti in življenja. Po zagotavljanju varnosti je njihova naloga družini ponuditi ustrezno strokovno pomoč.
In kako poteka sam odvzem? “Ko govorimo o nujnem odvzemu, govorimo o dejstvu, da je strokovni delavec ob obisku na domu otroka ugotovil, da je ta življenjsko ogrožen. Lahko ga je poklicala policija, ki je zaradi nasilja intervenirala v družini in ugotovila, da je ob nasilju prisoten mladoletni otrok, ki nujno rabi pomoč strokovnih služb. Tedaj strokovni delavci otroka fizično odstranijo iz ogrožajočega okolja in ga namestijo v varni prostor. V skladu z 168. čl. DZ CSD v roku 12 urah po odvzemu otroka predlaga pristojnem okrožnem sodišču izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o katerem to odloča najpozneje v roku 24 urah,” so pojasnili za lokalec.si.
“V rednem postopku, če je to le možno, se odločamo za predlog izreka najblažjega ukrepa in to je nadzor nad izvrševanjem roditeljske skrbi. Ta se spremlja daljše časovno obdobje (največ eno leto). V primeru izreka ukrepa odvzema, je naša naloga pogovor s starši in priprava otroka in staršev na skupno namestitev otroka v varno okolje.”
FOTO pixabay
“Izjemoma se sodišče, ko starši ne želijo sodelovati, poslužuje izvršbe preko sodnega izvršitelja. V tem primeru je vloga strokovnega delavca delo z otrokom. Vsekakor pa je dolžan slediti navodilom izvršitelja. V primeru, da opazi, da ta niso v skladu s koristmi otroka, ga je dolžan na to opozoriti,” so pojasnili in dodali, da so se do sedaj v CSD Maribor z izvršitelji pred samo izvršbo vedno dogovorili o poteku izvršbe, eventuelnih tveganjih in ravnanju v primeru nepričakovanih dogodkov.
Mesto namestitve otroka je odvisno od več dejavnikov, ki so pomembni za njegov razvoj. Začasno otroke najpogosteje za krajši čas (nekaj tednov) namestijo v krizne centre (Palček; KCM) in iščejo trajnejšo namestitev. “To je lahko institucija, rejniška družina ali pa sorodniki, ki morajo izpolnjevati določene kriterije. Vsekakor iščemo najboljšo opcijo za otroka.”
Porast zanemarjanja otrok zaradi alkoholizma in odvisnosti staršev od nedovoljenih substanc
V zadnjih nekaj letih opažajo porast zanemarjanja otrok staršev zaradi alkoholizma in odvisnosti staršev od nedovoljenih substanc. “Ob prijavi pogosto ugotovimo, da starši dalj časa ne skrbijo za svojega otroka in da je skrb prevzelo okolje ali pa da je otrok prepuščen sam sebi. Enako tako se zvišuje število otrok, ki jih obravnavamo zaradi težav v odraščanju. Tu se pogosto srečujemo z vzgojno nemočjo staršev, ki se aktivno ne vključujejo v rešitev nastalih težav in jih predolgo potiskajo v ozadje. Posledica je namestitev otrok v zavod ali drugo družino,” so pojasnili.
“Ko se v svojem okolju srečate s sumom, da bi lahko otrok bil ogrožen, ne obrnite glave stran. Pokličite CSD ali policijo. Preverili bomo, ali kdo potrebuje pomoč. Ne pozabite, da je v prejšnjem letu v Sloveniji bilo 12 femicidov. Priče nekaterih grozodejstev so bili mladoletni otroci,” so še pozvali.
