Gorski reševalci so v Sloveniji nepogrešljivi pri intervencijah na težko dosegljivem terenu. Nič drugače ni niti v Mariboru. Preverili smo, koliko intervencij je za njimi v minulem letu in za kakšna posredovanja je šlo.

Na GRS Maribor so imeli v letu 2022 deset posredovanj, pri čemer je bilo pravzaprav šest intervencij iskalnih, kar pomeni, da je Policija kot vodja iskalnih intervencij zaprosila za njihovo pomoč pri iskanju pogrešanih oseb na zahtevnem terenu.

“Štiri intervencije so bile zaradi poškodb pohodnikov, gobarjev … V primerjavi z letom 2021, ko smo imeli po dolgem času večje število intervencij (21), v letu 2022 ni bilo toliko opažanj, da bi se nesreče pripetile zaradi malomarnosti oz. zaradi neupoštevanja pravil varnega gibanja v hribovitem svetu,” za Lokalec.si pojasni Katja Črešnik Rac iz Gorske reševalne službe Maribor (GRS Maribor).

V Mariboru imajo na društvu 39 gorskih reševalcev.

“Aktivnosti v naravi, še toliko bolj v hribovitem in gorskem svetu, tudi ne glede na letni čas, so povezane z določenimi objektivnimi nevarnostmi, ki skupaj s subjektivnimi tvorijo potencial za nezgodo. S poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na naše gibanje v gorskem svetu (tako tistih, ki so naravne danosti, kot tistih, ki izhajajo iz nas), lahko izoblikujemo strategije, kako nezgode preprečiti,” opozarjajo v Gorski reševalni službi Maribor.

Naj se vsak pohod konča pred domačim pragom

Spremljanje vremena, prilagajanje zahtevnosti ture lastnim sposobnostim, ustrezno načrtovanje ture, seznanitev domačih z našimi načrti, je le nekaj teh okoliščin, pravijo. “Znanje in izkušnje si je potrebno nabirati postopoma, z zajahanjem v gore z bolj izkušenimi ali na pohodih v organizaciji planinskih društev. Vsekakor pa naj se vsak pohod konča pred domačim pragom,” še zaključi Katja Črešnik Rac.

Ena izmed njihovih intervencij je bila tudi lani februarja, ko so nudili pomoč pri iskanju osebe, kot razvidno iz spodnje objave.

Visokošolski zavod Alma Mater Europaea – ECM je gostil mednarodno znanstveno konferenco Za človeka gre: Družbeni in tehnološki napredek za varnost in dostojanstvo. Osrednji govorec, ekonomist Jeffrey Sachs, je dejal, da lahko tehnologija nosi izboljšave ali uničenje, treba pa je zavestno izbrati prvo in razhajanja reševati z dialogom, ne orožjem.

Wolt Market, spletna trgovina z živili, ki je optimizirana in namenjena zgolj dostavi, je še vedno v Mariboru in še naprej razveseljuje uporabnike, so nam sporočili iz Wolta.

“Wolt Market je v Maribor prispel junija lani, letos pa smo ga preselili na drugo lokacijo, in sicer Raičevo ulico. Uporabnikom je na voljo več kot 3.000 izdelkov, tudi številnih lokalnih ponudnikov. Izdelke lahko naročijo vse dni v tednu med 9.00 in 23.30, torej tudi ob nedeljah,” še pojasnjujejo za Lokalec.si.

Kaj Mariborčani naročujejo? 

Mariborčani so možnost enostavnega, hitrega in zaneseljivega nakupovanja izjemno dobro sprejeli. V zadnjih dveh mesecih so na Wolt Marketu najpogosteje naročili pivo, mleko, mandarine in limone. Tudi sicer pri naročilih prednjačijo sveži izdelki, kot sta sadje in zelenjava, kar kaže na veliko zaupanje uporabnikov.

Kot omenjeno gre za spletno trgovino, ki je optimizirana in namenjena zgolj dostavi, torej uporabniki izdelke naročijo na platformi Wolt in jih na želen naslov prejmejo v 30 minutah. Naročila lahko oddajo tudi vnaprej in določijo želeni čas dostave na pet minut natančno.

V ponudbi imajo pester nabor izdelkov

Zahvaljujoč pestri in ugodni ponudbi izdelkov je spletna trgovina primerna za vse vrste nakupovanja, od manjših nakupov, ko uporabnikom zadiši kakšen prigrizek ali pa na hitro potrebujejo osnovna živila, do večjih tedenskih nakupov.

Kot so v društvu UP-ornik že v preteklih tednih napovedali, so na razpis Naj prostovoljec/-ka 2022 v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije prijavili enega izmed 15-tih prostovoljcev ter dva projekta. V društvu ne skrivajo visokih pričakovanj.

V kategorijo Naj prostovoljec do 19-leta starosti je društvo prijavilo Adrijana Islamaja, ki ste ga lahko mnogi spoznali skozi projekt »6 milijonov ladjic«. Adrijan se je društvu pridružil v začetku preteklega leta, naprej za koordinacijo in logistiko projekta ladjic, kmalu je prevzel tudi družabna omrežja društva, ki so se, kot pripovedujejo v društvu, razcvetela.

Danes je Adrijan odgovorna oseba za področje marketinga. Pri svojem angažiranju znotraj društva je izjemno proaktiven, velikokrat svoje ideje tudi sam uresniči. Njegova mladostna energija je navdih za vse člane društva. Prijavo je s priporočilom podprla tudi profesorica strokovnih predmetov na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor Bronja Jarc.

Društvo je prijavilo tudi dva projekta v kategoriji naj prostovoljni projekt 2022

Prvi projekt je dobro znam vsem, so pa v društvu zaradi pogojev razpisa prilagodili njegov naziv, in sicer »Zbiralna akcija šest milijonov papirnatih ladjic za šest milijonov žrtev«. Društvo je v času med 29. 8. 2021 in 9. 5. 2022 zbralo več kot šest milijonov papirnatih ladjic, s tem opozarjalo na grozote preteklosti za boljši danes in jutri. V projektu je sodelovalo 20.000 ljudi iz kar 15 držav.

Projekt, ki je na mnogih pustil velik pečat, je zaradi dogajanja v Ukrajini tudi zelo aktualen. Ko povedo v društvu, bi bila brez ljudi dobre volje to le ideja na papirju, zato se s prijavo in morebitno nagrado želijo ljudem zahvaliti za njihovo sodelovanje. Projekt je soorganizirala
Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, na kateri poučuje Boris Krabonja.
Kot so v društvu najavili preko svojih družbenih omrežij, so prijavili tudi projekt »Hohoho! Božič za vse!«, s katerim so pomagali najranljivejšim skupinam prebivalstva v širši podravski regiji.

V projekt se je vključilo uspešno mariborsko podjetje Mikro+Polo ter društvu podarilo pakete v vrednosti 2.640 evrov, v katerih so bili izdelki, ki si jih odjemalci društva običajno ne privoščijo (kava, čaj, med in čokolada). V društvu so v projekt vključili tudi osnovne šole, kjer so izdelovali voščilnice.

Društvo je s povezovanjem in medgeneracijskim sodelovanjem omogočilo svojim
odjemalcem dostojen »veseli december«. Podporo prijavi projekta je društvo prejelo tudi z
Osnovne šole Draga Kobala Maribor.

Rezultati razpisa bodo znani predvidoma 20. 6. 2023, v društvu imajo upravičeno visoka
pričakovanja. Ob tem pa poudarjajo, da je njihova primarna skrb pomagati tistim, ki so na robu naše družbe in na robu obupa.

Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so včeraj obravnavali in sprejeli program dela in finančni načrt druge največje slovenske bolnišnice za leto 2023. Ta je načrtovan v višini 329 milijonov evrov in kljub nekaterim negotovim postavkam cilja na uravnotežen končni poslovni rezultat.

Načrtovani prihodki od poslovanja za leto 2023 so za 7,5 odstotka višji od doseženih v letu 2022, načrtovani odhodki pa za 6,6 odstotka. Slednji se najbolj povečujejo pri stroških materiala, in sicer za dodatnih 15,5 milijona evrov, je pojasnil Mirko Majhenič iz ekonomsko-analitske službe UKC Maribor.

Zadolževanje ni predvideno, nadaljevali pa bodo z optimizacijo dela in prizadevanji za prejem dodatnih sredstev za terciar II, od koder po besedah Marjana Javornika iz finančno-računovodske službe pričakujejo 5,8 milijona evrov.

Nadaljevali bodo tudi z izvajanjem programov za skrajševanje čakalnih vrst, čeprav se te kljub temu nenehno povečujejo. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so opravili nekaj več kot 37.000 nenujnih zdravstvenih storitev in naročili nekaj več kot 47.000 novih pacientov. V letu 2023 so vpisali povprečno 1523 pacientov več na mesec kot v letu 2022. Zadnji dan februarja je na prvo zdravstveno storitev v tem kliničnem centru čakalo 51.287 pacientov.

Letos nameravajo v UKC Maribor na novo zaposliti 62 ljudi

Investicije so predvidene v višini okoli 60 milijonov evrov. Med drugim so v teku projektiranje nove infekcijske klinike, širitev oddelka za onkologijo, ureditev negovalne bolnišnice in energetska sanacija.

Člani sveta zavoda so program dela in finančni načrt potrdili, a opozorili, da so številne postavke močno odvisne od razmer, zato je nujna dodatna previdnost. Z dodatnim sklepom so poleg mesečnega spremljanja rezultata in opravljanja storitev naložili upravi UKC Maribor še izdelavo analize produktivnosti za zadnjih pet let.

Uprava je danes na zahtevo s prejšnje seje sveta zavoda predložila dodatno gradivo o sklenjenih podjemnih pogodbah na oddelku za radiologijo, kjer so pri nekaterih posameznikih zaznali nenavadno visoko število opravljenih ur. Majhenič je pojasnil, da zabeležene ure ne predstavljajo dejanskega števila opravljenih ur, ampak so preračunane glede na število opravljenih preiskav. Manjše število opravljenih preiskav v rednem delovnem času pa je po njegovih besedah pripisati dejstvu, da se dopoldne izvajajo zahtevnejše preiskave.

Članov sveta zavoda ta pojasnila niso docela pomirila

Članica Mojca Gornjak je izpostavila podatek, da je kar 37 odstotkov vseh ur, ki jih opravi radiološki oddelek, opravljenih v nadurah ali po podjemnih pogodbah, v rednem delovnem času pa je opravljenih za polovico manj storitev kot izven delovnega časa. Skrbi jo, da se storitve selijo v popoldanski čas, ko so zaposleni dodatno plačani v okviru posebnih programov za skrajševanje čakalnih vrst.

Svet zavoda je zato naročil strokovnim službam UKC Maribor, naj do naslednje seje pripravijo dodatno gradivo o izplačilih po podjemnih pogodbah na radiologiji, s primerjavo s prejšnjimi leti.

Svet zavoda se je danes tudi seznanil s poročilom notranjega revizorja o realizaciji njegovih priporočil, ki potrjuje, da številni njegovi predlogi še niso bili uresničeni.

O morebitni menjavi direktorja UKC Maribor Antona Crnjaca svet zavoda na današnji seji ni razpravljal. Crnjac je bil bolniško odsoten, predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder pa po seji ni želel dajati izjav za medije.

vir: sta