Danes, 19. marca, se začenja prvi del velike čistilne akcije v Mariboru. Najprej so na vrsti reka Drava, teden kasneje še potoki, aprila pa še levi in desni breg Maribora.
Velika čistilna akcija ponovno nosi ime “Moji odpadki, moja skrb”, združila pa bo več društev, organizacij in posameznikov, ki jim je mar za okolje.
Kako bo potekala, pa v videoprispevku:
V Mariboru bodo v prihodnjih vikendih v različnih terminih in na različnih lokalcijah organizirali čistilne akcije, združene pod eno skupno z imenom “Moji odpadki, moja skrb”. Najno ponovno vabijo šole, vrtec, posameznike in družine. Sodelovalo pa bo več podjetij, tudi iz Javnega holdinga Maribor
Čistilna akcija bo organizirana v štirih terminih. V prvih dveh vikendih, torej 19. marca in 26. marca, se bodo posvetili predvsem vodam, tako Dravi kot nekaj potokom, je povedala Neva Pipan, vodja čistilne akcije, sicer iz Kabineta župana. Najprej se bodo lotili nabrežja reke Drave, potem pa še trem potokom: Stražunskemu, Radvanjskemu in Pekrskemu. Pri tej akciji bodo sodelovali mariborski splavarji in potapljači Potapljaškega društva Maribor pa tudi ribiči Ribiške družine Maribor. Vsekakor pa je akcija v celoti namenjena občanom in občankam, ki bodo lahko ob tem čistili nabrežja Drave in vseh potokov.
Aprila pa bosta še dve akciji znotraj večje akcije, je povedala Pipanova. Prvi aprilski vikend se bo čistilo levi breg, torej 2. aprila, naslednji vikend pa še desni breg. Istočasno bodo v akciji sodelovali tudi vrtci in šole, saj bodo čistili okolico svojega vrtca oziroma šole. Tem pa za spodbudo in za nagrado namenjajo drevesa oziroma grmovnice. Dobili bodo drevo, ki ga bodo lahko posadili na svojem vrtu, zelenici.
Andrej Rihter, direktor Javnega holdinga Maribor, je izpostavil, da bodo sodelovala v čistilnih akcijah vsa podjetja, ki so vključena v Javni holding Maribor, najbolj pa Snaga in Nigrad. Poskrbeli bodo tako za otoke, kejr se bo odlagalo odpadke kot tudi za odvoz.
Irena Bartok, koordinatorka čistilne akcije za Javni holding Maribor, je povedala, da bo Snaga sodelovala pri vseh akcijah. Najprej bodo označili odvzemna mesta. Ob koncu bodo to odstranili in očistili. Pri šolah in vrtcih bodo poskrbeli za vreče in rokavice. Izpostavila je, da se na odvzemnih mestih zbira odpadke, ki so v naravi, ne pa iz kleti in podstrešij. Poudarila je, da so ljudje vse bolj ozaveščeni in da vse bolj ločujejo odpadke. Snaga ima sicer vse leto razne akcije ozaveščanja, predvsem mladih.
Predsednik Potapljaškega društva Maribor Vojo Eraković je izpostavil, da potapljači sicer večkrat očistijo del reke Drave v mestu, gre za manjši del, te akcije pa so poleg namena čiščenja tudi ozaveščevalne, da ljudje vidijo, kaj vse se znajde v reki, pa tam ni mesto za te stvari. Poudaril je, da gre za rezultater vandalizma.
Dejal je še, da že poznimi naredijo raziskovalne potope, ker je takrat večja vidljivost, tako da se lahko spomladi lotijo čiščenja. Običajno čistijo v skoraj istem predelu, pri tem opažajo, da je manj odpadkov, a žal še vedno veliko potegnejo iz Drave.
Na današnji virtualni novinarski konferenci je generalni direktor Direktorata za logistiko Uroš Korošec, predstavil potek prenove vojašnic ter druge načrtovane investicije v infrastrukturo Slovenske vojske, med njimi tudi mariborske vojašnice.
V okviru v letu 2020 sprejetega Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko 2021-2026 so predvidena tudi sredstva za obnovo infrastrukture vojašnic Slovenske vojske. “Obstoječa infrastruktura, ki je trenutno v uporabi, je tehnološko zastarela in ne omogoča ustreznih pogojev za delo oziroma so ti pogoji slabi,” so dejali.
“V okviru posodobitev infrastrukture bomo izvedli energetske prenove, izboljšali funkcionalnosti in posledično tudi pogoje dela za uporabnike. Poleg prenov samih nastanitvenih objektov in poveljstev so predvidene tudi nove logistične kapacitete skladišča, delavnice in garaže ter infrastruktura za usposabljanje,” je povedal Korošec.
Načrtujejo celovito prenovo Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani, celovito prenovo vojašnice generala Rudolfa Maistra v Mariboru, izvedbo energetskega pogodbeništva v vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli in v Letalski bazi Brnik, celovito energetsko sanacijo vojašnice barona Andreja Čehovina v Postojni, prenovo vadišča Bač in celovito energetsko prenovo objektov v vojašnici Jerneja Molana, Cerklje ob Krki. “S prenovo objektov sledimo tako imenovanim “greening defence” usmeritvam, kar pomeni da bomo s prenovo infrastrukture in vlaganjem v tehnološke izboljšave zmanjševali ogljični odtis Slovenske vojske in krepili samozadostnost vojašnic ter uvajali princip trajnosti,” je dejal.
O prenovi vojašnice v Mariboru
Vojašnico generala Maistra v Mariboru namerava država v prihodnjih letih temeljito obnoviti. Kot so povedali je ključna izgradnja popolnoma nove telovadnice. Po besedah Korošca se bo prenova začela z eno letnim zamikom. V investiciji, ki je ocenjena na 60 milijonov evrov je zajeta sanacija obstoječe infrastrukture in tudi izgradnja nove. Po besedah Korošca bodo posodobili upravno nemestitveni del vojašnice, posodobili tehnično skladišče in izgradili novi športno rekreacijski del vojašnice, ki bo namenjen tudi zunanjim uporabnikom oz. obiskovalcem.
Z investicijo želijo energetsko sanirati obstoječo infrastrukturo, ter s tem znižati nižanje stroške vzdrževanja s prepotrebnimi obdobnimi vzdrževalnimi deli in poskrbeti za tehnološko nadgradnjo.
Sicer pa je bila leta 2009 v Mariboru že obnovljena Kadetnica, ki stoji poleg Vojašnice generala Maistra. V njej sta šola in muzej.
Družbi Dravske elektrarne Maribor (Dem) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bosta dobili novo vodstvo. V Dem 1. decembra na mesto generalnega direktorja prihaja Aleksander Brunčko, ki se mu bo 1. januarja 2022 kot direktor pridružil Damjan Seme. V Tešu pa bo z novim letom generalni direktor Matjaž Vodušek, kot direktor pa ostaja Mitja Tašler.
Z imenovanji je danes soglašal nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), pod okrilje katerega sodita Dem in Teš. Nadzorniki so tudi soglašali s ponovnim imenovanjem Ervina Renka za direktorja družbe HSE EDT in ponovnim imenovanjem Zlatka Sahadžića za direktorja družbe HSE BH Energetsko preduzeće, so sporočili iz HSE.
Poslovodstvo Dema, ki ga zdaj vodi Andrej Tumpej, bo po novem dvočlansko, s čimer se zagotavlja boljše načrtovanje in vodenje številnih projektov na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Tumpej sicer ostaja zaposlen v Demu.
Aleksander Brunčko, ki bo od 1. decembra generalni direktor Dema s polnim, štiriletnim mandatom, je magister poslovnih ved z več kot 20 leti vodstvenih izkušenj, v skupini HSE pa je zaposlen od leta 2007 na različnih vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Od konca leta 2020 je bil svetovalec oz. pomočnik direktorja Dema, v podjetju HSE Invest pa je v tem času opravljal funkcijo prokurista.
Brunčku se bo s 1. januarjem 2022 pridružil Damjan Seme kot direktor Dema s štiriletnim mandatom. Seme ima več kot 16 let delovnih izkušenj, od tega prva štiri leta v skupini HSE, zadnjih 12 let pa zaseda vodilna in vodstvena mesta v podjetju C&G, ki deluje na področju projektov v elektroenergetiki. Seme je tudi član nadzornega sveta HSE, iz katerega bo po prevzemu nove funkcije izstopil.
Teš, ki ga zdaj kot generalni direktor vodi Viktor Vračar, pa bo s 1. januarjem 2022 prešel pod vodstvo Matjaža Voduška. Vodušek, ki je dobil polni, štiriletni mandat, na mestu generalnega direktorja, je diplomirani inženir elektrotehnike in magister znanosti, smer ekonomija in poslovne vede. Ima skoraj 30 let delovnih izkušenj, od tega več kot polovico na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Zadnjih 13 let deluje na področju energetike, 12 let je bil direktor družbe SODO. V Tešu kot direktor ostaja Mitja Tašler.
Vir: STA
Konec junija je v sklopu Festivala Lent v mariborskem mestnem parku potekal družinski festival Art kamp, ki že od leta 2017 udejanja ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo dosledno ločeno zbiranje in odgovorno ravnanje z naravnimi viri.
Festivalu je tretje leto zapored uspelo preseči mejo 90 % ločeno zbranih odpadkov in ohraniti naziv Zero waste prireditev. Iz leta v leto padajo tudi skupne količine odpadkov – ta je znašala 1320 kg, kar je skoraj dve toni manj od pričetka uvedbe ukrepov v 2017, posamezni obiskovalec pa je v letošnjem letu proizvedel v povprečju le 0,025 kg odpadkov.
Navkljub zahtevnim razmeram za organizacijo Ekologi brez meja poročajo o pozitivnih premikih na področju zmanjševanja odpadkovnega odtisa slovenskih prireditev in dogodkov. Poleti izvedenemu Zero waste festivalu Art kamp se v prihodnjih dneh pridružujeta še dve novi prireditvi v mreži Zero waste Slovenija. Zero waste strategije in ukrepi so postale v luči sprejete uredbe o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg ključno vodilo za organizatorje prireditev, ki so poleg partnerjev, sponzorjev in obiskovalcev odgovorni za okoljski odtis dogodka.
Glavni izzivi na področju organizacije dogodkov z manj odpadki, ki jih zaznava nacionalna zero waste organizacija Ekologi brez meja, ostajajo povezani z motiviranjem vseh deležnikov za sodelovanje in pomoč pri doseganju rezultatov – predvsem gostincev, komunalnih podjetij in lokalnih odločevalcev. Prav te bodo nagovorili tudi v sodelovanju z novimi prireditvami, ki stopajo na zero waste pot. Za jesen načrtovanemu (Z)mešanemu festivalu se prvič na tej poti pridružujeta še Svečana trgatev Stare trte v Mariboru in Slovenski oglaševalski festival. Slednji bo ta četrtek in petek pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice potekal že 30., pod sloganom Vztrajno na trajno pa si je zadal cilj do leta 2035 izpolniti vse zahtevane pogoje in postati zero waste prireditev.
Iniciativa Mestni zbor je postavila šest merilcev temperature zraka in vlage ob Radvanjskem potoku.
Postavljanje merilcev temperature zraka in vlage. Vir: Facebook, Iniciativa Mestni zbor
“V okviru projekta »Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka« smo se povezali z Univerzo v Mariboru in projektom Lifewatch, ki z meritvami spremlja temperaturne ekstreme mariborskih »toplotnih otokov«,” so zapisali in dodali, da bodo meritve temperature zraka izvedli tudi na območju Radvanjskega potoka, kjer so postavili šest merilcev, s katerimi bodo redno beležili temperaturo in zračno vlago.
Merilci temperature zraka in vlage so postavljeni tudi v krošnjah dreves. Vir: Facebook, Iniciativa Mestni zbor
“Z merilci bomo spremljali temperaturna nihanja na soncu izpostavljenih legah in jih primerjali z meritvami merilcev, ki smo jih postavili v obrežnih, z drevjem in grmovnicami poraščenih pasovih. S spremljanjem temperature na tak način bomo pridobili zanimiv vpogled v blagodejne učinke, ki jih zeleni pasovi nudijo svoji okolici,” so razložili.
Na dvorišču Kmetijske zadruge Ruše (KZ) so včeraj odprli tržnico “Ruški plac”. Po več kot desetletju so Ruše znova dobile prostor za nakup domačih, lokalno pridelanih in predelanih izdelkov.
Po besedah pobudnika in predsednika KZ Tomaža Juršeta je cilj projekta spodbuditi lokalne pridelovalce in predelovalce k registraciji dejavnosti ter s tem k večji možnosti prodaje njihovih pridelkov in izdelkov. Trđnica bo po napovedih obratovala vsak petek med 13.00 in 18.00. “Upamo da se bo tržnica prijela med domačini, v kolikor bi bilo povpraševanje po več tržničnih dnevih bi to z največjim veseljem organizirali. V načrtu je da je ponudba lokalnih pridelkov in izdelkov stalna. V planu je tudi da nas občasno obiščejo kakšni rokodelci (suha roba), food trucki, razne organizacije, društva,… ter tako predstavijo svojo dejavnost,” je še dodal Jurše.
Več v videu:
Na interaktivnem zemljevidu Maribor – okolje in zdravje bodo lahko občani poiskali najbolj aktualne informacije o kakovosti zraka, podzemne vode in tal v Mestni občini Maribor, so danes sporočili iz mariborske občine.
Kot so zapisali na občinski Facebook strani, je karta še v testni fazi, “zato bodo podani predlogi smiselno vključeni v njenem nadaljnjem razvoju, tako da bo čim bolj uporabna, razumljiva in zanimiva ter uporabniku prijazna.”
Vir: FB MOM
“Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor kot idejni vodja
projekta je v sodelovanju s partnerji – Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano, Geološkim zavodom Slovenije in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje – pripravila interaktivno spletno karto Maribor – okolje in zdravje, na kateri lahko vsak občan dostopa do aktualnih podatkov o stanju okolja v občini in njeni širši okolici,” pravijo na mariborski občini. V karto so vključeni tudi nekateri zdravstveni podatki o prebivalstvu. Karto zdaj testno predstavljamo širši javnosti.
Gibanje Za pitno vodo zbira overjene podpise za vložitev referenduma, s katerim bi radi ohranili vodo, predvsem pa zavrniti zakon o vodah, ki je po njihovem mnenju sporen, saj omogoča gradnjo na priobalnih področjih in predstavlja grožnjo za zastrupitev podtalnice.
Gibanje Za pitno vodo: Diana Dajčman in Oktobrina Peterin
Vlada je zakon o vodi po skrajšani javni razpravi sprejela. Nevladne organizacije pa so se zavezale, da začnejo zbiranje podpisov za referendum, menijo namreč, da je zakon sporen v več točkah. V dobrih treh dnevih so zbrali 9000 podpisov pobude za referendum. Sedaj pa morajo zbrati 40.000 overjenih podpisov do 24. maja. V skupni želji po ohranitvi kvalitetne pitne vode in pristne narave se je združilo preko 400 prostovoljcev iz cele Slovenije. V manj kot tednu dni so zbrali že skoraj 8000 spletnih podpisov. “Za rešitev tega, kar bi mi radi, pitne vode in nepozidave priobalnih pasov ne obstaja več nobena druga rešitev kot dobiti referendum,” je izpostavil eden od pobudnikov referenduma Uroš Macerl iz društva Eko Krog.
Uroš Macerl, društvo Eko krog
“Prvič zato, ker je pri priobalnem pasu filter kot neka ledvica, skozi katero se površinska voda sfiltrira, predno pride v podtalne vode in predno jo mi dobimo domov na pipo. In v tem priobalnem pasu mora biti življenje, mora biti narava, mora biti biodiverziteta, morajo biti habitati,” je razlagal Macerl in poudaril, da v tem priobalnem pasu ne bi smelo biti gradenj, parkirnih prostorov, nakupovalnih centrov, bencinskih črpalk in tako naprej.
Ob tem je še omenil: “Izven naselja se pogovarjamo o 40 metrih od potoka, reke, jezera oziroma od morja, v naseljih pa samo 15 metrov. In še to hočejo vzeti. Še to hočejo pozidati.” Pri tem pa je omenil: “Bistvo, kar je, nek hotel, ki je zgrajen na 50, 80, 100 metrih, od obale ima ceno kavice na svoji terasi drugačno od tistega, ki je uspel priti čisto do vode. In zato so kapitalski pritiski ogromni.” In zdaj, po njegovih besedah, je pri vodi čas, da se ljudje združijo, ker voda po njegovem ni politična tema, ampak nadpolitična, zato vabijo vse, da pomagajo.
Meni, da bi npr. hoteli lahko stali 40 metrov od vode, ne pa ob vodi. Nič nimajo proti sprehajalni poti. Macerl pa opozarja, da po novem zakonu o vodi, lahko gradijo čisto ob vodi, tako da bi na obali bil beton, pri katerem pa ni življenja. Meni tudi, da bi po sprejetem zakonu o vodi lahko prišlo v desetih do petnajstih letih do ogromne škode, ki jih ne bi mogli popraviti. Pa tudi to, da je zaenkrat priobalni pas urejen tako, da je prost dostop do vode za vse državljane in tudi dobrina vseh državljanov. Če pa bo privatni kapital, ki mu je po novem zakonu dovoljeno graditi v priobalnem pasu, zgradil svoje objekte tam, pa ne bo več tako. Meni, da bi tako prišlo do tega, da bi morali ljudje plačati dostop do vode oziroma da bo tam vse dražje, če se zakon ne bo spremenil. “Ko bo tam stala ograja, bo lastnik postavil ceno. Pravijo sicer, da ograj ne bo, ampak v tem zakonu je tudi en člen, kjer piše, da če lastnik lahko dokaže, da se mu lahko naredi škoda, lahko to tudi zagradi.” Zato pravi, da se bo zagotovo zgodilo, če tega ne preprečijo, da bodo v priobalnem pasu bile ograje, “eni bodo lahko tam sedeli, drugi pa ne”. In po njegovem je treba temu absolutno nasprotovati.
Izpostavil je še, da je bilo v prejšnjem zakonu dovoljeno zožit priobalni pas od leta 2008, kar je bilo opredeljeno kot izjema. Po novem zakonu pa naj bi bili dovoljeni enostavni objekti in objekti v javni uporabi, to pa pomeni hoteli, trgovski centri in tudi bencinske črpalke, je razlagal Macerl in dodal: “In absolutno ne smemo dovoliti, da nam vzamejo ta del narave in ni nobene potrebe, da bi nam ga vzeli.” Po njegovem je zeleni pas med vodo in zgradbami nujen. “Da bi ta zakon ščitil naravo in pitno vodo, je navadna laž. Ta zakon je treba preprečiti. Ni več veliko časa, do 24. maja je treba zbrati 40 tisoč overjenih podpisov,” je izpostavil Macerl.
Diana Dajčman
“Nesprejemljivo je, da zaščita pitne vode še vedno ni samoumevna. Zakon, ki je nepremišljen in nima nobene podpore v strokovni javnosti ter ima lahko dolgoročne posledice na stanje voda, ni v interesu državljanov Slovenije. Tudi v Mariboru smo se odločili, da ohranimo zdravo pitno vodo in prost dostop do obale,” je povedala Diana Dajčman, predstavnica Mladih za podnebno pravičnost Maribor.
Izpostavila je, da bi morala ministrstvu za okolje in prostor ter ministru Vizjaku protipoplavna varnost prioriteta in da bi “iz novele zakona lahko preprosto črtal sporne točke v 37. členu, zaradi katerih bo gradnja na priobalnem pasu deregulirana in s tem poplavna varnost poslabšana – namesto tega pa so se na ministrstvu raje odločili sporne člene dodati šele po skrajšani javni razpravi.” Ob tem pa tudi, da si ne želi piti kave ob vodi: “Ob vodi želim naravo, ob vodi je prostor za življenje in ne za gostinstvo. In mislim, da nisem edina, ki tako misli – če kdaj smo v zadnjem letu spoznali, kako posebna je narava, saj je ostala edini prostor, kamor nam je bilo dovoljeno pobegniti od vseprisotnega kaosa. Zaradi tega je tudi pomembno, da se zdaj združimo in se skupaj borimo za njo.”
Oktobrina Peterin in Diana Dajčman
“Zbiranje večinoma poteka brez težav. Prostovoljci pred UE Maribor smo do zdaj v povprečju zbrali po 100 podpisov na dan. Elektronskih podpisov je trenutno več kot 11 tisoč,” je pojasnila Oktobrina Peterin, članica MZPP Maribor in dodala: “Prostovoljci podpise zbirajo tako v Mariboru, kot tudi v Hočah, Miklavžu, Slovenski Bistrici, Rušah, Ormožu in na Ptuju. V Mariboru vas ekipe prostovoljk in prostovoljcev pričakujejo pred upravno enoto v času poslovnih ur. Tam vam bodo z veseljem pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, izpolnjene obrazce z overjenimi podpisi pa jim lahko tudi predate.”
Overjene podpise se v Mariboru zbira tudi v restavraciji Slovegija, kavarni Hi Ko Fi, Ropotarnici, GT22 in v nabiralniku Pekarne Magdalenske mreže, Ob železnici 8. Dodatne informacije o zbirnih mestih lahko najdete tudi na www.zapitnovodo.si/lokacije. Na upravni enoti ali na krajevnem uradu overjene podpise pa lahko iz kateregakoli kraja pošljete po pošti na naslov: Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec, p.p. 1717, 1101 Ljubljana. Pobudnik referendumske zahteve mora namreč do 24. maja 40 tisoč overjenih podpisov fizično predati Državnemu zboru.
Poletna šola za prehrambene aktiviste bo potekala v treh vsebinskih modulih, ki obsegajo 22 pedagoških ur. Predavanja bodo potekala v prostorih MKC Maribor, Ob železnici 16 v Mariboru, po zaključenem izobraževanju pa udeleženec pridobi certifikat Prehrambeni aktivist.
Slika je simbolična. Foto: Pixabay.com
Inštitut Wcycle je del evropskega projekta Food Wave – Empowering Urban Youth for Climate Action, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru Programa za razvojno izobraževanje in ozaveščanje. Njegov cilj je širiti zavedanje o trajnostnih načinih pridelave in uživanja hrane za ublažitev podnebnih sprememb, pomembno vlogo pa ima tudi aktivacija mladih s ciljem vplivati na institucionalne odločitve, da bi nas lahko do leta 2030 vodile do trajnostnega svetovnega prehranskega sistema. Projekt vodi mesto Milano, sodelujejo pa ActionAid Italia, ACRA, Mani Tese in 25 projektnih partnerjev v 17 državah, tudi Inštitut Wcycle.
Projekt Food Wave v središče postavlja mlade med 18. in 35. letom starosti, saj jih prepoznava kot ciljno skupino, ki je sposobna narediti odločili preboj na področju trajnostnega razvoja. Inštitut Wcycle kot partner v projektu, podobno kot ostali evropski partnerji, med 7. in 21. junijem v okviru projekta organizira brezplačno poletno šolo, v kateri se bodo zainteresirani mladi, ob podpori lokalnih in mednarodnih strokovnjakov naučili:
– prepoznati klimatske spremembe, ki jih povzroča pridelava hrane,
– trajnostnih načinov pridelave in porabe hrane,
– veščin spodbujanja trajnostnega odnosa do hrane prek socialnih medijev,
– vloge lokalne skupnosti v prizadevanjih za trajnostni odnos do hrane in
– spoznali možnosti, ki jih posameznikom in njihovim prizadevanjem nudi evropski projekt Food Wave.
Število mest v poletni šoli je omejeno, zainteresirani pa najdejo prijavnico in ostale podrobnosti izvedbe poletne šole na spletni strani Inštituta Wcycle www.wcycle.com.
Danes je od jutra pa do 16. ure potekala čistilna akcija zelenih površin na območju mestnih četrti in krajevnih skupnosti na desnem bregu Drave.
Nekaj občanov in občank ter predstavnikov nekaterih podjetij se je dopoldan ali popoldan odpravilo čistit zelene površine v četrteh in skupnosti Maribora: Magdalena, Tabor, Nova vas, Radvanje, Studenci, Limbuš, Pekre, Razvanje, Tezno, Pobrežjem Brezje, Dogoše, Zrkovci.
Mariborski župan Saša Arsenovič je že včeraj vabil občane na čistilno akcijo:
Zjutraj pa sta med prvimi že čistila okolico Jožefove cerkve na Studencih vodja čistilne akcije Neva Pipan in podžupan Samo Peter Medved.
Dobro jutro, desni breg Drave!
Sobota je dan za čistilno akcijo.Pri Jožefovi cerkvi na Studencih je že postavljeno…
Objavil/a Mestna občina Maribor dne Petek, 16. april 2021
Danes pa so torej tudi občani zavihali rokave. Tako je Miha Rubin iz Marproma sporočil, da je bila na čistilni akciji ekipa Marproma: “Oboroženi z vrečami za odpadke, zaščitnimi rokavicami in dobro voljo s(m)o se sodelavci Marproma v spremstvu nekaj družinskih članov podali na Pohorje in lotili čiščenja okolice zgornje postaje gondole. Več vreč pobranih odpadkov smo ob koncu odpeljali v dolino do najbližje zbirne točke v sklopu akcije.”
Ekipa Marproma je danes čistila okolico zgornje postaje vzpenjače. FOTO; Miha Rubin. Vir: Facebook, Mariborska spomladanska čistilna akcija
Že včeraj so delavci Nigrada čistili širšo okolico stavbe Nigrada, v kateri je tudi sedež Javnega holdinga Maribor: na Ptujski in Zagrebški cesti ter v Špelini, Ukrajinski in Nasipni ulici.
Delavci Nigrada so čistili okolico svojega podjetja VIR: Facebook, MO Maribor
Tudi uslužbenci Skupne občinske uprave Maribor so danes sodelovali pri čistilni akciji, prav tako tudi občani in občanke. Med drugimi je tudi uporabnica Facebooka Jasna Pitamic objavila na Facebook strani Mariborska spomladanska čistilna akcija #MojiOdpadkiMojaSkrb rezultat svojega dela: “3 pari rok, 45 min, okolica Doma pod gorco. Nekaj pa je.”
Zbrani odpadki v okolici doma Pod gorco. Foto: Jasna Pitamic. Vir Facebook, Mariborska spomladanska akcija
V soboto, 27. marca 2021, so v dopoldanskih urah opravili čistilno akcijo na Muti. Po besedah župana Mirka Vošnerja je bilo smeti preveč, zato poziva vsem k ohranjanju narave. Udeležba akcije “Očistimo Muto” je bila velika, pri tem pa so upoštevali preventivne ukrepe za omejevanje covida-19.
Sodelovalo je več posameznikov, raznih društev. Čistili pa so tudi učenci in zaposleni Osnovne šole Muta, prav tako tudi zaposleni z občinske uprave ter občinski svetniki. Župan Mirko Vošner se na Facebooku vsem zahvaljuje za udeležbo, posebej pa še Ludviku Jerčiču, ki je izdelal posebne smetišnice za sobotno akcijo.
Zaradi preventivnih ukrepov pred okužbami s covid-19 niso imeli večjih druženj skupin, posamezniki pa so dobili zjutraj zaščitne rokavice, maske in vrečke pred občino Muta.
Mariborski mestni svetniki bodo na prihodnji seji mestnega sveta obravnavali Občinski program varstva okolja Mestne občine Maribor za obdobje 2021-2030, v katerem so zajeta ključna okoljevarstvena področja.
Cvetka Slana iz Skupne službe varstva okolja MO Maribor je danes izpostavila, da gre za strateško pomemben dokument, ki so ga pripravljali več mesecev. V njemu so zajeta vsa ključna področja.
Pri podnebnih spremembah bodo upoštevali prilagoditev na podnebne spremembe s ciljem, da bi MOM postala podnebno nevtralna občina do leta 20145.
Posebna skrb je namenjena ohranjanju naravnega okolja, pri katerem, je poudarila Slana, je tudi skrb za biotsko raznovrstnost, ohranjanje zelene infrastrukture po vsem mestu. Tako je izpostavila, da že poteka postopek urejanja Parka Pekrski potok, o katerem smo nedavno poročali tudi mi. Radi pa bi tudi ohranili in uredili ekosisteme po vsem mestu. Prav tako pa tudi zdaj nekoliko zapostavljeno področje mestnih vrtov po vzoru skupnostnega vrta pod Pekrsko gorco. Vse to pa pomeni tudi večjo ozelenitev mesta.
Na tem področju je med temeljnimi cilji zagotavljanje trajnostne in kakovostne oskrbe z zdravo pitno vodo, pa tudi skrb za podzemno vodo, ne nazadnje pa tudi za dobro stanje površinskih voda. Slana je ob tem izpostavila, da se nikakor ne sme pozabiti na pitni vir na Vrbanskem platoju.
Pri tem je najpomembnejše, da se zmanjša onesnaževanje tal. Zato bodo dober del aktivnosti namenili ozaveščanju javnosti o pomenu kakovostnih tal.
Slana je še omenila, da jih čaka veliko dela še z aktivnostmi za preprečevanje odpadkov, pri tem pa bo po njenih besedah treba nadaljevati intenzivno ločevanje odpadkov. Izpostavila je tudi pomen krožnega gospodarjenja, ki se mora nadaljevati.
„Ne smemo pozabiti še na čist zrak,“ je dejala Slana in dodala, da se v zadnjih letih stanje izboljšuje. Sicer pa je Vlada RS konec lanskega leta sprejela noveliran odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor. Ta zajema poleg MO Maribor še občino Miklavž na Dravskem polju. Skupaj z ukrepi za manj hrupa v okolju, proti svetlobnemu onesnaževanju in elektromagnetnemu sevanju ter drugimi ukrepi pa je po njenem treba delovati celostno
Na 14. natečaju “Sto ljudi 100 čudi”, na katerem izbirajo najboljše slogane proti nestrpnosti, so izbrali tri najboljše slogane, podelili pa so tudi posebno nagrado za pesem.
Slika je simbolična. FOTO: Pixabay.com
Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Katja Sreš iz Ekologov brez meja, Nina Logar kot NinaRozina in Maja Marinček Kanop iz ZPM Maribor, je izbrala letošnje najboljše slogane proti nestrpnosti:
1. mesto: Okolje nam pripoveduje zeleno zgodbo, mi mu pišemo črni scenarij. (Nejc Sadek 2.e/1; TŠC; mentorica: Jolanda Lep)
2. mesto: Čisto okolje ohranjaj in prihodnost ustvarjaj. (Lana Lavrič 1.c ; SEŠG; mentorica: Jolanda Lep)
3. mesto: Do narave ne bodi zver ampak fer! (Katarina Štor 4.d ; SEŠG; mentorica: Bronja Jarc)
Nagrade avtorjem najboljših sloganov je prispeval Rajzefiber biro, podelili pa so tudi posebno nagrado Restavracije in pizzerije Toscana za pesem, ki jo je spesnila dijakinja Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, Larisa Zašler.
Mamin klic, petje ptic,
šumenje gozdov in piš vetrov,
prej v eno z naravo, a zdaj s prazno glavo.
Rana, izdaja, zamera in laž,
začaran krog, ki vrti se okrog nog.
Fantazija zelena, sivina le ena.
Zlagan svet, posušen cvet.
Industrija, tovarna, plastike net,
oprosti narava za vso to smet.
Si mati le ena, takšna kot druga nobena.
Težko bo spremeniti ta pokvarjen svet,
a se spomni živali, narave zelene, igranja otrok, divjanja okrog,
vseh lepih glasov, šumenja gozdov…
Z leti vse preide v pozabo, naprej se hodi s prazno glavo,
ni več igranja in lepih let, vse prehaja v eno temačno klet.
(avtorica: Larisa Zašler)
Tema 14. natečaja za najboljši slogan proti nestrpnosti “100 ljudi 100 čudi” je bila letos usmerjena k strpnosti do narave, s čimer so spodbujali k spremembi nakupovalnih navad in zmanjševanju uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo, pa tudi k smotrnejšemu nakupovanju oblačil in ponovni uporabi tekstilov. Na štirih srednjih šolah, to so Srednja ekonomska šola, Srednja šola za oblikovanje, Tehniški šolski center in Prometna šola, so v oktobru potekale delavnice šivanja vrečk za večkratno uporabo pod mentorstvom NineRozine, k sodelovanju pa soo povabili tudi Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki je na predavanjih preko spletnih medijev mlade ozaveščala o problemu onesnaževanja okolja s poudarkom na prekomerni uporabi plastenk in vrečk za enkratno uporabo ter prekomernemu nakupovanju oblačil. Delavnic šivanja vrečk se je udeležilo 45 mladih, spletnih predavanj 294, do 16. novembra, mednarodnega dneva strpnosti, pa so prejeli kar 1.088 sloganov, kar je največ doslej.
Dupleško društvo Ohranimo naravo čisto je prejelo anonimno obvestilo o nezakonitem odlaganju odpadkov v naselju Log v Spodnjem Dupleku. Gre za gozd v naravno zaščitenem območju Krajinskega parka Drava. Za tem je društvo pozvalo storilca, da odvržene odpadke pobere do naslednjega dne in jih odpelje v Zbirni center Duplek, sicer bodo obvestilo očevidca predali naprej.
Po prejetem zapisu gre domnevno za storilca v zelenem terenskem vozilu, ki ga društvo poziva, da odvrženo pobere, so zapisali na svoji Facebook strani in dodali: “V nasprotnem primeru bomo prisiljeni posredovati anonimno prijavo očevidca dejanja na pristojne institucije. Enostavno smo zgroženi, da se takšna neodgovorna dejanja dogajajo v času, ko je zbirni center odpadkov odprt 4 krat na teden.”
Danes smo prejeli anonimno obvestilo o nezakonitem odlaganju odpadkov v naselju Log v Spodnjem Dupleku. Gre za gozd v…
Objavil/a Ohranimo Naravo ČISTO dne Nedelja, 15. november 2020
Še istega dne zvečer so objavili odvržene odpadke in zapisali, da bodo prepeljani v Zbirni center Duplek. Ob tem so tudi razložili, da ne bodo objavljali podatkov o storilcih: “Za ugotovitev kršiteljev imamo pristojne institucije, katerih delo je zbiranje dokazov, identificiranje storilcev in izdaja denarnih kazni. Zato od nas ne pričakovat, da bomo javno objavljali imena domnevnih storilcev, če jih sami nismo zasačili pri odlaganju odpadkov.” Ob tem pa so tudi pozvali očividce, da ko nekoga vidijo, da odlaga odpadke, da si zapišejo registracijo vozila, fotografirajo odlaganje in takoj prijavijo na 113 ali e-mail pp_maribor1.pumb@policija.si. Prijava ej lahko tudi anonimna.
Obenem pa so vsem dali še napotek: “Ker opažamo, da ljudje niso dovolj dobro seznanjeni s časom delovanja zbirnega centra, cenikom odlaganja odpadkov, načinu oddaje azbestne kritine, gradbenih odpadkov, zelenega odreza itd. smo se za to danes preko maila obrnili na Čisto mesto. Ko dobimo vse odgovore jih objavimo na naši strani.”
Odlagališče bo do jutri zvečer sanirano in odpadki odpeljani v zbirni center Duplek.
Za ugotovitev kršiteljev imamo…Objavil/a Ohranimo Naravo ČISTO dne Nedelja, 15. november 2020
Mestna občina Maribor je skupaj s partnerji in podporniki Partnerstva za Pohorje predstavila Strategijo razvoja Pohorja. Gre za prvi strateški dokument, ki pokriva širok spekter izzivov ter ima podporo 28 partnerjev na celotnem območju Pohorja. Njena vrednost bo tolikšna, kolikor bo v prihodnosti zastavljenih ciljev in predvsem uresničenih projektov.
Vir: FB Visit Pohorje
Zaveza Partnerstva za Pohorje je bila, da bodo začeli usklajevati cilje in projekte, s pomočjo katerih bo Pohorje postalo zelena destinacija z evropsko uveljavljeno tržno znamko. Pomemben korak k temu je bil narejen s pripravo »Strategije razvoja Pohorja«, ki prvič celovito združuje vsa področja, ki v tem trenutku predstavljajo izziv na Pohorju. V njej so bili analizirani ključni problemi in potrebe, s pomočjo katerih so bili določeni ukrepi za njihov razvoj ter jih finančno ovrednotili.
Predsednik Partnerstva za Pohorje, župan MO Maribor Saša Arsenovič je v nagovoru strategije uvodoma zapisal: “Kar delamo, je zgodovinsko” in dodal: “Že v preteklosti so v občinah okoli Pohorja čutili enako močno željo, da se z vseh strani, z vrha in obronkov, povežemo na tem našem skupnem hribu. A mi smo prvi, ki to željo uresničujemo.” Na novinarski konferenci je župana MO Maribor nadomeščal podžupan Samo Peter Medved, ki je dejal, da je bilo v preteklosti že več poskusov povezovanja med sosednjimi občinami, vendar nikdar v smislu partnerstva vseh občin, ki mejijo na Pohorje. Občin in pridruženih deležnikov v partnerstvu je kar 28. Slednje vsekakor nakazuje na zgodovinski dogodek, saj je bila prvič ustvarjena tudi skupna razvojna strategija na področjih zaščite narave, turizma, gospodarstva, infrastrukture in kvalitete bivanja.
Počivalšek: Pohorje ima vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma
Miselni premik v obravnavi Pohorja kot razvojne priložnosti za širšo regijo pozdravlja tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki poudarja, “da ima Pohorje vse predispozicije, da natančno sledi usmeritvam slovenskega turizma: butično, petzvezdično in trajnostno.” S pripravo strategije je bil narejen pomemben strateški korak glede soglasja o želeni prihodnosti razvoja Pohorja in prednostnih naložbah. “Med prioritetnimi projekti je vzpostavitev povezane turistične Destinacije Pohorje z vso potrebno infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma. Naslednji pomemben projekt je vezan na za Pohorje zelo pomembno gospodarsko panogo – sečnjo in predelavo lesa, ki jo želimo dodatno spodbuditi z vzpostavitvijo lesarskih centrov. Tretji nosilni projekt predstavlja vzpostavitev Regijskega parka Pohorje, kjer bi zavarovali in vzpostavili nadzor nad naravovarstveno najbolj ohranjenimi deli Pohorja,” pojasnjuje Uroš Rozman, vodja priprave strategije in direktor Mariborske razvojne agencije.
Podžupan MOM Samo Peter Medved in direktor MRA Uroš Rozman na predstavitvi Strategije razvoja Pohorja. Vir: MOM
O možnostih podpore pri ključnih projektih s strani države minister Zdravko Počivalšek poudarja: “Želim si, da bi prizadevanja občin za enovito razvojno politiko Pohorja temu območju prinesla več priložnosti za to, da bi sredstva, ki jih država namenja gospodarskemu in regionalnemu razvoju ter razvoju turizma, v večji meri prišla sem, v te kraje na Pohorju” in dodaja: “Spodbujati bo treba mlade in jim ponuditi možnosti, da bodo svoje ambicije razvijali doma, spodbujati in nagrajevati bo treba poslovne spodbude in nenazadnje Pohorje je treba mrežiti, se pravi vzpostaviti infrastrukturo, ki ga bo povezala s svetom. Povezovanje in sodelovanje 19 občin, skupaj 28 partnerjev je revolucionarno in Pohorje že ima mesto na zemljevidu naših interesov.”
Kako zelo pomembno bo, da bo Pohorje dobilo podporo tako s strani občin kot države, se zaveda in dodaja tudi Rozman: “Pomoč države pričakujemo pri projektih prenove državnih cest, gradnje in prenove žičnic, vzpostavitvijo Regijskega parka Pohorje ter lesnega centra ter drugih finančnih spodbud v podporo podjetništvu in promociji destinacije. Predvsem pa si želimo, da bi bilo Pohorje v novi finančni perspektivi deležno večjega deleža evropskih sredstev, kot do sedaj. Skupaj z občinami in drugimi deležniki na Pohorju pa lahko vzpostavimo povezano turistično destinacijo ter poskrbimo za ustreznejšo ureditev kolesarskih in pešpoti ter boljšo informacijsko infrastrukturo. Veliko pa lahko občine naredijo tudi s sprejemom ustreznih prostorskih planov, ki bodo zagotavljali razvoj nujno potrebne infrastrukture na Pohorju.”
O nujnosti ureditve ključne infrastrukture (cestne, žičniške, kolesarske, …) na Pohorju se strinja tudi eden izmed treh največjih turističnih ponudnikov na Pohorju in ustanovni partner Partnerstva za Pohorje, Boštjan Paradiž, direktor podjetja Vabo in dodaja: “Gospodarski subjekti si v prvi meri želimo, da se dobro povežemo in navzven delujemo enotno, ob tem pa imamo urejeno infrastrukturo, s čimer bi lahko zaokrožili poletno-zimski turizem na Pohorju.”
Še pred delovnim posvetom vlade se je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak danes sestal z županoma občin Dravograd in Vuzenica, ki sta mu predstavila težave pri zagotavljanju sredstev za plačila del na 50 milijonov evrov vrednem projektu vodooskrbe v Zgornji Dravski dolini. Minister je obljubil pomoč pri preseganju birokratskih ovir.
Projekt vodooskrbe v petih občinah Zgornje Dravske doline je trenutno finančno največji potekajoči projekt v regiji in se že dlje časa sooča z različnimi zapleti. Dela so opravljena v obsegu okoli 90 odstotkov, plačila pa so izvedena za okoli 70 odstotkov opravljenih del. Rok za dokončanje del je marec prihodnje leto.
Kot je po sestanku z ministrom Vizjakom, ki se danes z vladno ekipo mudi na Koroškem, pojasnila županja Občine Dravograd Marijana Cigala, je težava v tem, da od države ne dobijo pravočasno plačil za izstavljene situacije, zato občine izvajalcem gradbenih del sredstva izplačujejo iz lastnih proračunov, a to po njenih besedah ne gre v nedogled. Če jim ne bi plačali opravljenega dela, bi izvajalci znova prekinili dela. Trenutno je pri pregledu na ministrstvu situacija iz januarja letos, tako da za letos opravljena dela s strani države občine še niso dobile sredstev, je opozorila.
Cigala: Bodo do septembra 2021 poplačali vsa dela?
Županja Očine Dravograd je izrazila bojazen, da do septembra prihodnje leto, ko poteče tudi pogodba o sofinanciranju, ne bodo uspeli poplačati vseh del. Vizjaka so zato prosili, da se zavzame za projekt in minister je to po njenih besedah obljubil, kar je sam Vizjak tudi potrdil. Po končanem delovnem posvetu vlade ob začetku obiska na Koroškem je poudaril, da je močna politična volja, da se projekt izvede, obljubil pa je tudi, da bodo presegli nepotrebne birokratske ovire.
Pogovori s predstavniki ministrstva se bodo nadaljevali že prihodnji teden, je po sestanku povedal župan Občine Vuzenica Franjo Golob. Kot je še pojasnil, danes niso govorili o priključitvi sprememb v občini Muta k projektu.
Občina Muta si namreč že dlje časa prizadeva v projekt vodooskrbe vključiti hribovske vodne vire, med katerimi je najmočnejši vir vode, ki izvira v Avstriji in nato kmalu priteče na območje občine Muta. Ta je za ta vir že začela gradnjo vodovoda proti Sloveniji, ki ga je za zdaj financirala sama.
Projekt z uradnim imenom Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop je v bruto vrednosti ocenjen na 50 milijonov evrov. Sofinancirata ga država in evropski kohezijski sklad in je skupni projekt občin Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Dravograd. Slednja je kot vodilna občina pri projektu z družbo Riko pogodbo podpisala marca 2016.
VIR: STA
V dvodnevni čistilni akciji v stražunskem gozdu so udeleženci zbrali kar 380 kilogramov smeti. V petek in soboto je več deset ljudi na treh točkah ob robu stražunskega gozda namreč prevzelo Snagine vreče za smeti, nato pa nabrane smeti tudi pripravilo za odvoz.
“Natančnega števila udeležencev ne moremo podati, saj smo smeti pobirali povsem individualno. Več deset ljudi je včeraj in danes na treh točkah ob robu gozda prevzelo Snagine vreče za smeti, nekateri pa so tudi prinesli svoje. Danes smo v akcijo spontano vključili še nekaj naključnih sprehajalcev, ki smo jim ponudili vreče. Izobraževalnih sprehodov po učni poti Netopirja Boromirja se je s starši udeležilo kar okoli 130 otrok, ki jih je zanimalo, kako živijo gozdne živali, kot so netopirji in kačji pastirji,” so zapisali na Facebook strani Mestne občine Maribor po zaključemi akciji.
Bravo, Maribor! 3️⃣8️⃣0️⃣ kilogramov smeti smo danes razbremenili Stražun! Hvala vsem, ki vam ni vseeno, v kakšnem…
Gepostet von Mestna občina Maribor am Samstag, 3. Oktober 2020
Istočasno so organizirali še odvoz kupov zelenega obreza izpred mlak na tezenskem delu Stražuna. “Poudarimo, da zeleni obrez v gozd ne sodi, saj spodbuja rast invazivnih rastlin, hkrati pa se ob njem pogosto začnejo nabirati še drugi odpadki,” so še zapisali in se zahvalili sprehajalcem in udeležencem akcije za njihov doprinos.
S ciljem boljše dostopnosti različnih delov mesta brez nujne uporabe osebnega avtomobila in posledično trajnostnega razvoja na Mestni občini Maribor med drugim razmišljajo o vzpostavitvi redne potniške linije na reki Dravi. Pot po nakupih pa naj bi bila že kmalu možna tudi z vlakom.
V načrtu celo plovba mimo elektrarne
FOTO: Pixabay
Študijo bodo po besedah podžupana Sama Petra Medveda uporabili v postopku sprejemanja nove državne uredbe o plovnosti reke, na katero je občina podala številne pripombe. Med drugim si prizadeva za možnost uporabe širšega nabora plovil in vožnje z večjo hitrostjo od trenutno veljavne.
“Za vodenje tega projekta smo dali pooblastilo Mariborski razvojni agenciji, ki to dobro pelje. Imeli smo že sestanek z vsemi občinami in vsemi deležniki, tudi gospodarskimi, na Dravi, ki so bili te pobude zelo veseli. Cilj je, da bi v nekem kratkoročnem obdobju imeli javni potniški promet na Lentu in kasneje tudi na (Mariborskem) jezeru,” je povedal podžupan.
Lent je del starega mestnega jedra na levem nabrežju Drave, Mariborsko jezero pa je akumulacijsko jezero zahodno od mesta, ki je nastalo z zajezitvijo reke zaradi gradnje hidroelektrarne Mariborski otok. Po načrtih ekipe župana Saše Arsenoviča bo mogoče v prihodnje pluti od enega od drugega.
“Ne skrivamo ambicij, da bi povezali tudi spodnje in zgodnje jezero. Torej da bi naredili nek sistem zapornic na elektrarni. O tem smo že govorili z Dravskimi elektrarnami. Mislim, da to niso nikakršne sanje, ampak realnost. Strokovna podlaga, ki je ta trenutek v izdelavi, bo dala svoje rezultate. To bo strategija in potem gremo v akcijski načrt ukrepov,” je povedal Medved.
V sklopu projekta vzpostavitve Dravske promenade, ki se že izvaja, je načrtovana ureditev pristajališč ob reki. Ob reki je zaenkrat večinoma urejena le sprehajalna pot, po njej pa vozijo le splavi in ladjica Dravska vila, ki so v zasebni lasti ter služijo gostinskemu in turističnemu namenu.
Nove povezave med levim in desnim bregom reke nujne zaradi izrivanja motornega prometa iz mestnega jedra
Z obnovo Glavnega trga je mesto izgubilo pomembno prometno povezavo v središču mesta, z napovedano obnovo Lenta pa naj bi se tudi ta zaprl za promet, zato je treba najti alternative vožnjam z osebnim avtomobilom skozi središče mesta. Z ladjo bi bilo na primer mogoče že v nekaj minutah priti z osrednje tržnice na levem bregu do kliničnega centra ali nakupovalnega središča Europark na desnem bregu.
Dostop do slednjega želijo na občini izboljšati tudi z železnico. Nakupovalno središče, okoli katerega se gradijo še novi trgovski kompleksi, leži tik ob železniškem trikotniku, kjer se stikajo vse železniške proge, ki vodijo v mesto, a tam ni urejenega postajališča, da bi kupci lahko prišli z vlakom.
“V izdelavi je idejna zasnova mobilnostnega vozlišča s tremi železniškimi postajališči,” je povedal Medved. Podobno si prizadevajo, da bi vzpostavili novo železniško postajališče pri nakupovalnem središču E’Leclerc na južnem robu mesta. “Z Direkcijo RS za infrastrukturo smo v postopku izbire projektanta za izvedbo podvoza Ledina, ki vključuje tudi novo železniško postajališče.”
Kot so še povedali na občini, si skupaj z ostalimi občinami prizadevajo za avtomatizacijo in elektrifikacijo železniške proge proti Koroški ter posodobitev tamkajšnjih železniških postajališč, predvsem s ciljem lažje dostopnosti za gibalno ovirane in kolesarje. “Železniška proga Maribor-Prevalje ima velik potencial v primestnem potniškem prometu z vidika trajnostne mobilnosti in na področju turizma,” so poudarili.
Poleti so se sicer razširile govorice o ukinjanju vlakov na progi proti Koroški, a na Slovenskih železnicah to zanikajo.
Za večjo prehodnost Maribora predor pod mestom, za pešce nova brv čez Dravo
S ciljem zmanjšanja motornega prometa v mariborskem mestnem jedru so na občini med drugim obudili idejo o izgradnji predora pod mestom ter pospešili prizadevanja za izgradnjo preboja Ceste pariške komune na Pobrežje in posledično do hitre ceste skozi Maribor.
Za pešce naj bi kmalu zgradili novo brv čez Dravo ob Starem mostu v središču mesta. Njena izgradnja je bila načrtovana že v času Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, a se je ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca temu projektu odpovedala. “Za brv imamo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. V kratkem bomo šli v razpis za izbiro izvajalca in tako bo prihodnje leto brv v gradnji,” napoveduje podžupan Medved.
Na Lentu postopno spreminjajo prometno ureditev. Do zdaj dvosmerna ulica Ob bregu, ki vodi mimo kopališča Pristan, postaja enosmerna, enega od voznih pasov pa bodo namenili parkiranju.
Svetniška skupina Levica je občini med ukrepi preprečevanja širjenja novega koronavirusa predlagala ukinitev tipk na semaforjih za pešce in kolesarje. A na občini pojasnjujejo, da takšen način delovanja semaforjev zagotavlja boljšo prepustnost križišča, hkrati tipke služijo kot pomoč slepim in slabovidnim. Priznavajo, da je detekcija za pešce lahko tudi brezstična, a so takšni sistemi občutno dražji.
Vir: STA
V Vuzenici se je danes popoldne razbesnelo hudo neurje. Voda je zalila številne objekte na Sv. Primožu, na Šentjanžu nad Dravčami, na Dravčah in na Pohorski cesti.
Dopolnjeno 30.6.2020, ob 7:55
Včeraj ob 15:12 je neurje z močnim dežjem in vetrom zajelo občino Vuzenica, poroča SPIN. “Gasilci PGD Vuzenica so posredovali na več lokacijah, na Pohorski cesti, Svetem Primožu in Dravčah kjer so preusmerjali meteorne in hudourniške vode, ki so ogrožale več stanovanjskih objektov in ostranili podrta drevesa in naplavine z lokalnih cest. Na Svetem Primožu so s pomočjo delovnega stroja očistili naplavine ob mostu na lokalni cesti ter sanirali zemeljski plaz, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Zaradi neurja je zaprta cesta Dravče – Vuzenica. Zemeljski plaz je odnesel eno izmed lokalnih cest Vuzenica – Sv. Primož na Pohorju. Sanacija se bo nadaljevela v naslednjih dneh,” še piše SPIN.
Dijaki Lesarske in gozdarske šole Maribor so včeraj v Betnavskem gozdu namestili gnezdilnice za divje opraševalce, ki so si jih tekom šolskega leta zamislili in izdelali iz povsem trajnostnih materialov.
Pri nameščanju več kot 50 trajnostnih gnezdilnic so se jim pridružili zaposleni družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), ki je izdelavo gnezdilnic tudi omogočila. V SiDG se zavedajo negativnih posledic izumiranja divjih opraševalcev, ki nam skupaj s čebelami zagotavljajo vsako tretjo žlico hrane. Zato so se po lanski uspešno izvedeni sadnji medovitih dreves v Betnavskem gozdu odločili letos pomagati preživeti tudi divjim opraševalcem. Prav tako pa so projekt podprli tudi na Mariborskem vodovodu.
Divji opraševalci namreč »delajo« – oprašujejo tudi v mrazu, vetru in dežju, ko čebele niti ne zapustijo svojih panjev. Poleg tega oprašujejo številna sadna drevesa in rastline, ki jih čebele zaradi prekratkega žela ne morejo. Med doslej prezrte divje opraševalce sodijo čmrlji, metulji in več kot 500 vrst čebel samotark, ki izumirajo tudi zaradi pomanjkanj bivališč, kar neposredno ogroža našo prehranjevalno verigo.
Nedavna raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pokazala na nujnost ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine učinkovite strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja. V številnih deželah je problem pomanjkanja opraševalcev tako pereč, da sadno drevje že oprašujejo s pomočjo ljudi (Kitajska). “Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovrednotena na okoli 120 milijonov evrov letno. Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost,” so ob raziskavi o pomenu divjih opraševalcev zapisali na kmetijskem ministrstvu. “Čmrlji in čebele samotarke živijo tudi v mestih, ki sploh niso slab življenjski prostor, sploh če ga primerjamo z intenzivno obdelovano kmetijsko krajino. Vrtovi in parki so od pomladi do jeseni polni cvetočih rastlin, primanjkuje le gnezdilnih mest, in to tako zelo, da so čmrlji pripravljeni gnezditi celo visoko na balkonih stopnic.« Poleg tega pa dr. Bevk še poziva:” Namesto angleške trave imejmo na vrtu raje čim več cvetočih, medovitih rastlin. Sončnic, žametnic, facelijo, sivko, deteljo, jagodičevje, sadno drevje…,” je povedal Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Projekt pa so podprli tudi na Mariborskem vodovodu. Kot je povedal direktor Danilo Burnač. “Mariborski vodovod je družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi. Vsi ti projekti, ki vključujejo naravo, ekologijo, so za nas tudi pomembni s preprostega vidika; v kolikor čebele opravljajo svoje poslanstvo sta seveda tudi voda in narava zdrava, zato je pomembno tudi zato, da mi oskrbujemo varno in zdravo pitno vodo. V lanskem letu smo z akcijo “Sem sprememba” začeli ta projekt tako, da smo posadili 200 medovitih rastlin, grmovnic in dreves, ki so izključno namenjeni za potrebe čebelarstva. V letošnjem letu to nadaljujemo na območju kjer načrpamo 7 procentov pitne vode za celoten sistem,” je povedal Burnač.
Večjo učinkovitost divjih opraševalcev je ugotovila skupina 50 raziskovalcev z vsega sveta, ki so analizirali opraševanje 41 kmetijskih rastlin na 600 poljih na petih celinah. Med drugim so ugotovili, da so čmrlji so v Evropi najpomembnejši divji opraševalci. V Sloveniji je najdenih kar 35 vrst teh nenadomestljivih obiskovalcev cvetov.
V mestnem avtobusnem prometu, kjer sedaj ob delavnikih še veljajo sobotni vozni redi, v ponedeljek, 1. junija, uvajajo razširjene vozne rede z večjo frekvenco voženj avtobusov, a še vedno prilagojene glede na omejitve zaradi covid-19. “S prehodom na nove vozne rede želimo zadostiti potrebam potnikov (zlasti šolarjev in delavcev) po pogostejših vožnjah avtobusov in večjem časovnem obsegu voženj na določenih linijah,” so sporočili iz Marproma.
Vir: Facebook Marprom
Odločitev za uvedbo razširjenih voznih redov – ti bodo veljali od ponedeljka do nadaljnjega so v javnem podjetju Marprom sprejeli skupaj z Mestno občino (MO) Maribor, pravijo na Marpromu. “Pri tem bomo še naprej vsakodnevno spremljali situacijo v mariborskem potniškem prometu in se na podlagi razmer odločali za morebitne nadaljnje spremembe. Že v ponedeljek pa se v mestni promet vrača tudi mini vozilo Maister, ki smo ga ustrezno opremili glede na trenutne omejitve,” so dodali.
Ob tem opozarjajo, da v avtobusnem prometu do preklica še vedno veljajo varnostni ukrepi zaradi nalezljive bolezni covid-19, kot so uporaba zaščitne maske, vzdrževanje medsebojne razdalje 1,5 metra, razkuževanje rok in vstopanje pri sredinskih ali zadnjih vratih. “Pri vstopu se morajo potniki na čitalniku vozovnic sami evidentirati z veljavno vozovnico,” so poudarili.
Od ponedeljka tudi spremenjen vozni red krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju
Poleg tega se bo s 1. junijem nekoliko spremenil še vozni red krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju. “Kljub trenutnim razmeram, povezanim s problematiko koronavirusa, bomo prevoz z gondolo še naprej zagotavljali vse dni v tednu, bomo pa zaradi upada števila obiskovalcev in turistov na Pohorju začasno prilagodili ure voženj,” pravijo na Marpromu.
Tako bo v dogovoru z MO Maribor gondola od začetka junija vozila od ponedeljka do četrtka vsako polno uro med 9. in 19. uro, od petka do nedelje pa vsako polno uro med 8. in 20. uro. Pri tem bo poleg voženj ob polni uri gondola tudi neprekinjeno krožila ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 16. ure. Tak vozni red bo veljal do preklica, so sporočili.
Mariborski mestni svetniki so na sinočnji seji, ki se je zavlekla krepko čez polnoč, potrdili novo ceno komunalne storitve ravnanja z blatom iz centralne čistilne naprave, po kateri se bodo položnice občanov z junijem povišale za več kot trikrat. Dejstvo je namreč, da zaenkrat ni druge realne rešitve.
“Situacija je težka. Bomo pa delali vse, da čim prej pridemo do cenejše oziroma trajne rešitve,” je dejal župan Saša Arsenovič. “Vsakršno odlašanje s potrjevanjem nove cene pomeni nadaljnjo podražitev,” je dodal direktor Energetike Maribor Alan Perc.
Do znatne podražitve ravnanja z odpadnim blatom prihaja predvsem zaradi zapiranja meja Madžarske, kamor so odvažali blato tudi iz Maribora. V zadnjih letih to nalogo opravlja podjetje Surovina, ki je bila edina prijavljena tudi na zadnjem razpisu, a tokrat z mnogo višjo ceno. Namesto dosedanjih 57 evrov na tono blata je po pogajanjih ponudila ceno 169 evrov na tono, kar pomeni, da se bodo položnice za povprečno gospodinjstvo podražile za tri in pol evra.
Mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je vztrajal, da takšna podražitev ni edina možnost. “Skrajni čas je, da postanemo samooskrbni,” je dejal in predlagal predelavo blata v uporaben material, na primer za protipoplavne nasipe. Kot je dejal, so pripravljeni to zaenkrat za Maribor početi v Puconcih in Novem mestu, kasneje pa lahko Maribor postavi lastno napravo za takšno predelavo, s čimer se lahko položnice po prepričanju Auerja na dolgi rok celo znižajo.
Po besedah župana Arsenoviča je pri tem predlogu še preveč odprtih vprašanj, ključno pa je, da se blato, ki se trenutno skladišči na deponiji v Dogošah, začne čim prej odvažati. Za to naj bi bila zaenkrat še vedno najugodnejša Surovina, podžupan Samo Peter Medved pa je dodal, da to ni končna rešitev, saj da vzporedno delajo tudi na dolgoročnih rešitvah.
Na koncu so mestni svetniki s 25 glasovi za in osmimi proti potrdili predlagano podražitev. Kljub številnim kritikam so potrdili tudi novelacijo sanacijskega programa javnega zavoda Športni objekti Maribor, s katerim poskuša ta izplavati iz rdečih številk. So pa direktorju Tadeju Mežnarju naložili, da program dopolni z akcijskim načrtom trženja in možnostjo sanacije brez poroštva občine.
Novelacija med drugim predvideva ukinitev računovodstva in drugih služb, ki bi jih lahko koristili v okviru novonastalega holdinga mariborskih javnih podjetij. Hipodrom, Mariborski otok in gostinski lokal v dvorani Tabor bi prenesli na drugega upravljavca, za kopališče Pristan, Ledno dvorano in dvorano Tabor je predvideno zvišanje vstopnin, v športnih parkih Tabor in Ljudski vrt računajo na višje prihodke iz naslova uporabnin za šole, dejavnost tenisa pa bi prenesli na tamkajšnja športna društva. “Vstopnine se niso višale že vse od leta 2012,” je opozoril Mežnar.
Mestni svetniki so med drugim opozorili na slabe odnose znotraj zavoda, pogrešali pa so tudi iskanje novih možnosti trženja objektov. Uspešnost zadanih ciljev v načrtu je močno odvisna od nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in posledično izredno negotova. “Ta novelacija nima prav nobene vizije. Zvišanje vstopnin, odpuščanje delavcev to ni,” je izpostavil Milan Mikl iz NLS.
S spremembo poslovnika mestnega sveta so mestni svetniki natančneje opredelili možnosti sklica dopisne seje, med drugim le za odločanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne ali izredne seje mestnega sveta.
Niso pa sprejeli predloga Matica Matjašiča iz Liste mladih. Povezujemo za subvencioniranje komunalnega prispevka za mlade in mlade družine. “Gre za enkratno subvencijo pri gradnji ali rekonstrukciji stavbe, s finančnimi posledicami za občinski proračun okoli 50.000 evrov na leto,” je pojasnil Matjašič. Na občinski upravi so nasprotno opozorili, da je takšna ureditev diskriminatorna do mladih, ki drugače rešujejo stanovanjski problem, na primer z nakupom stanovanja v bloku.
Vir: STA
Mestna občina Maribor je pristopila k obnovi zastarele javne razsvetljave, zaradi neustreznosti katere je že prejela odločbo inšpektorata za okolje in prostor.
Projekt, katerega vrednost je ocenjena na okoli pet milijonov evrov, bo po napovedih izvedla v javno – zasebnem partnerstvu.
V okviru javno-zasebnega partnerstva je občina pripravila projektno dokumentacijo, zasebni partner pa bo zamenjal obstoječe svetilke, priključne plošče in vodnike ter vzpostavil sistem centralnega nadzora svetilk z daljinskim upravljanjem. Cilj je, da mesto pridobi energetsko učinkovitejšo razsvetljavo, ki bo porabila manj električne energije, povzročala manj svetlobnega onesnaževanja ter zahtevala nižje stroške obratovanja in vzdrževanja.
Zamenjava je po besedah Vilija Eisenhuta iz občinskega urada za komunalo nujno potrebna, saj obstoječa javna razsvetljava ni v skladu z direktivami EU o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, občina pa je zaradi nje tudi že prejela odločbo državnega inšpektorata za okolje in prostor. Odločbo, ki jo je prejela leta 2018, bi morala izpolniti do junija lani, zato je inšpektorat že grozil z izvršbo.
Po trenutnih ocenah gre za investicijo, vredno okoli pet milijonov evrov, zato je občina ne more financirati sama. Namesto tega se je odločila za javno – zasebno partnerstvo. Mestni svetniki so s tem predlogom soglašali, zato bo občina kmalu objavila mednarodni javni razpis, s katerim bo izbrala zasebnega partnerja.
Razpis se bo po napovedih izvedel v obliki tristopenjskega konkurenčnega dialoga, ki bo omogočil ponudnikom, da predstavijo svoje tehnološke rešitve ter modele financiranja projekta. Občina bo nato izmed predstavljenih rešitev izbrala optimalno, ki bo služila kot podlaga za oddajo končne pisne in zavezujoče ponudbe. “Na ta način se zagotavlja, da bo Mestna občina Maribor dobila tehnološko sodobno rešitev v okviru razpoložljivih javno – finančnih sredstev,” pojasnjujejo na občini.
Da je v zasebnem sektorju zanimanje za takšno sodelovanje, kaže dejstvo, da je občina na lanski javni poziv promotorjem prejela šest vlog zasebnih partnerjev.
V okviru projekta naj bi zamenjali okoli 16.000 svetilk. “Investicija se bo poplačala na osnovi prihranka električne energije, priključne moči ter stroškov vzdrževanja,” je pojasnil Eisenhut.
Pogodbo z zasebnim partnerjem nameravajo podpisati za obdobje desetih let. “Potem bo javna razsvetljava, ki bo posodobljena, prešla v last občine,” je povedal Eisenhut. “Danes letno plačujemo za elektriko okoli 1,5 milijona evrov ter med 600.000 in 800.000 evrov za vzdrževanje. Upam si napovedati, da bo ta strošek potem prepolovljen,” je še dodal.
VIR: STA
Danes dopoldne bodo padavine povsod ponehale. Popoldne se bo delno zjasnilo, bolj oblačno bo ostalo v jugovzhodni Sloveniji.
Po poročanju Arsa bodo nastale krajevne plohe, na jugozahodu tudi posamezne nevihte. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem povečini šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 23, na Goriškem in ob morju do okoli 26 °C.
Vir: pixabay.com
Jutri bo sončno z občasno povečano oblačnostjo, le v jugovzhodni in osrednji Sloveniji bo zjutraj in dopoldne pretežno oblačno. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja, ki se bo zvečer krepila. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 20 do 24, na Goriškem do 26 °C, poroča Arso.
Obeti
V torek se bo od juga oblačnost povečala, predvsem popoldne bodo krajevne padavine. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. V sredo bo suho vreme, še bo vetrovno, piše Arso.
Mariborski mestni svetniki se bodo danes po treh mesecih spet sestali v živo. Čaka jih burna razprava, saj imajo na dnevnem redu med drugim potrditev višje cene ravnanja z odpadnim blatom iz čistilne naprave ter obravnavo revizijskega poročila o investiciji v sortirnico odpadkov, ki se je izkazala za dražjo od napovedi.
Do znatne podražitve ravnanja z odpadnim blatom iz čistilne naprave prihaja predvsem zaradi zapiranja meja Madžarske, kamor so odvažali blato tudi iz Maribora. V zadnjih letih to nalogo opravlja podjetje Surovina, ki je bila edina prijavljena tudi na zadnjem razpisu, a tokrat z mnogo višjo ceno. Namesto dosedanjih 57 evrov na tono blata je predlagala 220 evrov.
Po pogajanjih so dosegli ceno 169 evrov na tono, kar pomeni, da se bo več kot trikrat povišala cena na položnicah občanov. Za povprečno gospodinjstvo to pomeni tri in pol evra.
Razprava o revizijskem poročilu o investiciji v sortirnico, ki jo je mariborsko komunalno podjetje Snaga zagnalo pred dvema letoma, bo po napovedih zaprta za javnost, kar je zmotilo številne svetniške skupine. Župan Saša Arsenovič odgovarja, da na tem vztraja izvajalec, ki drugače tega poročila ne želi predstaviti.
Na dnevnem redu imajo mestni svetniki danes med drugim še poročilo o intervenciji mariborskih gasilcev ob požaru v Surovini v začetku marca, določitev kandidata mariborske občine za nadomestnega člana državnega sveta in odločanje o izvedbi javno-zasebnega partnerstva za obnovo javne razsvetljave.
Vir: STA
Mestna občina Maribor je ukinila izvajanje javne gospodarske službe vzdrževanja in upravljanja tržnic na lokaciji Trg svobode, kjer so ponudniki ponujali integrirano pridelano hrano. V združenju pridelovalcev vrtnin odločitve občine ne razumejo in se sprašujejo “zakaj so na Trgu svobode trn v peti.”
Na Trgu svobode so še do nedavnega lastno pridelano sadje in zelenjavo prodajalo 15 pridelovalcev, večina jih danes prodaja na Vodnikovem trgu. 15 pridelovalcev, povezanih v Združenju pridelovalcev vrtnin Maribor, se je sicer že z začetkom epidemije preselilo na glavno tržnico na Vodnikovem trgu. “Lahko pa se odločijo tudi za prodajo na kateri od drugih štirih tržnic,” so pisno sporočili iz MO Maribor. Po besedah predsednice Združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erne Skok je bila prodaja na osrednji tržnici ob sobotah dobra. “Prejšnji teden pa se je že poznalo, da so ljudje ponovno v službah in je bila prodaja tako v sredo kot petek zelo borna. Večino pridelkov sem odpeljala nazaj domov, pa ne samo jaz, tudi drugi kmetje, saj kupci na Vodnikov trg ne pridejo,” pravi Skokova.
Na MO Maribor pa pojasnjujejo, da bo MOM bo s podjetjem Snaga Maribor, ki upravlja s tržničnimi površinami, v kratkem sklenila aneks h koncesijski pogodbi in ukinila tržnično dejavnost na drugih ulicah in trgih. “Izjemoma bo na ulicah mogoče prodajati plodove, nabrane v gozdu (gozdne borovnice, gobe, kostanji). Zato tudi tržnice integrirane pridelave, ki na Trgu svobode deluje ob sredah in petkih, ne bo več,” so zapisali.
15 pridelovalcev, povezanih v Združenju pridelovalcev vrtnin Maribor, se je sicer že z
začetkom epidemije preselilo na glavno tržnico na Vodnikovem trgu, lahko pa se odločijo tudi za prodajo na kateri od drugih štirih tržnic. “Na glavni tržnici smo v času epidemije Covid-19 ugotovili zelo dober obisk. Bogato ponudbo okoli 120 prodajalcev sadja, zelenjave, sadik, cvetja in drugih pridelkov je odkrilo tudi veliko novih kupcev, in z opazno povečanim obiskom so zadovoljni tudi ponudniki domačega mesa in mlečnih izdelkov v mlečno-mesnem paviljonu,” pravijo na MO Maribor.
Mariborski vodovod bo od danes pa do predvidoma srede 27. maja, izvedel preventivno dezinfekcijo pitne vode na Uporabnike pitne vode na območju območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi.
Vir: pixabay.com
“Mestne občine Maribor in drugih občin, ki jih s pitno vodo oskrbuje Mariborski vodovod d.d. obveščamo, da se bo od srede 13.5.2020 do predvidoma srede 27.5.2020 izvajala preventivna dezinfekcija pitne vode na celotnem območju Mestne občine Maribor, Občine Ruše ter Občine Selnica ob Dravi in sicer v delu, kjer se ta običajno ne izvaja,” so zapisali na spletni strani. Namen dezinfekcije, ki jo izvaja Mariborski vodovod je preventivne narave, izbran čas pa sovpada z napovedanimi sprostitvami omejitev, ki so bile sprejete ob začetku razglasitve epidemije COVID-19.
Ukrep je začasen in ne vpliva na kakovost pitne vode. “Voda bo tudi v času izvajanja preventivne dezinfekcije zdravstveno ustrezna, primerna za pitje, pripravo hrane in osebno higieno,” so še zapisali.
Ne le v središču Ljubljane, kjer se je zbralo več tisoč protestnikov na kolesih in izražalo nasprotovanje vladnim ukrepom v času epidemije koronavirusa, prav tako so se zbrali v drugih večjih slovenskih mestih, tudi mariboru. Nekateri so nosili oz. na kolesih vozili transparente, kolesarji so zvonili z zvončki. Protestnike so spremljali tudi policisti. je
Protestnike so spremljali policisti. Ti so po megafonu opozarjali, da protest ni organiziran in naj upoštevajo navodila. Že pred tem so vse pozvali k spoštovanju predpisov in opozorili, da bodo protestniki videonadzorovani.
Protesti so sicer potekali mirno, udeleženci, pretežno srednje in mlajše generacije, s krožno vožnjo v koloni na kolesih pa so izražali svoje nestrinjanje z omejevanjem svobode in drugimi ravnanji vlade. Slišati je bilo glasne vzklike “lopovi”. Tudi na transparentih je mogoče prebrati nekatere zapise, kritične do vlade, je poročal STA.
Vir: STA
Okoljska inšpektorica je danes opravila izredni inšpekcijski nadzor v obratu za predelavo odpadkov družbe Surovina v Mariboru, kjer je sicer ta teden ponovno gorelo. Ugotovila je, da so odpadki primerni za nadaljnjo predelavo in da na obratu ni takšnih poškodb, da bi bilo treba prepovedati ali omejiti nadaljevanje proizvodnje.
V obratu na Teznu je zagorelo v torek zvečer. “Delovni proces proizvodnje za trdno gorivo ni bil poškodovan, prav tako niso bila poškodovana tla skladiščnih prostorov, zato ni bilo potrebno prepovedati ali omejiti nadaljevanja proizvodnje,” so po današnjem izrednem inšpekcijskem nadzoru sporočili iz inšpektorata. Dodali so še: “Sam status odpadkov se ni spremenil in je primeren za nadaljnjo predelavo. Podjetje je izvedlo preprečitev iztekanja požarnih vod v javno kanalizacijo in tudi že izvedlo vzorčenje odpadnih vod. Inšpekcijski postopek se bo nadaljeval po pridobitvi poročila analize odpadnih vod.”
V Surovini je sicer že večkrat gorelo. Nazadnje v začetku aprila, zadnji večji požar pa je izbruhnil v začetku marca, ko je zaradi samovžiga odpadkov zagorelo v hali z nenevarnimi odpadki, v kateri se je nahajalo nekaj več kot 4000 ton odpadkov, vendar niso vsi pogoreli.
Ker pa prevzemniki v tujini zapirajo vrata, je velika težava izvoz zbranih odpadnih surovin. Odpadki se zato predolgo skladiščijo, kar povečuje možnost za nastanek požarov.
Vir: STA
