Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Centralno čistilno napravo Maribor (CČN Maribor) v Dogošah so obiskali predstavniki krajevnih skupnosti Občine Šentilj. Po mnenju družbe AquaSystems je obisk predstavnikov občine priznanje visokim standardom in strokovnosti, s katero družba AquaSystems. upravlja največjo čistilno napravo na celotni trasi reke Drave.

15 predstavnikov krajevnih skupnosti Občine Šentilj se je seznanilo s potekom dela mariborske čistilne naprave. V okviru vodenega ogleda so spoznali delovanje, izkušnje ter praktične pristope, s katerimi družba AquaSystems v okviru vsakodnevnega upravljanja CČN Maribor izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene standarde Evropske unije. Leon Lozar, direktor družbe AquaSystems, je izpostavil: »Obisk predstavnikov oddaljene občine razumemo kot potrditev strokovnosti našega dela pri upravljanju Čistilne naprave Maribor. Veseli nas, da je strokovnost, s katero v Mestni občini Maribor, odgovarjamo na problematiko upravljanja z odpadnimi vodami prepoznana tudi izven našega prostora. Ponosni smo, da so predstavniki krajevnih skupnosti Občine Šentilj v nas prepoznali strokovnega sogovornika.” Prednost družbe AquaSystems v slovenskem prostoru je njen dostop do najnovejših globalnih trendov in znanj ter mednarodnih izkušenj na področju ravnanja z odpadnimi vodami, ki ji je omogočen kot delu mednarodne družbe Suez. Svetnik Bojan Belna je podal svoje vtise: »Sistem deluje kot konglomerat, je skupek dobre tehnologije in dela zaposlenih.« Vsi obiskovalci pa so pohvalili urejenost okolice in skrbno vzdrževanje naprave.

Centralna čistilna naprava Maribor. Vir: Družba Aquasystems

Centralna čistilna naprava Maribor
Je največja čistilna naprava na celotni trasi reke Drave in druga največja čistilna naprava v Sloveniji. Skrbi za upravljanje z odpadnimi vodami Mestne občine Maribor, občin Miklavž na Dravskem polju, Duplek in Hoče–Slivnica. V njenem prispevnem območju živi približno 136.000 prebivalcev. Letno sprejme približno 9 milijonov kubikov odpadnih voda in proizvede približno 12.000 ton odvečnega blata, ki je stranski produkt v procesu čiščenja odpadne vode. Izpolnjuje najstrožje okoljevarstvene standarde Evropske unije že od leta 2004, ko je Maribor kot prvo mesto v Sloveniji dobil tudi terciarno stopnjo čiščenja odpadne vode, ki je v prestolnici nimajo niti v letu 2019.

Mestna občina Maribor je pristopila k izvajanju evropskega projekta EfficienCE. S partnerji iz Srednje Evrope bodo raziskali možnosti za zmanjšanje škodljivih izpustov v javnem potniškem prometu v mestih.

Gre za projekt sodelovanja partnerjev v Srednji Evropi, s katerim želijo zmanjšati ogljični odtis v regiji. Večina srednjeevropskih mest ima namreč razširjen sistem javnega prevoza, ki nudi možnosti za nizkoogljične mobilnostne storitve. Ugotavljajo, da se več kot 63 % dnevnih migracij v evropskih regijah opravi z javnim prevozom. Zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v javnem prevozu pa je mogoče dosegati z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije. Za to pa lahko prispevajo lokalne skupnosti, podjetja in operaterji za javni prevoz tako, da se načrtuje programe in akcijske načrte, ob tem pa tudi izvaja pilotne projekte za delovanje nizkoogljične infrastrukture.

avtobusi, marprom, javni potniški prevoz, javni promet (3)

Partnerji projekta si prizadevajo zmanjšati škodljive izpuste, ki jih povzroča promet z izboljšanjem infrastrukture javnega potniškega prometa v mestih v Srednji Evropi. Projekt je sestavljen iz treh stebrov: bolj trajnostna uporaba energije, bolj učinkovita raba energije ter človeški viri in zavedanje operaterjev javnega potniškega prometa o pomembnosti učinkovite rabe energije.

Projekt EfficienCE bo trajal tri leta, v celoti je ocenjen na 2,4 milijona evrov. Vrednost projekta v Mestni občini Maribor pa je nekaj manj kot 160.000 evrov. Je del programa Interreg CENTRAL EUROPE, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. V njem deluje 12 partnerjev iz sedmih držav, od tega sedem podjetij za javni prevoz. Vodilni partner je nemško mesto Leipzig.

Danes se je začela dobrodelna akcija Star papir za dober namen, preko katere bo po celotni Sloveniji podjetje Surovina zbiralo v posebej označenih zabojnikih star papir, izkupiček od celotno izbranega papirja pa bo predalo Društvu Sonček Maribor. Organizator in koordinator akcije je Društvo Komenda Maribor.

Oznaka na zabojnikih

Oznaka na zabojnikih

Sonček Maribor bo izkupiček od akcije Star papir za dober namen namenilo plačilu stroškov za zdravstveno-terapevtske kolonije, namenjene starejšim otrokom in mladostnikom, na katere gredo otroci in mladostniki brez staršev, a z osebnimi spremljevalci, ki so nujno potrebni za nego in pomoč. Lidija Šestak Zorič, predsednica društva Sonček Maribor poudarja, da so take kolonije potrebne ne samo iz zdravstvenih in terapevtskih potreb, ampak tudi za socializacijo otrok in mladostnikov:

Osnovno poslanstvo podjetja Surovina je zbiranje in obdelava odpadkov, obenem pa se tudi večkrat z veseljem odzovejo pozivu za sodelovanje v tovrstnih dobrodelnih akcijah, je na predstavitvi akcije povedal Jure Fišer, direktor Surovine, ki verjame, da lahko pri tem pomagamo prav vsi:

Društvo Komenda Maribor je del družine vitezov Templjarjev, ki se združuje pod krovno organizacijo OSMTH Slovenija. So nasledniki več kot 9000-letne tradicije, danes opravljajo predvsem dobra dela, organizirajo razne dobrodelne akcije in pomagajo socialno šibkim. Jure Žnidarič iz Društva Komenda Maribor, OSMTH Slovenija, je povedal, da so s Sončkom bili povezani že prej in da so se na podlagi pogovorov s predsednico Sončka Maribor hitro odločili za tako dobrodelen korak:

Seznam vseh 18 lokacij, kjer lahko oddate star papir za dober namen, je objavljen na spletni strani Surovine. Akcija bo potekala dva meseca.

Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Županu obnova miklavške občinske zgradbe pomembnejša kot šola in kanalizacija
2. Vijol’čna kri za vse ljudi tradicionalno rešuje življenja
3. Odvoz embalaže od vrat do vrat
4. Zveza prijateljev mladine letos na letovanje peljala kar 1791 otrok
5. Europark pred praznovanjem 19. rojstnega dne
6. V Lovrencu na Pohorju priredili 5. Harmonikarjado
7. V Selnici ob Dravi priredili že 9. Jabolčni tek
8. V Hočah tekmovali s traktorji

Kohezijski sklad bo k celotnemu projektu obnove železniške proge med Mariborom in Šentiljem prispeval 101 milijon evrov, so sporočili iz Evropske komisije. Kot so izpostavili, podpirajo projekte, ki skrajšujejo potovalni čas ter hitrost, hkrati pa zagotavljajo večjo varnost potnikov. Celoten projekt je sicer vreden blizu 254 milijonov evrov.

V sporočilu za javnost so na komisiji izpostavili, da so pri odločitvi med drugim upoštevali projekcije zgostitve prometa na baltsko-jadranskem koridorju, katerega del je ta odsek, v prihodnjem desetletju. Obnova omenjene proge bo omogočila, da se bo število vlakov med Mariborom in Šentiljem povečalo s 67 na 84 dnevno, so dodali.

Evropska komisarska za promet Violeta Bulc je ob odločitvi sklada dejala, da bo obnova koristila tako domačinom kot turistom, ki bodo potovali hitreje in varneje. “Upam, da bo to prepričalo ljudi, da avtomobile pustijo doma in se odločijo za bolj zelen način potovanja,” je dodala komisarka. Po navedbah komisije bo prenova proge omogočila tudi krepitev tovornega prometa, kar bo imelo pozitivne učinke na delovna mesta, mednarodno trgovino in gospodarsko rast v državi.

Obnova proge je sicer del večjega projekta, ki je ocenjen na 253,7 milijona evrov.

Nadgradnja železniškega odseka Pesnica-Šentilj se končuje

Konec junija lani je bila podpisana pogodba z izbranimi izvajalci Pomgrad, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba v vrednosti 44,4 milijona evrov (z DDV) za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica-Šentilj, ki se končuje.

Železniška postaja v Šentilju

Železniška postaja v Šentilju

Za nadgradnjo železniških postaj Tezno in Maribor ter odseka Maribor-Počehova je bila podpisana pogodba v vrednosti 55,5 milijona evrov z izbranimi izvajalci SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Rok za dokončanje del je 31. september 2020.

Aktivno protihrupno zaščito na odseku Pesnica-Šentilj bosta za 10,1 milijona evrov do 21. decembra 2021 izvedla SŽ-ŽGP in Pomgrad; pogodba je bila podpisana konec januarja letos. Pasivno protihrupno zaščito bo medtem skladno z decembra lani podpisano pogodbo v vrednosti dobrih 428.000 evrov do 16. novembra letos izvedel AJM, so še pojasnili na direkciji.

Proga med Mariborom in Šentiljem je enotirna

Železniška proga Maribor-Šentilj, dolga skoraj 16 kilometrov, poteka skozi območje Slovenskih goric in pelje skozi dva predora ter ustavlja na dveh postajah in dveh postajališčih. Odsek je bil zgrajen že leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice med Dunajem in Trstom.

Medtem ko je od Sežane do Maribora železniška proga zgrajena kot dvotirna, je med Mariborom in Šentiljem oz. državno mejo enotirna. Proga je potrebna obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, na svoji spletni strani navaja direkcija.

V prihodnje je glede na prometne potrebe tako v Sloveniji kot Avstriji predvidena tudi izgradnja drugega tira. Na direkciji za infrastrukturo so za STA nedavno pojasnili, da bo odločitev o gradnji drugega tira železniške proge Maribor-Šentilj sprejeta glede na prometne potrebe in sicer tako v Sloveniji kot v Avstriji, kjer prav tako v enem delu ni drugega tira.

Nadgrajena proga bo zadoščala predvidoma do leta 2039, ko bo potreben še dodaten tir. Če se bo pokazalo, da je potreben že prej, bo to izvedljivo brez večjih zapletov, saj bodo elementi inženirskih objektov (predora, viadukta, zunajnivojska križanja cest in železnica) že v tej fazi prilagojeni na dvotirnost. Tudi državni prostorski načrt za dvotirnost je že sprejet, so pojasnili.

VIR: STA

Pred dnevi je Ministrstvo za infrastrukturo na svojem Facebook profilu objavilo album s fotografijami iz gradbišča na Ljubljanski cesti v Mariboru, kjer so dela za izgradnjo podvoza v polnem teku. Trenutno se izvaja betoniranje sren in zgornje plošče podvoza, v izvedi je tudi krožišče na križišču Ljubljanske ulice z Ulico Moše Pijade in Masarykovo ulico. Medtem je krožišče na križišču Ljubljanske ulice z Jezdarsko ulico že izvedeno. Zaenkrat je tam izvedena samo nosilna plast asfalta, saj bo po krožišču še potekal gradbiščni promet za potrebe gradnje podvoza, pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo.

FOTO: Facebook Ministrstvo za infrastrukturo

Vsa dela naj bi predvidoma bila zaključena konec meseca novembra 2019, ko bo skozi nov podvoz tudi stekel promet.

 

DSC_7620 DSC_7615

Morda vas zanima še:

Gradnja podvoza na Ljubljanski po načrtih

V drugi polovici septembra bo javno podjetje Snaga, v sodelovanju z Mestno občino Maribor in Medobčinskim inšpektoratom izvedlo kampanjo “Moji odpadki, moja skrb”, v katero bodo vključili vse mestne četrti in krajevne skupnosti, kot tudi vzgojno – izobraževalne institucije. Akcijo bodo izvedli vsled povečanega števila primerov nepravilnega odlaganja odpadkov na ekoloških otokih in uspešno izvedene akcije poostrenega nadzora. 

S tovrstnimi akcijami nameravajo tudi v prihodnje opozarjati na neodgovorno ravnanje z odpadki, predvsem tistimi, ki se pojavljajo na ekoloških otokih, pa na njih ne sodijo. V kampanji “Moji odpadki, moja skrb” bodo vključili vse mestne četrti in krajevne skupnosti, ki bodo tudi v akciji “Ločujem, se ne zmrdujem” do aprila prihodnje leto tekmovale v urejenosti ekoloških otokov

smeti, odpadki, zabojnik, snaga

Tako bodo v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti izvedli poostrene nadzore ločevanja odpadkov na ekoloških otokih. Ozaveščevalni teden, ki bo namenjen prebivalcem posamezne mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, v okviru akcije NOoč ima čisto moč pa se bodo na ekoloških otokih lotili tudi nočnih nadzorov.

V kampanji tudi vzgojno – izobraževalne institucije

K sodelovanju želimo pritegniti tudi vzgojno-izobraževalne institucije, v katerih vsako leto potekajo programi odgovornega ravnanja z odpadki, ki jih pripravlja naše podjetje.Cilj kampanje Moji odpadki, moja skrb je čisto in urejeno mesto, katerega prebivalci se zavedajo, da z neodgovornim ravnanjem z odpadki v prvi vrsti škodijo predvsem sebi. Z združevanjem ozaveščanja in kaznovalne politike želimo na svetovni dan Zemlje prihodnje leto razglasiti najbolj urejeno mestno četrt ali krajevno skupnost, v zavest prebivalcev našega mesta pa usidrati vzorce ravnanja z odpadki, ki nam bodo omogočili bivanje v čistem in urejenem mestu,” so sporočili iz Snage.

Z novim letom pomembna sprememba

V prihodnjem letu bodo v Snagi pričeli uvajati pomembno spremembo. Odpadno embalažo, ki jo zdaj zbirajo na ekoloških otokih, bodo začeli zbirati neposredno iz gospodinjstev, kar bo vplivalo na frekvence in dneve odvozov. Kampanja “Moji odpadki, moja skrb” pa tako ne bo samo ozaveščala, ampak tudi omogočala občanom, da kadar koli bodo informacije potrebovali, jim bo na voljo dovolj kanalov, ki bodo informacije zagotavljali.

S kampanjo do zavedanja prebivalcev mesta 

Cilj kampanje je čisto in urejeno mesto, katerega prebivalci se zavedajo, da z neodgovornim ravnanjem z odpadki v prvi vrsti škodijo predvsem sebi. Z združevanjem ozaveščanja in kaznovalne politike pa želijo na Svetovni dan Zemlje prihodnje leto (22. april” razglasiti najbolj urejeno mestno četrt in krajevno skupnost. V zavest prebivalcev mesta pa želijo tako usidrati vzorce ravnanja z odpadki, ki bodo omogočili bivanje v čistem in urejenem mestu.

 

Iz mariborske Snage so sporočili, da v zadnjih dneh opažajo, da ribe v prvem ribniku Mestnega parka v vodi ne dobijo dovolj kisika, kar da je posledica pretiranega hranjenja, ki se dogaja s strani občanov.

Okrasni japonski krapi, ki jim sicer pravimo tudi koi krapi, so ribogojne ribe, ki niso vajene jesti kruha in ostale hrane, ki jo človek sicer dobronamerno ponudi tem živalim, ampak se prehranjujejo z briketi. Za njihovo strokovno in kontrolirano hranjenje skrbi osebje Akvarija-terarija. Ker ribe hrane, ki jo v vodo strese človek, običajno gre za kruh, ne pojedo, se hrana nabira na dnu ribnika, kjer počasi razpada. V tem procesu pa iz vode odvzema kisik, zato obstaja nevarnost, da se ribe zadušijo,” so zapisali na mariborski Snagi.

riba, ribnik, msetni park

Kljub temu, da je ob ribniku nameščena opozorilna tabla, ki prepoveduje hranjenje rib, a jo le redko kdo upošteva.

Če želite ribam zares samo dobro, jih ne hranite, ampak prepustite hranjenje strokovnjakom, ki to počnejo redno in s hrano, ki okrasnim japonskim krapom tudi ustreza,” so še zapisali v mariborski Snagi.

Danes malo pred peto uro zjutraj je v Rušah v neposredni bližini nekdanje tovarne Dušika Ruše izbruhnil požar. Zagorelo je na privatni deponiji mešanih odpadkov. Požar so gasili gasilci prostovoljnih društev iz gasilske zveze Ruše; Bistrica ob Dravi, Smolnik, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi in Slemen.

Podrobnosti v video prispevku:

Danes ob 4.44 je na Bezeni v Rušah zagorelo na deponiji avtomobilskih pnevmatik, poroča SPIN. 

Požar gasijo gasilci Prostovoljnih društev iz gasilske zveze Ruše (Bistrica ob Dravi, Smolnik, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi in Slemen).

Vir: Facebook PGD Bistrica ob Dravi

Vir: Facebook PGD Bistrica ob Dravi

“Zgodaj zjutraj so nas zbudili pozivniki, požar na Bezeni. Vse občane preventivno prosimo, da zaradi morebitnih nevarnih snovi v zraku danes zapirajo okna in ugasnejo klimatske naprave, ter tako preprečijo vdor nevarnih snovi v stanovanja, saj so lahko škodljiva za zdravje. Je pa požar že pod popolno kontrolo gasilcev,” so zapisali na Facebooku PGD Bistrica ob Dravi. 

“OBVESTILO! Zaradi požara v rušah v bližini tovarne, obveščamo, da preventivno zaprejo okna in vrata ter s tem preprečijo morebiten vdih dima in ostalih snovi,” so na Facebooku sporočili gasilci PGD Ruše.

Podrobnosti sledijo…

 

 

 

V Dogošah bo na Kmetiji Horvat po novem zaživela kmečka prodajalna z domačo zelenjavo. Kupili boste lahko svežo zelenjavo, domač kruh ali celo pečenega odojka. Uradna otvoritev sledi to soboto, 6. junija. 

Kmetija Horvat iz Dogoš sodeluje pri projektu “Kratke poti domače zelenjave”, kot partner Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. “K projektu smo pristopili zato, da bi privabili naše stalne kupce iz tržnice na kmetijo, da se tudi sami prepričajo o tem koliko truda in dela je vloženega v pridelavo kakovostne zelenjave. Da vidijo, da kupijo domače, sveže, pridelano na integriran način,” je povedal Jože Horvat iz Kmetije Horvat.

Tako je pod okriljem projekta “Kratke poti domače zelenjave” zrasla kmečka prodajalna z domačimi sezonskimi pridelki Kmetije Horvat. V njej bodo sprva prodajali samo lastno zelenjavo, nameravajo pa se povezati tudi s sosednjimi kmetijami, da bi v svoji trgovinici lahko ponudili še mleko, mlečne izdelke, sadje, vino in sokove, pa še kaj iz drugih kmetij.

Sicer ne gre za novo stvar. Tovrstne kmečke prodajalne so v tujini precej priljubljene, je pa res, da pri nas gre za novost, ki pa se bo po oceni strokovnjakov dokaj hitro uvedla, pojasnjuje Stane Klemenčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Kot pa je opisala Miša Pušenjak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, si v večjih evropskih mestih ljudje vzamejo čas za vikend in se tako odpravijo na izlet po svežo zelenjavo. Tako je po njenem mnenju Kmetija Horvat najbolj primerna.

 

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pa še dodajajo, da so ponosni, da sodelujejo s kmetijami, kot je kmetija Horvat, saj da ima ta kmetija izreden razvojni potencial. “Ocenjujemo, da je mesto Maribor dovolj veliko zaledje, da bi z neposredno prodajo z lahkoto preživele vse kmetije v okviru mestne občine in morda tudi širše. Naše prihodnje delo bo tako usmerjeno v spodbujanje povečevanja dodane vrednosti na kmetijah, spodbujanje neposredne prodaje ter osveščanje potrošnikov o kakovosti doma pridelane hrane. Le tako bomo namreč lahko ohranili delovna mesta na podeželju in zmanjšali odvisnost od uvoza hrane,” še dodajajo na KGZ Maribor.

Uradna otvoritev trgovine bo v soboto, 8. junija

V soboto, 8. junija ob 10.090 pripravljajo uradno odprtje kmečke prodajalne s spremljevalnim programom. Za goste pripravljajo strokovno vodenje po pridelovalnih površinah. Prisotna bo tudi Mojca Polak, predavateljica na Višji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, ki bo za goste kuhala domače jedi iz zelenjave. Poskrbeli bodo tudi za otroke, za katere pripravljajo zelenjadarsko delavnico.

Kmetija Horvat namesto škropiva uporablja koristne žuželke

Kot zanimivost. Kmetija Horvat je ena izmed redkih kmetij, ki se je odločila za integrirano pridelavo zelenjave, tudi ena redkih na Štajerskem, ki namesto škodljivih škropiv za zatiranje zajedavcev uporablja manj škodljive načine. Uporabljajo koristne žuželke za boj s škodljivci, zelenjavo pa tako že preko 20 let pridelujejo na naravi prijazen način.

kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna kmetija dogoše, kmečka prodajalna trgovina dogoše horvat, kmetija

Ob svetovnem dnevu čebel je za ohranjanje čebel in njihovega naravnega okolja poskrbel Mariborski vodovod. Skupaj z učenci Osnovne šole Kamnica in dijaki Biotehniške šole Maribor so namreč zasadili 30 sadik medovitih grmovnic.

Dečka sadita medovito grmovnico na Vrbanskem platoju. Vir: Facebook: Mariborski vodovod.

Dečka sadita medovito grmovnico na Vrbanskem platoju. Vir: Facebook: Mariborski vodovod.

Mariborski vodovod je namreč letos pristopil h kampanji SEM SPREMEMBA. Z današnjo akcijo saditve medovitih grmovnic pa bodo omogočili, da bodo čebele, ki so izjemno pomembne za celotno naravo in tudi človeštvo, dobile hrano. Zasadili so jih prav na Vrbanskem okolju, kjer sicer že vsa leta v sodelovanju z lokalno skupnostjo skrbijo za ohranjanje narave in vode.

Mariborski vodovod je skupaj z osnovnošolci poskrbel za zasaditev medovitih grmovnic.  Vir: Facebook: Mariborski vodovod

Mariborski vodovod je skupaj z osnovnošolci poskrbel za zasaditev medovitih grmovnic. Vir: Facebook: Mariborski vodovod

Sem sprememba za boljše pogoje življenja čebel in njihovo ohranjanje
Kampanja SEM SPREMEMBA je izobraževalno, motivacijska in komunikacijska kampanja, plod sodelovanja Zveze čebelarskih društev Maribor in Čebelarske zveze Slovenije ter portalom EkoGLOBAL. Njen častni pokrovitelj je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z ministrico Aleksandro Pivec. S to kampanjo spodbujajo ljudi, da lahko vsak posameznik ali organizacija poskrbi za ohranjanje čebel.

Medovite grmovnice bodo privabljale čebele. Vir: Facebook: Mariborski vodovod

To soboto bo zaznamovala tudi Ura za Zemljo. Mednarodni, osveščevalni projekt opozarjanja na podnebne spremembe, v katerem sodeluje več kot 180 držav in še mnogo več mest, med njimi tudi Maribor. V znak skrbi za okolje bodo na 18 ulicah desnega in levega brega Drave za eno uro ugasnile luči.

Mestna občina Maribor se skupaj z ostalimi občinami v Sloveniji in po svetu tudi letos pridružuje globalni akciji opozarjanja na podnebne spremembe v organizaciji neprofitnega sklada World Wide Fund for Nature (WWF). Earth Hour ali Ura za Zemljo bo letos potekala že enajsto leto zapored. Letošnji slogan akcije je Poveži se z Zemljo! Namen projekta je opozarjati na upoštevanje podnebnih sprememb v družbeni, gospodarski in okoljski politiki ter sprejemanje ukrepov, ki bodo pripomogli k ublažitvi ali prilagajanju na podnebne spremembe. Ljudi naj bi k razmisleku spodbudili z ugašanjem luči. Podrobnosti v video izjavi župana MO Maribor Andreja Fištravca.

18 ulic bo v temi
Javno podjetje Nigrad, ki v MO Maribor upravlja z javno razsvetljavo, bo jutri, 24. marca, od 20.30 do 21.30 ugasnilo luči na naslednjih ulicah:
Desni breg reke Drave: Tržaška cesta (okoli podjetja Swaty do podjetja Baumax), del Ljubljanske ulice, na Igriški ulici, v Borovi vasi, na delu ulice Proletarskih brigad, na Dravograjski cesti od ulice Proletarskih brigad do Lackove ceste in na Titovi ulici (od Titovega mostu do Linhartove ulice).
Levi breg reke Drave: Titov most, del ulice Kneza Koclja in center mesta z Gosposko ulico, Slovensko ulico, Jurčičevo ulico, Vetrinjsko ulico, Mladinsko ulico, Gregorčičevo ulico, Slomškovim trgom ter Tomšičevo ulico.