Mariborska občina je prejšnji teden ostala brez naziva Mladim prijazna občina. Kot je danes pojasnil predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, je inštitut, ki podeljuje certifikat, občini zamrznil certifikat, ker ta ni izvajala ukrepov za mlade, ki si jih je občina sama zastavila ob kandidiranju za naziv. Na to so se odzvali na mariborski občini. Pravijo, da Mestna občina Maribor “še vedno deluje v korist mladim, saj jim nameni več kot 1,14 milijona evrov letno”.
Mariborska občina tako po besedah Matjašiča, ki je tablo z nazivom danes želel vrniti predstavnikom mestnih oblasti, vendar mu ti niso dovolil prisotnosti na izjavi za medije podžupana Saše Pelka, med drugim ni naredila nič na področju stanovanjske problematika mladih, čeprav v mladinskem svetu na to že več let opozarjajo in ponujajo rešitve.
Naziv mladim prijazne občine podeljuje Inštitut za mladinsko politiko in ga trenutno nosi 33 občin, med njimi tudi sedem mestnih. Mariborska je bila med prvimi, ki so leta 2012 prejele certifikat za štiri leta, ob podaljšanju leta 2016 pa ga je prejela zgolj pogojno. Do 15. aprila bi morala po besedah Matjašiča poročati o izvedenih ukrepih v prejšnjem letu, a ker ukrepov ni dokazala, ji je inštitut certifikat zamrznil in prepovedal uporabo naziva.
Mestna občina Maribor se je z oddajo kandidature za podaljšanje zavezala h konkretnim ukrepom za mlade, med drugim je obljubila finančne vzpodbude za zaposlovanje mladih, olajšave za gospodarske družbe, ki zaposlujejo mlade, večanje števila neprofitnih stanovanj za mlade ter vzpodbude in pomoč mladim pri prvem stanovanju.
Ker je bila po njihovem mnenju ravno stanovanjska problematika mladih ključna za izgubo naziva, župan Andrej Fištravec pa se je osebno zavezal k izpolnitvi ukrepov, so v mladinskem svetu mnenja, da nosi tudi osebno odgovornost.
“Na razmere smo opozarjali že dlje časa, a posluha s strani občine ni. Žal izguba naziva ni samo simbolična, ampak pomeni tudi jasen signal, da Maribortrenutno ni občina, ki bi podpirala mlade, kar je ob že tako visokem izseljevanju mladih ter padanju števila mladih v Mariboru dodaten udarec za naše mesto,” je prepričan Matjašič.
V imenu občine se je danes na očitke odzval podžupan Pelko, ki je poudaril, da certifikat ni bil odvzet, pač pa le zamrznjen, vzrok za to pa so bili morda nekoliko preveč ambiciozni cilji. Zdaj se nameravajo z novimi cilji vnovič prijaviti za podaljšanje, ob tem pa je dodal, da je mariborska občina mladim ne glede na vse zelo prijazna.
“Certifikat je eno, realnost pa drugo. In z ostalimi mestnimi občinami smo zelo primerljivi. Občina na letni ravni skupaj za mlade porabi vsaj 1,14 milijona evrov,” je pojasnil Pelko in spomnil, da med drugim v višini 150.000 evrov sofinancirajo kar osem mladinskih centrov, kar je največ v Sloveniji.
Ob tem s 425.000 evri sofinancirajo javni zavod s področja mladine in mladinske kulture, denar pa namenjajo tudi za različne lokalne in mednarodne projekte s področja mladinske politike ter delovanje mestnega mladinskega sveta. Skoraj pol milijona evrov prispevajo tudi za različne oblike športa za mlade.
Odločitev inštituta jih ni presenetila, saj je nanjo že nekaj časa namigoval predsednik mladinskega sveta. Ta je po besedah Pelka tudi sam sodeloval z medobčinskim stanovanjskim skladom pri pripravi ciljev, za katere se je zdaj pokazalo, da jih ne morejo v celoti izvesti.
Vir: STA
