Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Po prvih ocenah rekordno število pohodnikov, predstavnikov različnih organizacij in politike, se je danes dopolne udeležilo tradicionalne komemoracije v poklon padlim borcem Pohorskega bataljona. Letos mineva 75. let odkar so na Osankarici bili poslednji boj.

Slovesnost vsako leto organizira šest podpohorskih občin. Zbranih približno tisoč ljudi iz vse Slovenije pa je danes prisluhnilo slavnostnemu govorniku predsedniku države Borutu Pahorju. Med drugim je poudaril, da se mora zavest o pomenu in ohranjanju zgodovine, junakih, ki so zaslužni za našo današnjo svobodo, z vso odgovorno prenašati na mlajše rodove. Dodal je še, da smo vsi mi ter naši otroci in naši vnuki zavezani k ohranjanju miru.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobroljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev. Izvedli so številne akcije, decembra 1942 pa so se premaknili proti Osankarici, kjer so si uredili zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo približno 2 tisoč nemških vojakov. V boju je življenje za svojo domovino izgubilo 69 borcev bataljona.

Letos bo novembra minilo 100 let, odkar je major Rudolf Maister s svojimi podvigi začrtal severno mejo Slovenije. V Mariboru zato že pripravljajo vrsto dogodkov za t. i. Maistrovo leto. Med drugim si obetajo, da bodo gostili državno proslavo ob dnevu Rudolfa Maistra.

Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci odigral pomembno vlogo ob koncu prve svetovne vojne in v času oblikovanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) oziroma kasneje Kraljevine (SHS), ki sta združili južnoslovanske narode nekdanje Avstro-Ogrske.

Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko 1. novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

Vir: MO Maribor

Vir: MO Maribor

Z njo je 23. novembra 1918 razorožil mariborsko nemško varnostno stražo in prevzel vojaški nadzor v mestu. Kot pojasnjujejo v muzeju v Kamniku, kjer je njegova rojstna hiša, je zasedel slovensko narodnostno območje na Štajerskem, po katerem je po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v celoti potekala tudi državna meja. Z avstrijskim območnim poveljnikom Rudolfom Passyjem je 27. novembra 1918 sklenil pogodbo o mejni črti na Štajerskem in Koroškem ter tako pripravil izhodišče za zasedbo Koroške, o usodi katere je 10. oktobra 1920 odločil plebiscit.

Spomin na Maistra, ki je znan tudi kot pesnik, slikar ter strasten ljubitelj knjig, se v Sloveniji obeležuje 23. novembra, ki je od leta 2005 tudi državni praznik, a ne dela prost dan.

Leta 2013 je bila v Kamniku obnovljena njegova rojstna hiša, v več slovenskih krajih stojijo njegovi kipi. Leta 1997 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo društvo generala Maistra, ki je združevalo Maistrove borce, njihove potomce in druge ljudi, ki so želeli ohraniti spomin na delo generala in njegovih borcev za severno mejo. Ko so nastala podobna združenja še v drugih krajih, je leta 2005 nastala krovna Zveza društev general Maister, ki danes šteje več kot 20 društev.

V Kamniku na dan njegovega rojstva, 29. marca, praznujejo svoj občinski praznik, dan njegove osvoboditve Maribora 23. novembra pa je eden od štirih spominskih dni Mestne občine Maribor. Občini sta se nedavno dogovorili, da ob državnem prazniku izmenično podeljujeta priznanja Rudolfa Maistra. Tako so se ta lani podelila v Kamniku, letos pa bo podelitev potekala v Mariboru.

Vir: STA

Premier Miro Cerar je današnji praznični dan preživel delovno. Obiskal je dežurno ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči na letališču Edvarda Rusjana, zdravnike, medicinsko osebje in paciente v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, poklicne gasilce mariborske Gasilske brigade ter osebje in stanovalce Doma starejši Danice Vogrinec.

Vir: STA

Vir: STA

 Na letališču Edvarda Rusjana se je Cerar dežurni ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči, ki na tem letališču deluje od novembra 2016, zahvalil za požrtvovalno delo. Ogledal si je tudi policijski helikopter, s katerim ekipa odleti na intervencijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Obisk je Cerar nadaljeval v UKC Maribor, kjer je najprej pozdravil Jana, prvorojenega v mariborski porodnišnici v letu 2018. Čestital je staršema, jima izročil simbolično darilo, družini pa zaželel obilo družinske sreče in veliko skupnih interesov. Srečal se je tudi z dežurno porodničarko in ostalim medicinskim osebjem, nato pa je obiskal še paciente v urgentnem centru.

“Izjemno spoštujem delo poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Prizadevam si, da tudi pogajanja s predstavniki njihovih sindikatov tečejo naprej. Po zagotovilih ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je vlada že zbližala stališča pri veliki večini zahtev, zato verjamem, da bomo dosegli dogovor,” pa je Cerar ob obisku poklicnih gasilcev Gasilske brigade Maribor zapisal na twitterju. Gasilci so mu predstavili opremo in ga seznanili z delom in intervencijami, ki jih tudi v prazničnih dneh ne manjka.

Cerar je obiskal tudi Dom Danice Vogrinec, ki ga je “kljub turobnemu vremenu napolnil s pozitivno energijo”. Navdušen je nad njihovima projektoma Oma, deda in rock&roll ter Štafeta modrosti, ki ju vsako leto pripravijo v domu in ki sta edinstvena v Evropi. Zahvalil se je osebju, ki predano skrbi za stanovalce.

V izjavi medijem ob robu obiska se je Cerar zahvalil vsem, ki med prazniki vestno in odgovorno opravljajo svoje delo ter tako skrbijo za dobrobit državljanov, njihovo varnost in zdravje. “Najbolj me navdušuje srčnost ljudi, ki nesebično pomagajo drugim, ne glede na dan in uro. Temelj za pozitivne zgodbe je sodelovanje in vesel sem, kadar se na lastne oči prepričam, da Slovenke in Slovenci to znamo,” je izpostavil premier.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so se na včerajšni seji mestnega sveta seznanili tudi s strokovnimi podlagami za iskanje rešitev na področju varstva starejših v občini. Podatki in analize kažejo, da se bo obstoječa nezadostna ponudba storitev socialnega in zdravstvenega varstva starostnikom na mariborskem območju v prihodnje še okrepila, zato je nujno ukrepanje. Konkretne rešitve zaenkrat še niso opredeljene.

Med predlaganimi ukrepi, ki jih občini predlaga Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so spodbujanje vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega sodelovanja, vključevanje starejših na trg dela, vzpostavitev lokalne informacijske točke za seznanjanje upokojencev o obstoječih aktivnostih, izboljšanje dostopnosti primarne zdravstvene oskrbe z večanjem števila družinskih zdravnikov ter prilagajanje grajenega prostora in infrastrukture rastočim potrebam starejših. “Lokalna skupnost lahko kar precej naredi,” je dejala Olivera Stanojević-Jerković z omenjenega inštituta.

izredna seja mom (2)

Mestna svetnica DeSUS Jelka Kolmanič je razočarana pripomnila, da je že na včerajšnji seji pričakovala konkretne korake naprej. “Samo ugotavljamo status quo, konkretnih rešitev pa ni,” je dejala. “Ne smemo ostati na papirju, ampak morajo najti rešitve v praksi,” se je strinjala Marjana Bravc (SMC). “Starejših je vedno več. Na žalost nas čas prehiteva,” je dodala Danijela Šerbinek (NLS) in predlagala, da se takoj vzpostavi vsaj enotna točka z vsemi potrebnimi informacijami za starejše.

V preteklosti se je govorilo o vzpostavitvi posebnega občinskega urada za starejše, a je direktor mestne uprave Simon Štrancar povedal, da je to treba urediti v okviru celovite reorganizacije mestne uprave, ki pa je pred volitvami prihodnje leto ni mogoče pričakovati.

Eden od ključnih za zagotovitev čim daljšega bivanja starejših na svojem domu je Center za pomoč na domu. Potem ko so imeli mestni svetniki na prejšnji seji pomisleke glede načrtovanega širjenja tržnih dejavnosti, jim je direktorica Jonata Potočnik danes predstavila delo in vizijo razvoja centra. Mestni svetniki so bili še vedno kritični, saj je bila predstavitev predvsem na načelni ravni. Center ima namreč že zdaj premalo zaposlenih in šestmesečno čakalno dobo na osnovne storitve.

Po besedah vodstva centra si želijo registrirati dodatne dejavnosti le zato, da bi bili uspešnejši na razpisih, konkretno pa naj bi jih začeli izvajati šele po kadrovski okrepitvi. Mestni svetniki so v to privolili s pripombo, da uvajanje novih dejavnosti ne sme vplivati na opravljanje osnovne dejavnosti, ki je sofinancirana s strani občine.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor nameravajo prostore v pritličju osrednje enote v središču mesta nameniti okulističnim ambulantam. Tako bodo doslej razpršene enote združene na enem mestu. Ustrezno dokumentacijo je na današnji seji soglasno potrdil mariborski mestni svet.

Okulistične ambulante v Mariboru kmalu na enem mestu

Okulistične ambulante, ki se trenutno nahajajo v najetih prostorih na Lavričevi ulici ter v enotah zdravstvenega doma v Vošnjakovi in Ljubljanski ulici, bodo preselili v prostore v Sodni ulici 13, ki so se sprostili po preselitvi oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v novo zgrajeni prizidek na dvorišču objekta. Izvesti bo potrebno le manjša gradbena dela, zato naj bi selitev opravili že v prihodnjem letu.

Skupno bo treba v ta namen odšteti slabega pol milijona evrov, od tega naj bi polovico denarja prispeval zdravstveni dom, polovico pa občine ustanoviteljice zavoda na čelu z Mestno občino Maribor. Na slednjo odpade 147.000 evrov, ki jih ima že rezerviranih v proračunu za prihodnje leto.

Med kadrovskimi zadevami so mestni svetniki potrdili imenovanje novega direktorja Mariborske razvojne agencije (MRA) Mihaela Leskovarja, ki zavod trenutno vodi kot vršilec dolžnosti. Nekatere spremembe so tudi znotraj mestnega sveta – po prostovoljnem odstopu Josipa Rotarja zdaj Listo kolesarjev in pešcev zastopa arhitekt Andrej Žižek.
Vir: STA

 

Mestna občina Maribor je po dolgotrajnih pogajanjih z družbo Aquasystems dosegla dogovor glede poravnanja finančnih obveznosti, ki jih še ima do tega upravljalca centralne čistilne naprave Maribor. Zaradi dolga v višini višini 1.080.400,70 EUR je MO  Maribor grozila izvršba, vendar je podpisan sporazum to preprečil.

Sporazum navaja, da se bo dolg kril iz tekočega poslovanja, saj se račun, odkar so se tri občine lansko leto priključile na centralno čistilno napravo, končno pokriva v celoti.

Več v videu: 

Svetniki in svetnice občinskega sveta Občine Ruše so na sinočnji seji s 13 glasovi za in 2 proti sprejeli predlagani občinski proračun v višini 7,4 mio evrov. Med predvidenimi investicijami bo prioriteta obnova Doma kulture v Rušah.

seja ruse, občinski svet

Glavne investicije predvidene v proračunu za leto 2018 so obnova Doma Kulture v Rušah, ureditev trga v Bistrici ob Dravi, prenova vežice na pokopališču, gradnja kolesarske poti proti Mariboru (sofinanciranje države), ureditev tribun na stadionu NK Pohorje (ob sredstvih Fundacije za šport). Pripravili bodo tudi dokumentacijo in opravili izbiro koncesionarja za ureditev čiščenja odpadnih voda v občini.

Sledili predlogom
Svetniki so predlagali zvišanje sredstev za Rdeči križ. Dodatna sredstva se namenjajo tudi za kmetijstvo oz. za ohranitev obsega sredstev za investicije v opremo gasilskih društev. V proračunu pa namenjajo sredstva tudi za dokumentacijo za gradnjo doma starostnikov v Rušah. Gradil bi se skupaj z javnim zavodom, ki že ima koncesijo, občina pa bi prispevala zemljišče. Območje Upravne enote Ruše je namreč edino v Sloveniji brez doma starostnikov.

V tokratni oddaji smo se s predstavniki svetniških skupin v mariborskem mestnem svetu pogovarjali o delovanju mestnega sveta. Zanimalo nas je, kako se svetniki in svetnice pogovarjajo in dogovarjajo, kako se usklajujejo in kako delujejo v dobrobit Maribora.

Gostje:
Lista župana Andreja Fištravca, Boštjan Žnidarič
DESUS, Jelka Kolmanič
neodvisna svetnica, Jelka Černivec
SMC, Damir Orehovec
NLS, Milan Mikl
LPR, Lidija Divjak Mirnik

Objavljeno: 13.12.2017
Voditelj: Andrej Okreša
Oddaja V Mariboru si je na sporedu BK TV vsako sredo ob 20.00.

Potem ko je po medijih zaokrožila izjava Zdravka Počivalška, ministra za gospodarstvo, ki je javno podvomil v obljube 660 milijonov evrov za mariborsko letališče, so mu danes iz MO Maribor javno odgovorili. “Če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral“. Odgovor objavljamo v celoti.

Presenečeni smo nad včerajšnjo izjavo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Počivalška, vezano na podpis pogodbe, ki je bila podpisana v ponedeljek, 27. 11. 2017, na šestem Vrhu srednjih in vzhodnoevropskih držav in Kitajske, ki je potekalo v Budimpešti.
Najprej moramo jasno poudariti, da smo, ne samo Mestna občina Maribor, temveč tudi drugi deležniki že ves čas v komunikaciji in skupnem urejanju vsega potrebnega, da pride do večjega premika na področju Mariborskega letališča. Pristojnost na področju te javne infrastrukture je na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi minister dr. Peter Gašperšič. Na kašen način teče koordinacija med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvom za infrastrukturo nismo seznanjeni, si pa, glede na včerajšnje izjave ministra g. Počivalška želimo, da bi bila boljša.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

O tem, da bosta verjetno družba SHS in China State Construction Engineering Corporation podpisala dokument na tem dogodku, smo v petek, 24. 11. 2017, obvestili Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsi so bili seznanjeni tudi z vsebino dokumenta. Odgovor smo prejeli od vseh razen od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kar nas ni presenetilo, saj upravljanje letališča, koncesijska pogodba in sprememba Državnega prostorskega načrta sodi pod Ministrstvo za infrastrukturo, koordinacijo tega pomembnega vrha 16+1 v Budimpešti pa je koordiniralo Ministrstvo za zunanje zadeve in Veleposlaništvo RS v Budimpešti. Zato, če kdorkoli iz Vlade govori, da ne ve, kaj se je podpisalo v Budimpešti, to ni po krivdi nikogar drugega kot tistega, ki si ni vzel časa, da bi to prebral.

Nikakor pa ne moremo razumeti izjave, da naj bi dve podjetji izkoristili dogodek v Budimpešti in nekaj podpisali, s čemer Vlada RS ni bila seznanjena. Vsi udeleženci, kakor tudi podpisniki, so morali pridobiti ustrezne akreditacije. Županu MO Maribor ni bila podeljena in se dogodka ni mogel udeležiti, seveda pa je bila podeljena g. Grosu z jasnim namenom. Če citiramo odgovor Veleposlaništvo RS v Budimpešti v zvezi s prošnjo za podelitev akreditacije županu MO Maribor: »V zvezi z tem vas obveščam, da gre za uradni dogodek, kjer so prisotni le člani uradnih delegacij, izjemo predstavlja podpisnik sporazuma g. Gros.«.

letalo, mb letalisce

Na splošno bi morala biti koordinacija, za izvedbo takšnega projekta, to je največje investicije v letališko infrastrukturo v regiji, bistveno boljša. Veseli nas, da si minister g. Počivalšek želi oz. kot je povedal: »Zelo si jih želim, seveda pa verjamem, da je treba najprej začeti s tem, kar imamo.«. Minister ima prav, treba je začeti, s tem kaj imamo. Trenutno imamo naslednja dejstva.

Na temo investicije v letališče je bilo veliko konstruktivnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo, katerih posledica je, da je Vlada RS na svoji 156. redni seji (16. 11. 2017) sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo. To je tudi omogočilo podpis med družbo SHS in China State Construction Engineering Corporation v Budimpešti in je tudi razlog za tako pozno uvrstitev le-tega v protokol na tem Vrhu.
Konec meseca julija in večkrat avgusta ter še kasneje je bilo več pomembnih sestankov na Ministrstvu za infrastrukturo v zvezi z razvojem širšega območja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tako na MO Maribor kot na ministrstvu razpolagamo s točnimi datumi teh sestankov, udeleženci le-teh in gradivom. Na nekaterih sestankih je sodeloval tudi državni sekretar mag. Aleš Cantarutti in zato predvidevamo, da so na MGRT seznanjeni z vsemi procesi, ki so botrovali sklepu Vlade RS o pripravi DPN.
Danes je župan MO Maribor poslal dopis ministru za infrastrukturo dr. Gašperšiču, ki je pristojen za koncesijsko pogodbo, da skliče sestanek vseh deležnikov, in sicer družbe SHS, Letališča Maribor, MO Maribor in podjetja China State Construction Engineering Corporation ter vseh tistih, vladnih predstavnikov oz. strokovnih služb za katere ocenjuje, da bi morali na takšnem sestanku sodelovati. V dopisu je bilo zastavljeno tudi vprašanje ali je za to področje pristojen minister g. Počivalšek in ne Ministrstvo za infrastrukturo, kot smo vsi deležniki bili prepričani. Nas pa veseli umirjen odziv dr. Gašperšiča, ki mu bo očitno uspel velik dosežek na področju vlaganj v letališko infrastrukturo ne samo pri nas, temveč v širši regiji.
Druge države in njihovi voditelji, kot na primer srbski premier g. Vučić in madžarski premier g. Orban, so se s podpisanimi pogodbami v iniciativi 16 + 1, tudi z manjšim kitajskim državnim podjetjem, pohvalili in se borijo za njihovo uresničitev tudi z EU. Gradnja železniške proge od Beograda do Stare Pazove se je že začela, izvaja pa jo China Railways Inrternational in China Communications Construction Company, vrednost le-te pa je 350,1 milijona dolarjev.
Popolnoma razumljivo je, da je država lastnica letališča in njegove infrastrukture in je za vsakršno investiranje potrebno pridobiti njeno soglasje. Tudi, da za vlaganje v javno infrastrukturo mora biti ustrezen javni razpis. Ob tem je potrebno navesti, da je po ocenah, ki so nam na voljo, vlaganje na območju Mariborskega letališča v javno infrastrukturo približno 25 % vrednosti celotnega projekta in 75 % je investicij v zasebno infrastrukturo, za slednjo ni potrebne objave javnega razpisa in posebnega soglasja države. Je pa to stvar nadaljnjega intenzivnega procesa in usklajevanja ter osnovne podlage, kar je DPN. Ob tem pa moramo biti pozorni tudi na spoštovanje evropskih predpisov glede konkurence, saj Evropska komisija proučuje to investicijo zlasti na Madžarskem, ki je članica EU, kar Srbija ni. Dosedanje ugotovitve niso ugotovile kršitev.
Vladni predstavniki morajo razumeti, da lokalna skupnost že 40 let čaka na rešitve, ki jih bo država našla za Mariborsko letališče. Ker jih ni, seveda ni možno, da bi stali križem rok, kar tudi nismo. Dosegli smo, da država ne plačuje več subvencije za obratovanje letališča, ampak prejema plačilo za koncesijo. Tako je država pridobila na letnem nivoju približno 2 milijona evrov.
Dosegli smo, da je največje gradbeno podjetje na svetu, ki je v neposrednem lastništvu kitajske države, pripravljeno sodelovati pri investiciji v vrednosti 660 milijonov evrov na območju Mariborskega letališča. To je posebej pomembno, ker se letališče nahaja v problemskem območju Maribora s širšo okolico, skladno z ZSRR-2. Vprašanje, ki ostaja odprto, je le, ali bomo to investicijo dovolili in vsi skupaj delali v smeri, da se uresniči. MO Maribor je pri tem uspela zagotoviti vse potrebno, da se lahko na nivoju države o tem resno pogovarjamo z zanesljivim partnerjem, ki ima veliko izkušenj pri planiranju, pri izgradnji tovrstnih objektov in razpolaga s potrebnim finančnim potencialom ter ima podporo kitajske države. Želim si, da bomo pri oživitvi Mariborske letališča deležni podpore lastne države.
V Mariboru upamo, da smo se vsi skupaj na primeru Magne naučili, da je uspeh pri izpeljavi tako velikih investicij možen le, ko vsi konstruktivno sodelujemo, tako predstavniki lokalnih oblasti kot države, saj si vsi skupaj prizadevamo za napredek in boljšo prihodnost naših državljanov. »Acti laboris comes est laetitia« (»Končan posel spremlja veselje.«), skupaj se potrudimo, da bo tako.
Odnosi z javnostmi
Mestna občina Maribor

V Listi za pravičnost za razvoj (LPR) ne verjamejo obljubam župana Andreja Fištravca. Še posebej je LPR zbodlo napovedanih 660 milijonov evrov za razvoj mariborskega letališča. Napovedali so, da bodo za volitve izbrali svojega kandidata, županu Fištravcu pa očitajo da je lobist. Sam je to zanikal.

Nisem lobist. Sem pa župan Mestne občine Maribor, ki za svoje mesto išče razvojne izzive tudi na Kitajskem,” je župan Fištravec zapisal v pisnem odzivu na naša vprašanja. Ne samo številni obiski Kitajske, člane LPR je v oči zbodlo 660 milijonov evrov. Več v videu izjavi Lidije Divjak Mirnik iz LPR.

Istočasno v LPR dvomijo v 18 projektov, ki so jih v brošuro zapisali v občinski službi za odnose z javnostmi, včeraj pa jih je na novinarski konferenci javnosti predstavilo 11 zaposlenih na mariborski mestni upravi. Ker so občani in občanke te brošure prejeli v poštne nabiralnike, so v LPR prepričani, da gre za predvolilno kampanjo na plečih davkoplačevalcev. “Mi smo prepričani, da bo izvedel tiste projekte, v katerih se bo delala promocija in za to je namenjenega kar nekaj denarja, kar potrjuje to tezo, o kateri govorimo, da plačujemo volilno kampanjo pravzaprav mi vsi iz proračuna,” je še dejala Divjak Mirnikova. Po njenem skuša aktualna mestna oblast z brošuro ljudem pokazati kako veliko delajo, zato, da bodo potem lahko govorili, kako jih nekdo onemogoča, da bi lahko delali. Župan Fištravec odgovarja: “Osnovna naloga županstva je delo v korist meščanov in meščank ter mesta in prav je, da so o projektih, ki bodo v naslednjih treh letih spremenili zunanji izgled mesta, tudi obveščeni.” Glede na današnji dvoboj, je verjetno pričakovati podobno burno kampanjo. Dan po tem, ko je Fištravec javno napovedal ponovno kandidaturo, v LPR imena še ne razkrivajo. Več v video izjavi Stojana Auerja iz LPR.

Vrste SDS je zapustil nekdanji predsednik mariborskega mestnega odbora in še vedno mestni svetnik stranke Gregor Pivec, piše Dnevnik. Nekdanji dolgoletni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor za zdaj svoje odločitve ne komentira, njegov naslednik na čelu mariborske SDS Zvonko Zinrajh pa pravi, da je izstopil iz osebnih razlogov.

 Gregor Pivec, SDS

Pivec je z mesta predsednika mestnega odbora izstopil septembra lani, še tri mesece prej pa se po dolgih letih umaknil tudi z direktorskega položaja v mariborski bolnišnici.

Že ob odhodu s položaja predsednika mariborske SDS je svojo odločitev, takrat preko stranke, pojasnil kot izključno poslovne in osebne narave, saj da se želi posvetiti strokovnemu delu na novem delovnem mestu, medtem ko o osebnih razlogih ne želi razpravljati v javnosti.

Po izvolitvi novega vodstva naj bi se po informacijah časnika odnosi med Pivcem in stranko dodatno poslabševali, dokončno skrhali pa zaradi dogajanja v državnozborski komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec.

Februarja je tako po zaslišanju v javnem pismu ugotavljal, da se ga obravnava kot osumljeno osebo in ne kot pričo, kar smatra za “škandalozno”. Kot je zapisal v pismu vodji komisije Godčevi, nima prav nobenih zadržkov, da ne bi sam razkril svojih bančnih prilivov.

A Pivec je zdaj, kot kaže, v resnici postal osumljenec. Komisija je namreč pred dnevi spisala obvestilo pristojnim organom, v katerem so naznanili Pivca zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, oškodovanja javnih sredstev, nevestnega dela in jemanja podkupnine.

Sicer pa je Pivec v lokalni politiki prisoten že dolga leta. Zaupanje prvega moža stranke Janeza Janše vanj je segalo tako daleč, da se je leta 2005, ko je bil premier, osebno odločil za lažji poseg na abdominalni kirurgiji v Mariboru. Leto pozneje je Pivca podprl kot neodvisnega kandidata za mariborskega župana, a ga je v drugem krogu premagal Franc Kangler.

Neuspešno je leta 2012 skušal vstopiti v državno politiko, ko je znova za las izgubil poslansko mesto. Čeprav bi zaradi imenovanja Vinka Gorenaka na mesto notranjega ministra takrat lahko postal nadomestni poslanec, se je tej pravici odrekel.

Za zdaj ostaja nejasno, ali bo Pivec ostal mestni svetnik SDS, ali pa bo prestopil med neodvisne svetnike, kot še piše Dnevnik, pa naj bi v mariborskemmestnem odboru prišlo do razkola. Po njihovih informacijah naj bi o izstopih iz stranke razmišljali tudi nekateri drugi mestni svetniki SDS, ki naj bi jih novo vodstvo povsem odrezalo od strankarskih aktivnosti.

Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes s svojo ekipo javnosti predstavil 18 infrastrukturnih projektov, ki se bodo začeli uresničevati v prihodnjem letu in “bodo v naslednjih treh letih spremenili mesto na boljše”. Ob tem je potrdil, da se namerava na volitvah potegovati za nov županski mandat.

18. projektov mom (2)

 Gre za projekte v skupni vrednosti okoli 70 milijonov evrov, ki že več let čakajo na uresničitev in jih mesto po besedah Fištravca resnično potrebuje. Denar zanje naj bi bil že zagotovljen – 32 milijonov naj bi šlo iz občinskega proračuna v prihodnjih treh letih, tudi po zaslugi novega 11 milijonov evrov visokega kredita, dobrih 12 milijonov naj bi prispevala država, 25 milijonov evrov naj bi bilo sredstev EU.

“Gre za blok projektov, s katerimi spreminjamo mesto, kakršnega v Mariboru od usmerjene obnove Pristana oziroma Lenta še ni bilo,” je na današnji predstavitvi povedal Fištravec. Poudaril je, da so projekti enakomerno porazdeljeni na levi in desni breg Drave ter da se bodo vsi začeli realizirati v letu 2018.

“Ti projekti niso naše želje, ampak so papirnato pripravljeni za realizacijo. To je zahtevalo ogromno dela naše mestne uprave,” je dejal. Projekte so predstavili v brošuri, ki jo bodo v prihodnjih dneh razdelili mariborskim gospodinjstvom in javnim podjetjem.

Med temi projekti so ureditev industrijske cone Tezno, obnova stadiona Ljudski vrt in osrednjega bazena v kopališču Pristan, izgradnja skate parka, revitalizacija Vojašniškega trga, energetska sanacija stanovanj medobčinskega stanovanjskega sklada na Engelsovi ulici, obnova nabrežja reke Drave, postavitev odra na Dravi, obnova promenade v Mestnem parku, sanacija Malečniškega mostu, izgradnja podaljška Ceste proletarskih brigad in podvoza na Ljubljanski ulici, kakor tudi izgradnja manjkajoče kanalizacije in kolesarskih poti ter obnova Lackove ceste.

Med 18 projekti je navedena tudi rešitev prostorske problematike osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja na tem aktivno delajo, več pa zaenkrat ni želel izdati. Kot je navedeno v brošuri, se bo ta zadeva reševala na novi lokaciji v središču mesta, projekt pa je ocenjen na 7,6 milijona evrov. Pri tem še vedno računajo na prispevek 2,7 milijona evrov s strani države.

“Zelo pomembno se mi zdi, da smo vzpostavili konstruktivni dialog z državo in da je ta začela sodelovati pri investicijskih projektih v mestu,” je še izpostavil Fištravec. Pojasnil je, da izpostavljajo projekte, ki se financirajo iz javnega denarja, medtem ko obstajajo še drugi, na primer obnova Mariborskega otoka, ki jih bodo reševali v obliki javno-zasebnega partnerstva.

Na novinarsko vprašanje, če namerava jeseni prihodnje leto znova kandidirati za župana, je odgovoril z odločnim “da”.

Vir: STA

Andragoški zavod Maribor bo sodeloval projektu MMM in sicer pri usposabljanju štirih migrantov mentorjev v vsaki partnerski državi.
Na Andragoškem zavodu Maribor – Ljudska Univerza so v začetku meseca gostili partnerje v projektu MMM Migrant Mentorship Model, ki je sofinanciran s strani Erasmus + programa. MMM je dvoleten projekt, v katerem sodelujejo štirje partnerji iz Slovenije (Andragoški zavod Maribor-Ljudska univerza, OZARA storitveno in invalidsko podjetje d.o.o.), Italije (Eurocultura) in Nemčije (INIBIA EWIV).

Vir: Andragoški zavod Maribor

Vir: Andragoški zavod Maribor

Usposabljali bodo štiri osebe z znanjem migrantskega in večinskega jezika, ki bodo že dobro vključene v družbo. Svoje znanje bodo v štirimesečnem pilotnem programu prenašali na novo prispele migrante. Po končanem pilotnem programu bodo novo prispeli migranti sodelovali tudi v dvomesečnem preizkusu znanja in veščin v delovnem okolju.

Po končanem pilotnem programu bodo novo prispeli migranti sodelovali tudi v dvomesečnem preizkusu znanja in veščin v delovnem okolju. Ker bodo vsi intelektualni rezultati projekta nastali ob aktivnem sodelovanju migrantov mentorjev, bodo izobraževalcem in delodajalcem ponudili dragocen uvid v potrebe migrantov kot učencev in delavcev. S projektom želi Andragoški zavod vse deležnike spodbuditi, da v novi luči spoznajo migrante kot učence, delavce in člane naše družbe.

Več informacij o projektu bo na voljo na spletni strani Andragoškega zavoda Maribor.

Na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, v prvi obravnavi niso sprejeli odloka v katerem je predvidena gradnja samopostrežne Hoferjeve bencinske črpalke, ki bi se naj nahajala na Linhartovi ulici ob Titovi cesti. Pod to točko so razpravo prekinili in jo bodo nadaljevali na naslednji seji mestnega sveta.

Bencinski servis Hofer. Vir: valdino.si

Po trenutno šestih lokacijah Hoferjevih samopostrežnih bencinskih servisov, ki se nahajajo v Kranju, Medvodah, Tržiču, Postojni, Ilirski Bistrici in Ivančni Gorici, bi naj to dobili tudi v Mariboru. A na včerajšnji seji mestnega sveta Mestne občine Maribor v prvi obravnavi niso sprejeli odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PPE Tabor 3-C, območje trgovine Hofer na Taboru.

Po besedah poročevalke Lidije Kodrič Vuk, vodje sektorja za urejanje prostora MO Maribor, bi bencinsko črpalko umestili na plato, ki predstavlja območje obstoječega objekta trgovine Hofer s parkirnimi in manipulativnimi površinami in ima dostop zgolj preko teh površin. S samopostrežno črpalko, ki bo razpolagala z dvema točilnima mestoma, želijo omogočiti predvsem hitro in enostavno točenje goriva. Za dodaten prihranek časa pa naj bi poskrbel kartični način plačila. Ob tem je Kodrič Vukova še pojasnila, da predvidevajo, da bo obisk bencinske črpalke večinoma omejen na obiskovalce trgovine Hofer, zaradi česar se ne pričakuje povečanje prometa.

seja-ms-mom

Kot so po seji povedali nekateri mestni svetniki, so dobili premalo “usmeritev” v zvezi z gradnjo Hoferjeve črpalke. “Zaradi tega, ker to ne pomeni samo približanja možnosti tankanja avtomobilov še na dodatnih črpalkah, ampak je treba upoštevati tendence, da je teba misliti tudi na onesnaževanje mesta, da je treba misliti, kam gredo ti trendi, da bo v bodoče treba postavljati postajališča za električno napajanje in je treba iz več zornih kotov to gradivo obravnavati, da se bomo potem mestni svetniki lahko lažje in pravilno odločili,” je povedala Jelka Kolmanič (DeSUS). K temu je dodala, da želijo vsebinsko bogatejšo obravnava, ter da pričakuje to obravnavo na naslednji seji mestnega sveta.

Lidija Divjak Mirnik (LPR) pa je dejala, da so predlagali, da se točka prekine ter, da opravijo razpravo, ki bo temeljila na argumentih. “V tem trenutku, na prvo žogo rečeš, zakaj ne povečati konkurenco, cena bo nižja. V resnici pa je treba razmisliti o tem, kaj to dolgoročno pomeni za Maribor in za naše okolje, in nenazadnje kaj to pomeni za ljudi,” pravi Divjak Mirnikova.

Podžupan Saša Pelko pa je dejal, da je po njegovem prišlo do nekaterih pomislekov, ker, da so bili ljudje o tem preslabo informirani. “Moje mnenje je, da nikoli ne bi omejeval zasebne iniciative, nikoli ne bi omejeval nečesa kar ljudem omogoči dodatno ponudbo, seveda znotraj okvirov okoljskih standardov in znotraj okvirov prometne strategije,” je dejal Pelko.

Franc Kangler bo zasedel stol državnega svetnika in bo naslednjih pet let zastopal lokalne interese v državnem svetu.

Na volilnih zborih po Sloveniji so popoldne izbirali državne svetnike, ki bodo naslednjih pet let v državnem svetu zastopali lokalne interese. Volilni zbori so potekali v 22 volilnih enotah, v vsaki pa so izvolili po enega svetnika. V Mariboru je bil za državnega svetnika izvoljen Franc Kangler, ki je dobil 15 glasov, protikandidata Drago Žura 11 glasov, aktualni državni svetnik Rudi Matjašič pa je prejel 7 glasov.

Franc Kangler. Foto: MP Produkcija

Franc Kangler. Foto: MP Produkcija

 

 

 

Nova sezona oddaj V MARIBORU SI se je pričela s precej burno debato o prodaji Farmadenta, obnovi zahodne tribune Ljudskega vrta in o prodaji stanovanj. Preverite v videu.

1. oddaja sezone 2017/18, premiera 8.11.2017.

Oddaja V Mariboru si je na sporedu vsako sredo ob 20.00.

Včeraj se je Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, sestala z občani Maribora. Po sestanku je predstavila najpogostejše težave s katerimi se soočajo.

Varuhinja človekovih pravic ocenjuje, da drastičnega izboljšanja stanja ni, čeprav se je brezposelnost znižala. Ob njenem obisku se je na pogovore z njo prijavilo 41 ljudi, kar je več kot primerjavi z aprilom letos, ko je nazadnje obiskala Maribor.

Vlasta Nussdorfer Maribor obiskala že drugič letos

Vlasta Nussdorfer Maribor obiskala že drugič letos

Sestala se je tudi z županom, s katerim ugotavljata, da je brezplačna pravna pomoč izredno pozitivna, vendar jo je premalo za vse, ki bi jo potrebovali. Župan pa ocenjuje, da se zaenkrat to na socialni sliki mesta še ne pozna. Na račun občine sicer ni dobila pripomb ali graj, je pa slišala očitke na predolge sodne postopke, čakalne vrste in včasih tudi na slab odnos javnih uslužbencev do občanov. Na splošno pa ocenjuje, da skupnih točk pri problemih ljudi ni, saj vsak primer prinese svojo zgodbo. Med teme, ki jih še ocenjujejo kot problematične sodi oskrba ostarelih in čakalne vrste v zdravstvu. Velike so tudi težave v družinah in starševstvu. Občina naj bi se po njenih besedah trudila izboljšati stanje in rešiti probleme svojih najbolj ogroženih občanov.

Skupaj z namestniki je poslušala zgodbe 41 Mariborčanov

Skupaj z namestniki je poslušala zgodbe 41 Mariborčanov

Kot zanimivost razlaga: “Ko ljudem svetuješ, da je možnost sodnih postopkov odprta, se običajno za to ne odločijo”.

Dodaja še, da v kolikor imate vi kakršne koli probleme, s katerimi bi vam lahko pomagali, jim napišite prošnjo, pokličite na njihov sedež ali pa jih obiščite v Ljubljani.

V Mariboru se že govori o morebitnih kandidatih za naslednjega župana, čeprav bodo volitve šele jeseni 2018.

Trenutno so potencialna imena za mariborski stolček sedanji župan Andrej Fištravec, uspešni podjetnik Saša Arsenovič, nekdanji župan Franc Kangler, predsednik NK Maribor Drago Cotar, znana medijska osebnost Stojan Auer, predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, mestni svetnik MO Maribor Andrej Špenga, letošnji kandidat za predsednika države Andrej Šiško in poslanec Franc Trček.

Mestna občina Maribor MOM

V Mariboru je leta 2014 v drugem krogu svoj prvi polni županski mandat po podatkih vzporednih volitev osvojil Andrej Fištravec, ki so mu volivci namenili 76,1 odstotka glasov. Njegovega protikandidata Franca Kanglerja, nekdanjega župana, ki je kandidiral s podporo Županove liste, pa je podprlo 23,9 odstotka volivcev.

Koga bi vi volili za naslednjega mariborskega župana nam zaupajte v anketi.

Po mnenju nekaterih mariborskih svetnikov očitno (še vedno) ne, a po mnenju vlade je jasno: Farmadent je treba prodati, ker bi Mestna občina Maribor v nasprotnem primeru plačala visoko kazen – Farmadent bi bil razvrednoten, delavci pa bi ostali na cesti. Zakaj nekateri zavlačujejo, med tem ko se tvega delovna mesta in milijone?

Nejasnosti so zgolj izgovor

Najprej so bili jasni na vladi: cilj in namen zakona je v celoti prepovedati tako imenovane vertikalne povezave, vsakršna povezava (tudi preko povezanih oseb) pa je izrecno prepovedana. Na 124. redni seji vlade so na zahtevo poslanca Mihe Kordiša odgovorili na konkretno vprašanje mariborskih povezav. “Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov, prenos lastniškega deleža Farmadenta na Mestno občino Maribor ne zadosti zakonskim pogojem.” Na septembrski seji Odbora za zdravje pa je poslanec Jože Horvat zahteval davkoplačevalcem razumljiv odgovor na konkretno vprašanje ali mora MO Maribor prodati Farmadent, da bo zadostila zakonu? “Da, mora prodati“, je bila jedrnata državna sekretarka Ana Medved. MO Maribor torej ne sme (več) biti lastnica. Če ostane, pa se tvegajo milijoni.

Iz občinske zakladnice na pokopališče podjetij?
Če MO Maribor do 27. januarja prihodnje leto ne bo zakonsko uredila lastništva (kar se lahko zgodi, če bodo mestni svetniki ustavljali ali zavlačevali z nadaljevanjem postopka), se lahko skoraj istočasno zgodita dva scenarija.
1. Farmadent propade, izgubi licence in morebitni kupec (če bi se ta sploh pojavil), bi naposled kupil zgolj “okostje” nekoč delujočega podjetja, ker Farmadenta praktično ne bi bilo več. Brez licenc ne bi smeli niti ne bi mogli poslovati, torej tudi ne bi mogli več zaposlovati, kar pomeni, da bi približno 80 ljudi, ki danes tam (še) imajo službo, verjetno dobilo odpovedi. Občinski proračun bi zato ostal brez potencialnih milijonov kupnine (na katere računajo, če družbo prodajo pravočasno), kmalu za tem pa bi morda iz njega odleteli milijoni kazni.
2. V kolikor se Farmadenta po “pametni” ceni ne proda pravočasno, bi občine solastnice plačale od nekaj tisoč evrov do vrtoglavih zneskov kazni. Na Ministrstvu za zdravje so bili jasni, da se “z globo v primeru nespoštovanja omejitve iz 26. člena kaznuje za prekršek pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe.” Višina globe za župane občin solastnic lahko v mesecu dni doseže najmanj 90.000 evrov oz. največ 300.000 evrov. Maksimalna kazen za občine pa bi znašala kar 3 milijone evrov.

14. seja MO Maribor

Mariborski svetniki ne govorijo istega jezika, a s prodajo se nadaljuje
Na današnji dopisni seji so svetniki s 14 glasovi ZA in 7 PROTI potrdili “usklajen posamezni program prodaje poslovnega deleža družbe Farmadent“, kot je zapisano v sklepu. Mi smo vprašanja o (ne)nujnosti ter morebitnih posledicah (ne)prodaje Farmadenta poslali 13 svetnikom in svetnicam. Nekateri so se opravičili, ker so na počitnicah, drugi v službah ipd. Janko Leva (mestni svetnik SMC) se je denimo opravičil, ker je v tujini, a je kljub temu kar po telefonu povedal, da “pričetek postopka prodaje podpira, saj je jasno, da bo sicer prepozno.” Bolj podrobno, pa so odgovorili naslednji:

Jelka Kolmanič, mestna svetnica DeSUS: “Zakon o lekarniški dejavnosti predpisuje, da je potrebno vse vertikalne povezave prekinit. Eno leto je izjemno kratek čas za eventuelno prodajo družbe Farmadent, zato smo smatrali, da je potrebno postopek vsaj začeti. Tu gre sicer za več tolmačenj, pri čemer eni tolmačijo, da je potrebno, drugi, da ni, ampak zdaj je treba imeti varianto in dovolj časa, da se lahko Farmadent ustrezno proda. Postopki se morajo začeti, ker to traja, tega ne moreš naredit v enem tednu in zato smo bili ZA. Ocenjujem, da boljše ali alternativne rešitve, kot je prodaja, ni. Podrobneje poznam razmere v Farmadentu, ker sem predsednica zavoda v Lekarnah, in mislim, da bi moral Farmadent dobiti enega dobrega strateškega partnerja oz. kupca. Sami, dolgoročno gledano, po mojem ne bodo mogli uspevati, ker so mala firma, ki ima veliko konkurence. Če se bo našel pravi strateški partner, kot se je našel za Marifarm, ki bo zainteresiran za to, da širi tržišče, se bodo delovna mesta ohranila, firma pa bo še naprej obstaja. Sem pa proti temu, da bi se prodal kakšnim finančnim družbam.

Zdravko Luketič, mestni svetnik NSi in podžupan MO Maribor: “Postopek prodaje s sklepom mestnega sveta je mogoče kadar koli prekiniti brez kakršnihkoli finančnih posledic za MO Maribor. Sedanji zakonski rok pa je izjemno kratek za gospodarno doseganje dobre prodajne cene družbe Farmadent. Prav zaradi navedenega je potrebno pripraviti postopek in časovnico prodaje, za primer, da ne bo prišlo do sprememb zakonskih določb glede roka prodaje ali vsebinskih sprememb člena zakona, ki bi lastništvo družbe MO Maribor omogočal. Osebno menim, da je potrebno preprečiti tudi morebitno prikrito namerno razvrednotenje družbe, ki po preteku zakonskega roka ne bo imela več velike finančne vrednosti in bi jo lahko kupec v nasprotju z interesi skupnega javnega dobra MO Maribor odkupil za drobiž! V prodajne pogoje pa je mogoče vključiti določbo, ki kupca zavezuje, da ohrani vsa sedanja delovna mesta in z dodatnimi vlaganji omogoči nadaljnji uspešen razvoj in rast družbe Farmadent.

Stojan Auer, mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj: “Zakon sploh ne zapoveduje obvezne prodaje občinske farmacevtske srebrnine. Dr. Boštjan Brezovnik izpostavlja, da prepoved vertikalnih povezav velja izključno za občinske lekarne, ne pa za občino. Pritrjuje mu tudi dr. Gorazd Trpin, ki poudarja, da se sporno zakonsko določilo nanaša izključno na izvajalce lekarniške dejavnosti, kar pa občine niso. »Zato niso zavezane k prodaji Farmadenta,« poudarja pravnik. Kakršen koli poseg zakonodajalca v pravico občin do vseh oblik premoženja bi pomenil kršitev ustavnih določil, še poudarja. V LPR smo zato glede prodaje previdni. Še posebej, ker je problem “mariborske srebrnine” Farmadenta, zaradi zaposlenih potrebno reševati dolgoročno. Poiskati strateška partnerja da, vendar pod premišljenimi pogoji in za pametno ceno. Prodajati “kuro, ki nosi zlata jajca” po knjigovodski vrednosti, kot to želi župan, bi bilo za Maribor škodljivo. Razen, če ne gre za neke nam neznane interese, oziroma provizije.”

Saša Pelko, mestni svetnik Liste župana Andreja Fištravca in podžupan MO Maribor: “Zakonsko prepoved vertikalnih povezav razumemo enako, kot jo razume predlagatelj zakona – to je Ministrstvo za zdravje, Vlada RS, Državni zbor RS, ki je zavrnil sprejem avtentične razlage, skratka enako kot vsi organi v državi. Skladno z veljavno zakonodajo, ki jo je v sprejem predlagala stranka SMC druge zakonite alternative za Mestno občino Maribor ni. Je pa bizarno, da člani SMC v Mestnem svetu MOM ne vedo, kakšen zakon je predlagala njihova ministrica, kaj so izglasovali njihovi poslanci in kakšno stališče je sprejela vlada, ki jo vodijo. Zato bi bilo bolj smiselno, da – v kolikor menijo, da je odgovor Vlade RS poslancu Kordišu napačen – vložijo svoj napor v spremembo stališča vlade, nato zakona, popravek odgovora poslancu in potem spremembi sklepov Mestnega sveta MOM. Nasprotovanje izvrševanju zakonske obveznosti je izjemno škodljivo – najprej za zaposlene v podjetju Farmadent, kot tudi za premoženje MOM. Želim si, da se vsi mestni svetniki zavedajo odgovornosti, ki jo nosimo, v tem konkretnem primeru, do zaposlenih v podjetju Farmadent. Ker je Mestni svet sledil predlogu župana in potrdil sklep o pričetku prodaje, lahko komisija za prodajo nadaljuje svoje delo. Žalosti pa me, da smo bili do sedaj priča tako velikemu nasprotovanju izvrševanja zakonodaje, ki so jo sprejele vladne stranke in samo DeSUS se je izkazal kot konsistentna stranka, ki ve, kaj je bilo sprejeto v državnem zboru in zakaj zastopa enako stališče tudi v Mestnem svetu.”

Miloš Stevanović, mestni svetnik kluba samostojnih svetnikov Aktivni: “Še zdaj zagovarjam stališče, da se Farmadenta, kot “zlato jajce” v večinski lasti Mestne občine Maribor, ne bi smelo prodajati. Niti bi se to po mojem moralo, kot to narekuje mestna uprava, saj 26. člen v drugem odstavku pravi: “(2) Izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.” Lekarne Maribor so se letos februarja umaknile iz lastniške strukture, občine solastnice pa ne izvajajo, posredno ali neposredno, lekarniške dejavnosti. Alternativa prodaji je vsekakor bolj gospodarno in učinkovito upravljanje in tako še povečanje letnih dobičkov podjetja, ki naj ostane v večinski lasti MOM. Kar se tiče delovnih mest, pa je moje mnenje povsod podobno: kdorkoli bo s tem podjetjem v prihodnje upravljal, naj bo kar se da racionalen in obrnjen predvsem k trgu in dobičku, kot bi to počel s svojim podjetjem. Če optimizacija delovnih procesov pomeni zmanjševanje števila zaposlenih, ker so na določenih delovnih mestih sami sebi in politiki namen, potem ta rez odobravam. Žalostno je namreč ravno to, da so podjetja, ki so v večinski lasti bodisi občin bodisi države, “prenatrpana” s kadrom, ki za podjetja nimajo nobene vrednosti.

Po tem, ko je včeraj mariborski župan Andrej Fištravec na hitro sklical izredno sejo mestnega sveta, danes ni uspel sprožiti nadaljevanja postopka prodaje družbe Farmadent, saj je bila seja nesklepčna. Na sejo je prišlo vsega deset svetnikov.

Prisotnost mestnih svetnikov na 15. izredni sejim MS MO Maribor.

Prisotnost mestnih svetnikov na 15. izredni seji MS MO Maribor.

Edina točka dnevnega reda izredne seje je bila potrditev usklajenega programa prodaje občinskega podjetja Farmadent, katerega 91,51-odstotni delež Mesta občina Maribor prodaja skupaj z občinama Duplek in Hoče-Slivnica, ki sta dokument na korespondenčnih sejah že podprla.

Prodajni postopek so v Mariboru začeli, ker zakon o lekarniški dejavnosti prepoveduje vertikalno povezovanje, zaradi česar bi mestni občini v Ljubljani in Mariboru morali do januarja prodati podjetji LL Grosist in Farmadent.

Slednji je bil sprva preko Mariborskih lekarn v posredni lasti občin ustanoviteljic, a niti prenos lastništva iz lekarn po mnenju vodstva občine ni zadostil zakonskim določbam.

Mestna oblast v Mariboru je sprva želela odločanje o dokumentu dopisno izpeljati že prejšnji teden, a je Fištravec po številnih pritožbah svetnikov sejo preklical in za danes sklical izredno sejo, na kateri so svetniki lahko podrobneje govorili o postopku prodaje, a jih je na sejo prišlo le deset. “Menimo, da je treba sejo nadaljevati z izredno sejo kjer je mogoča razprava. Pri nam kot svetnikom je odgovornost, da do zaposlenih, do dobaviteljev in kupcev Farmadenta, da to razpravo opravimo na nek način z vsemi pojasnili in razlagami ne pa dopisno na neki seji preko elektronske pošte,” je dejal Matej Žmavc iz svetniške skupine SD. Andrej Špenga iz SMC pa je bil kritičen nad dejstvom, da je na sejo prišlo le deset svetnikov ter, da se sejo skliče manj kot dan prej. “Jaz mislim, da svetniki na nek način bojkotirajo takšno delovanje vodstva občine. Nesprejemljivo je, da se o takih temah sklicujejo seje manj kot en dan prej. Mislim, da so seje sklicane tako hitro o tako pomembni temi nesprejemljive,” pravi Špenga.

Kot je pojasnil župan, je sprejem usklajenega programa prodaje obvezen pogoj za nadaljnji prodajni postopek, ob tem pa je spomnil, da sta komisija za izvedbo pripravljalnih dejanj in vodenje postopka prodaje ter družba KPMG kot posrednik pri prodaji vezana z zelo ozkimi časovnimi roki. “Odločili smo se, da začnemo z dopisno sejo, ki bo trajala do 2. novembra do 14. ure,” je dejal Fištravec. K pojasnilu je dejal, da sam ne more odgovarjati za neprodajo Farmadenta ter, da mora odgovornost sprejeti mestni svet. “Jaz sam po lastni volji prodaje ne morem sprožit. prodaja se lahko preko sprejetja časovnice sproži s sklepom mestnega sveta. ne bom pustil, da bo čez mesec ali dva nekdo kazal s prstom na župana, da nečesar nisem storil. Župan bo storil vse, če pa mestni svetniki menijo, da to ni potrebno, pa naj tako glasujejo” je dejal župan.

Direktor mestne uprave Simon Štrancar je znova zagotovil, da bodo o dokončni prodaji svetniki odločali na redni seji, ko bo ta pred koncem in bodo znani vsi potrebni podatki, zdaj pa gre zgolj za enega od procesnih dejanj. “Ko nam uspe spraviti to zadevo pod streho, imamo vse pripravljeno za objavo prodaje v medijih. Se pa že pojavljajo različni interesenti, a koliko so ti resni, se bo pokazalo, ko bodo lahko oddali svoje ponudbe in priložili tudi ustrezne garancije za resnost ponudbe,” je dejal Štrancar.

 

 

Mestna občina Maribor je pred dvema letoma podprla uvajanje participatornega proračuna v mestni četrti Radvanje in tako pilotno uvedla model za soodločanje pri namenski porabi javnega denarja. Interes za sodelovanje v tej smeri so odtlej pokazale še mestni četrti Nova vas in Tabor ter krajevne skupnosti Razvanje, Limbuš in Pekre.

V začetku leta 2017 je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec imenoval novo delovno skupino, kjer sta bila ob predstavnikih mestne uprave dva predstavnika civilne iniciative IMZ. Na novo se je skupina razširila tako, da je vključevala tudi izvoljene predstavnike MČ in KS z namenom, da se bodo rešitve iskale skupaj med zainteresirano civilno javnostjo in MČ ter KS. Delovna skupina je v začetku leta 2017 županu predložila poročilo o delu in predloge za nadaljnje delo projekta participativni proračun. Mestna uprava je predloge za nadaljnje delo dopolnila in nadgradila, pri čemer bo glasovalni sistem potekal preko obrazca za zbiranje predlogov, po pošti ali osebno na sedežu vaše MČ ali KS, ob uradnih urah ali s spletnim obrazcem.

Od 30. oktobra do 30. novembra letos bodo zbirali predloge občanov MČ Tabor in MČ Nova vas. Z zamikom meseca bodo sledile ostale MČ in KS, postopoma naj bi vključili vse.

Župan MO Maribor Andrej Fištravec je ob tem povedal, da je pilotni projekt participativni proračun osebno podprl, “ker je bila to moja predvolilna obljuba, in ker verjamem, da imajo občani možnost participirati pri soodločanju.” k temu je dodal, da gre za participacijo občanov v demokratičnih sistemih, participativni proračun je le del participacije. “Po izvedenem pilotnem projektu v MČ Radvanje smo oblikovali novo delovno skupino, ki je preiskala možnosti za vzpostavitev participativnega proračuna v drugih MČ in KS, ki bo sistemsko vzdržen in vključeval tudi voljene predstavnike MČ in KS obenem bo pa v zakup vzel vse izzive s katerimi smo se soočili pri pilotnem projektu participativnega proračuna. Vsekakor me veseli, da je delovna skupina pripravila najbolj optimalen način vključevanja občank in občanov pri odločanju o projektih in upam, da jih bo to spodbudilo k sodelovanju,” je še dejal Fištravec.

Podžupan Zdravko Luketič je ob tem spomnil, da je Mestna občina Maribor prva, ki se je s tem projektom začela ukvarjati, izdelani protokol pa je po njegovem mnenju izvedljiv v vseh 17 mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, če bi se za to odločile. “Ne smemo pozabiti, da je Mestna občina Maribor prva, ki se je pričela ukvarjati s participativnim proračunom. V delovni skupini smo pripravili protokol izvedbe participativnega proračuna, ki je nadgrajen iz prve pilotne izvedbe, glede na proračunske zmožnosti in pravne podlage. Protokol je izvedljiv v vseh sedemnajstih MČ in KS Mo Maribor, v kolikor bi se za to odločile, sedaj se jih je za sodelovanje odločilo šest,” je dejal.

 

Mariborski mestni svetniki bodo danes ob 16.00 nadaljevali izredno sejo, ki so jo prejšnji teden prekinili zaradi nesklepčnosti.

Na njej bodo obravnavali spremembe občinskega proračuna za leto 2018, ki ob dodatnem zadolževanju za več kot enajst milijonov evrov med drugim prinašajo obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt.

Prispevek o izredni mestni seji si oglejte spodaj.

Mestni svetniki na izredni seji mariborskega mestnega sveta obravnavali tudi predlog spremembe proračuna za leto 2018, ki med ostalimi projekti načrtuje tudi dalj časa pričakovane obnovo zahodne tribune Ljudskega vrta. O spremembah v proračunu za leto 2018 pa niso začeli uradno razpravljati, saj so bili do takrat že nesklepčni.

Na anketno vprašanje portala MBreport “Ali podpirate Andreja Fištravca pri sprejetju proračuna po skrajšanem postopku za leto 2018 in obnovi zahodne tribune Ljudskega vrta?”, ga s 67 odstotki glasov podpirate in s 33 odstotki glasujete prosti.

Mariborski župan Andrej Fištravec je nadaljevanje v četrtek predčasno zaključene seje mestnega sveta sklical za ponedeljek.

Medtem pa se med njegovim taborom in ostalimi mestnimi svetniki vrstijo medsebojne obtožbe o krivdi za spodletel poskus potrditve sprememb proračuna za leto 2018, ki med drugim predvidevajo obnovo Ljudskega vrta.

14. seja MO Maribor

 

“Včeraj si je mestni svet dal nepotreben avtogol. Ker ne želim dodatno izgubljati časa, sklicujem za ponedeljek, 16. oktobra, ob 16. uri nadaljevanje seje mestnega sveta,” je danes povedal Fištravec. “Sprememba proračuna za 2018 ne pomeni samo dokončanje stadiona Ljudski vrt, ampak tudi številne druge investicije, kot so rešitev prostorske stiske Mariborske knjižnice, novi kilometri kanalizacije, vodovoda in cest ter razvoj industrijske cone Tezno,” je dodal.

Kot v četrtek na seji je ponovil, da prejšnja leta ti projekti niso bili mogoči, ker je bilo treba odplačati stare dolgove občine. “Prav tako smo, tudi skupaj z državo, aktivirali dodatne milijone evrov, ki jih lahko sedaj vlagamo v zagon novega investicijskega ciklusa v občini,” je dodal.

Na vprašanja novinarjev na današnji izjavi za medije, ki jo je sklical ob isti uri kot prej že opozicija, ni odgovarjal. Tako še vedno ni jasno, od kod točno naj bi občina dobila potrebne štiri milijone evrov za obnovo zahodne tribune stadiona Ljudski vrt. Iz sprememb proračuna za prihodnje leto, ki so bile navedene v gradivu za četrtkovo sejo, je mogoče razbrati le, da se bo za del teh sredstev dodatno zadolžila.

Opozicijski mestni svetniki so tako kot že v četrtek danes ponovili, da nikakor ne nasprotujejo obnovi Ljudskega vrta. Prepričani so, da želi župan z izpostavljanjem projekta Ljudskega vrta zakriti preostale spremembe proračuna in tako manipulirati z javnostjo.

To naj bi med drugim pokazalo tudi ravnanje podžupana in vodje županove svetniške skupine Saše Pelka, ki je med četrtkovo sejo na Facebooku objavil imena mestnih svetnikov, ki so glasovali proti skrajšanem postopku sprejemanja sprememb proračuna za 2018, s pripisom, da je tem “vseeno za Ljudski vrt”. Zaradi tega naj bi bili nekateri svetniki deležni groženj in na koncu je vse to vodilo do nesklepčnosti, zaradi česar so sejo predčasno prekinili, ne da bi začeli vsaj prvo obravnavo sprememb proračuna.

“Tokratno dogajanje v mestnem svetu presega vse meje dobrega okusa ter prikazuje, kako župan zavaja javnost ter s tem izvaja nedopusten pritisk na mestne svetnike,” je danes sporočila mestna svetnica SMC Helena Kujundžić Lukaček.

“Pod pretvezo za ali proti Ljudskemu vrtu je dal v proračun vrsto drugih stvari, s katerimi mu bomo plačali volilno kampanjo,” je izpostavila predstavnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Lidija Divjak Mirnik, ki je med drugim opozorila, da za stadion ni pripravljene potrebne dokumentacije.

Mestni svetnik NLS Željko Vogrin je pojasnil, da njegova stranka nikakor ni proti obnovi Ljudskega vrta, saj je to začel že prejšnji župan Franc Kangler, vendar pa ne bo pristajala na izsiljevanje in nepotrebno trošenje na drugih postavkah.

“Ne morem pristati na županovo nespodobno igro, s katero želi nestrokoven in škodljiv rebalans skriti za nujno investicijo v stadion,” je mnenje nekdanje podžupanje, zdaj neodvisne mestne svetnice Melite Petelin.

Predstavnik svetniškega kluba Aktivni Miloš Stevanović pa je ponovil, da so bili v četrtek samo proti skrajšanemu postopku, saj si želijo vsebinske in kakovostne razprave o načrtovanih spremembah proračuna. “Da nas ne peljejo spet žejne čez vodo,” je dodal.

Vir: STA

Časopisna hiša Večer je skupaj z mariborsko lokalno televizijsko postajo BK TV pripravila soočenje šestih predsedniških kandidatov, na katerem so večji del pogovora namenili temam, ki se najbolj dotikajo razmer v severovzhodni Sloveniji. Zaradi potreb po novih delovnih mestih so podprli prihod Magne in poudarili nujnost gospodarskega razvoja.

“Večerovo soočenje predsedniških kandidatov” lahko spremljate tudi danes ob 21.00 na televiziji BK TV.

Svoja stališča so soočili Maja Makovec Brenčič (SMC), Boris Popovič (Slovenija za vedno), Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca), Borut Pahor (neodvisni), Ljudmila Novak (NSi) in Romana Tomc (SDS).

soocenje

Pahor je povedal, da na tekme v Maribor prihaja le, ko tam igra reprezentanca, na vprašanje, kaj bi zanj pomenil morebiten poraz na volitvah pa, da bi bil verjetno nekaj ur žalosten, vendar pa ne bi obžaloval tega, saj za opravljanje svojega dela ne bi imel podpore, ki je pri takem položaju nujna.

Šarec je zanikal, da bi ga h kandidaturi nagovorili predstavniki trde levice ter dodal, da mu to danes celo očitajo tisti, ki so bili nekoč trdno v zvezi komunistov.

Makovec Brenčičeva pa je dejala, da, če ne bi želela kandidirati, tega ne bi storila in s tem zavrnila namige, da kandidira bolj zato, ker se za največjo vladno stranko spodobi, da ima svojega kandidata.

Tomčeva se je tokrat za razliko od soočenja na RTV le spomnila, koga je izbrala na zadnjih volitvah. Ob tem je priznala nespretnost pri odgovoru na nacionalni televiziji ter le povedala, da je v prvem krogu volila Milana Zvera, v drugem pa Pahorja.

Popovič je potrdil, da je bil nazadnje v Mariboru na tekmi lige prvakov s Spartakom iz Moskve, ko ga je podprl župan Andrej Fištravec, prav tako ni zanikal tega, da je njegova kandidatura predvsem tudi priprava na župansko povezovanje v skupno listo na parlamentarnih volitvah.

Novakova je tudi tokrat vztrajala pri svojem stališču, da njena stranka ne namerava v koalicijo z Janezom Janšo, če pa bi bila predsednica, bi se držala pravila, da stranka, ki zmaga na volitvah, dobi možnost mandatarstva.

Vsi pa, potem, ko je postalo dokončno jasno, da Magna prihaja v regijo, podpirajo naložbo. Najbolj seveda kandidatka SMC Makovec Brenčičeva, ki je poudarila, da je še naprej treba zagotavljati tako poslovno okolje, ki bo omogočalo dobre naložbe in delovna mesta.

Tomčeva, kljub temu, da je bila SDS zadnje mesece precej zadržana glede tega projekta, meni, da je vsaka taka investicija dobrodošla, moti jo le način, kako je vlada peljala zgodbo, saj bi Slovenija morala imeti sistemsko urejeno zakonodajo, ne pa tega urejati s posebnimi zakoni.

Tudi Pahor je menil, da zdaj ni več nobenih zadržkov za naložbo, pri tem pa ne misli, da bi se kot predsednik v take zadeve moral kakorkoli vpletati.

Po mnenju Novakove bi lahko bilo takih investicij v Sloveniji sto in več, prav na to NSi tudi ves čas opozarja, saj želi pripravo ustrezne prostorske in druge zakonodaje, je dejala. Prav je, da je Magna tu, a treba je poskrbeti tudi, da bodo pogoji enaki za vse investitorje, tudi domače, je dodala.

Za Šarca je Magna zdaj že dejstvo, ob tem pa je spomnil, da bi bilo lahko tudi kmetijstvo na vodovarstvenem območju nevarno za podtalnico. Kot je dejal, je zdaj treba projekt izpeljati ter s tem zagotoviti prepotrebna delovna mesta.

Popovič v primeru Magne ne vidi okoljskih tveganj, po njegovem pa je žalostno, da v Sloveniji 26 let ni prišlo do nobene tako velike naložbe, z besedami, da so bili “nekateri med nami celo predsedniki vlade, pa tega niso bili sposobni narediti”, pa se je obregnil ob Pahorja.

Aktualni predsednik je bil tudi sicer deležen največ kritik sedanjega koprskega župana, ko so kandidati govorili o gospodarskem razvoju ter slabi socialni sliki severovzhodne Slovenije, teme pogovora pa so bile povezane še s prihodnostjo za mlade in razmerami, v katerih živijo upokojenci. Da je Maribor tudi vstajniško mesto, niso pozabili pri razpravi o krčenju demokratičnega prostora v Sloveniji.

Vir: STA

Zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov, obnova stare tribune Ljudskega vrta ostaja nejasna in je znova na “čakalni listi.” Prav tako bo moral počakati odkup objekta nekdanje Probanke za Mariborsko knjižnico. 

seja mom, mestni svet, svetniki

Mestni svetniki so danes na izredni seji mariborskega mestnega sveta obravnavali predlog rebalansa MOM za leto 2018, ki med ostalimi projekti načrtuje tudi tudi dalj časa pričakovane obnove zahodne tribune Ljudskega vrta, a je zaradi nesklepčnosti mestnih svetnikov ob glasovanju obnova Ljudskega vrta izvisela do nadaljnjega.

Mestni svetniki MO Maribor so na začetku seje z 11 glasovi za in 16 glasovi proti glasovali proti sprejemanju krajšega postopka spremembe proračuna za leto 2018. Vodstvo mariborske občine je to predlagalo, saj je z reprogramom dolga in novimi državnimi in evropskimi nepovratnimi sredstvi zagotovila dodaten denar za projekte, ki jih Maribor že dolgo čaka. S skrajšanim postopkom bi bila sprememba proračuna za leto 2018 že potrjena in bi se lahko projekti, kot je celovita obnova nogometnega stadiona Ljudski vrt, nakup stavbe Probanke, obnova Koroške ceste, obnova Trga svobode, ureditev industrijske Cone Tezno lahko nadaljevali oziroma pričeli z načrtovanjem.

Ekipa župana Andreja Fištravca je želela rebalans proračuna sprejeti po skrajšanem postopku, a se večina prisotnih svetnikov s tem ni strinjala. Sledila je burna razprava, tik pred glasovanjem pa so sejo zapustili svetniki Nove ljudske stranke. “Zato, ker smo želeli razpravo o spremembi proračuna za 2018, ne po skrajšanem, ampak po normalnem postopku, da bi lahko razpravljali,” je dejal Milan Mikl iz Nove Ljudske stranke Slovenije.

Mestni svetniki so županu in mestni upravi očitali, da je rebalans potrebno načrtovati dlje časa. Župan Andrej Fištravec pa se je na očitek odzval: “Na to odgovarjam, da je bil rebalans objavljen dva tedna pred sejo, srečeval sem se s svetniškimi skupinami, v predlogu županovega amandmaja so bili vključeni vsi predlog, ki so jih svetniki predlagali. Vendar tudi tokrat, kot že kdaj pred tem, se je izkazalo, da se nekatere svetniške skupine dogovorov ne držijo in zaradi svoje populistične drže prelomijo besedo.” Ob tem pa dodal, da “s tem ne škodijo meni, ampak mestu Maribor in čas je, da se začnejo tega tudi zavedati.” Očital jim je tudi, da je “po njihovem najlažje biti proti županovim predlogom.” ter dodal, da se je “tudi tokrat izkazalo, da mestni svetniki nasprotujejo samo zato, da so proti.”

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Rezultati glasovanja 14. izredne seje, 2. točka

Ko so glasovali proti skrajšanemu postopku, so po premisleku želeli kljub temu odločati o obnovi nogometnega stadiona Ljudski vrt. Tako pač ne moremo delati in načrtovati proračuna in projektov. Ob tem je še dejal, da so z nesklepčnostjo seje znova podaljšali čas, ko se bo sploh “kaj primaknilo”. “Mestni svetniki naj sedaj odgovarjajo vodstvu kluba NK Maribor, vodstvu Mariborske knjižnice, poslovni coni Tezno in vsem Mariborčanom zakaj se bo realizacija projektov zavlekla,” je dejal.

Dopolnjeno danes, 13.10., ob 8:25

Odzvali so se tudi v NK Maribor. Dejali so, da so na morebitne posledice v klubu že opozorili, ter, da so presenečeni nad odločitvijo mestnih svetnikov. “Po vseh letih dodatnega organizacijskega truda, improvizacij in “kozmetičnih” posegov, da so se pridobivala dovoljenja za nadaljnje igranje evropskih tekem, se zdaj čas izteka. Dovolj je pogled na zahodno tribuno stadiona Ljudski vrt, da ni treba posebnih pojasnil o (ne)ustreznosti. Ob tem pa se je dovolj spomniti tekem v prejšnjih letih, v tem poletju in pogledati proti torku. Maribor – Liverpool. Ljudski vrt bo v fokusu slovenske, angleške in mednarodne javnosti. Stadion bo poln, ampak bodo polno zasedene tudi nočitvene kapacitete mesta in gostinski lokali. Vsi vemo, kaj prinaša našemu mestu nogomet in verjamemo, da si vsi želimo tudi v prihodnje takšnih ali podobnih trenutkov. Na lepšem, sodobnejšem objektu, ki nam bo vsem v ponos,” so pisno odgovorili.

Več jutri v Občinskem informatorju, na BK TV, ob 18.30.

 

Mariborski mestni svetniki bodo na četrtkovi izredni seji odločali o namenjenih sredstvih prenove stadiona v Ljudskem vrtu, ki so jih predvideli v rebalansu. Od tega pa bo odvisna tudi usoda evropskih tekem, pravijo v NK Mariboru.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je danes sestal s predstavniki NK Maribor zaradi obnove rekonstrukcije zahodne tribune Ljudskega vrta, za katero so v rebalansu proračuna predvideli 2 milijona evrov. V NK Maribor so danes predlagali – glede na zahteve novega odloka Uefe – rekonstrukcijo zahodne tribune Ljudskega vrta v višini 4 milijona evrov.

Kot so sporočili iz NK Maribor je prvotno projekt, ki bi izpolnjeval vse zahtevane kriterije, v celoti izdelan že nekaj časa. “Ko je nastal prvi predlog, je projekt v prvotni obliki stal 9 milijonov EUR, a ni ustrezal vsem kriterijem Uefe,” pravijo v NK Maribor. Ob tem pa so dodali, da so bili seznanjeni smo s predlogom rebalansa proračuna Mestne občine Maribor, v katerem je predvidena tudi postavka obnove oz. rekonstrukcije zahodne tribune, vendar samo v polovični vrednosti sredstev, ki bi bila sicer potrebna za celotno izvedbo projekta. “Dobili smo informacijo, da bosta predlagana 2 milijona za prvo fazo obnove in da bo
projekt izveden delno. NK Maribor poziva k spremembi takšnega predloga, saj
stadion kljub tej investiciji ne bi omogočal igranja evropskih tekem, nogometna
šola, v kateri imamo 200 otrok, pa v zdajšnji obliki ne bi več mogla funkcionirati,” so pojasnili v NK Maribor. K temu pa dodali, da so v klubu predstavili svoje zamisli in pripravili projekt, ki bi znižal predvidene stroške investicije z 9 na 4 milijone EUR, “kar zadostuje za igranje tekem na najvišji klubski in reprezentančni ravni, omogoča nogometni šoli nemoteno delovanje na višjih standardih z ureditvijo celotne spremljajoče infrastrukture.”

Kot so še pojasnili, bi bil tako objekt  s tem zneskom v celoti dokončan, tako zahodna tribuna, kot prostori pod severno in južno tribuno.

Župan se je s predlogom NK Maribor strinjal, da bi bilo bolje projekt rekonstrukcije zahodne tribune, ki vključuje tudi prostore pod severnim in južnim delom tribune, izvesti v celoti. Župan se je zavzel, da bo  mestnemu sveta predlagal rekonstrukcijo zahodne tribune Ljudskega vrta v višini 4 milijona EUR s sklepom, da se plačilo izvede v dveh letih.

“Tako bi po potrditvi spremembe proračuna 2018 pristopili k izvedbi potrebnih postopkov za rekonstrukcijo zahodne tribune, da bi lahko začeli z rekonstrukcijo v prvi polovici leta 2018,” je ob prelomnici o usodi stadiona Ljudski vrt poudaril direktor Bojan Ban.

K temu pa je Ban dodal, da v NK Maribor upajo, “da bodo enakega mnenja tudi svetniki na
četrtkovi seji mestnega sveta Mestne občine Maribor in bo rebalans proračuna potrjen, tako da bi lahko prišlo do izvedbe projekta v celoti in bi tudi vse prihodnje evropske tekme odigrali v Mariboru, na dokončanem stadionu, kar si mesto, navijači, vsi, ki so del vijol’čne zgodbe neprecenljivega pomena, zaslužijo. Predlog o 2-milijonski naložbi namreč ne omogoča uresničitve namena, fazna gradnja pa v tem primeru ne pomeni rešitve. Ne zanimajo nas nobene politične zadeve, takšne ali drugačne opcije. Naše edino in izključno
vodilo je nogomet. In skrb za NK Maribor. Za večje udobje vseh gledalcev v Ljudskem vrtu, za boljše nogometne pogoje bodočim generacijam.” Poudaril je še, da projekt ni le nogometaše NK Maribor, “ampak za prihodnost in pričakujemo, da bodo vsi mestni svetniki v četrtek podprli projekt in potrdili proračun z glasovanjem za naložbo v celotni vrednosti. S tem se celoten projekt ne bi delil na faze v sami izvedbi, ampak bi se ohranil in potrdil kot celota,” še apelira na mestne svetnike Ban.