Po mnenju nekaterih mariborskih svetnikov očitno (še vedno) ne, a po mnenju vlade je jasno: Farmadent je treba prodati, ker bi Mestna občina Maribor v nasprotnem primeru plačala visoko kazen – Farmadent bi bil razvrednoten, delavci pa bi ostali na cesti. Zakaj nekateri zavlačujejo, med tem ko se tvega delovna mesta in milijone?
Nejasnosti so zgolj izgovor
Najprej so bili jasni na vladi: cilj in namen zakona je v celoti prepovedati tako imenovane vertikalne povezave, vsakršna povezava (tudi preko povezanih oseb) pa je izrecno prepovedana. Na 124. redni seji vlade so na zahtevo poslanca Mihe Kordiša odgovorili na konkretno vprašanje mariborskih povezav. “Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov, prenos lastniškega deleža Farmadenta na Mestno občino Maribor ne zadosti zakonskim pogojem.” Na septembrski seji Odbora za zdravje pa je poslanec Jože Horvat zahteval davkoplačevalcem razumljiv odgovor na konkretno vprašanje ali mora MO Maribor prodati Farmadent, da bo zadostila zakonu? “Da, mora prodati“, je bila jedrnata državna sekretarka Ana Medved. MO Maribor torej ne sme (več) biti lastnica. Če ostane, pa se tvegajo milijoni.
Iz občinske zakladnice na pokopališče podjetij?
Če MO Maribor do 27. januarja prihodnje leto ne bo zakonsko uredila lastništva (kar se lahko zgodi, če bodo mestni svetniki ustavljali ali zavlačevali z nadaljevanjem postopka), se lahko skoraj istočasno zgodita dva scenarija.
1. Farmadent propade, izgubi licence in morebitni kupec (če bi se ta sploh pojavil), bi naposled kupil zgolj “okostje” nekoč delujočega podjetja, ker Farmadenta praktično ne bi bilo več. Brez licenc ne bi smeli niti ne bi mogli poslovati, torej tudi ne bi mogli več zaposlovati, kar pomeni, da bi približno 80 ljudi, ki danes tam (še) imajo službo, verjetno dobilo odpovedi. Občinski proračun bi zato ostal brez potencialnih milijonov kupnine (na katere računajo, če družbo prodajo pravočasno), kmalu za tem pa bi morda iz njega odleteli milijoni kazni.
2. V kolikor se Farmadenta po “pametni” ceni ne proda pravočasno, bi občine solastnice plačale od nekaj tisoč evrov do vrtoglavih zneskov kazni. Na Ministrstvu za zdravje so bili jasni, da se “z globo v primeru nespoštovanja omejitve iz 26. člena kaznuje za prekršek pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe.” Višina globe za župane občin solastnic lahko v mesecu dni doseže najmanj 90.000 evrov oz. največ 300.000 evrov. Maksimalna kazen za občine pa bi znašala kar 3 milijone evrov.
Mariborski svetniki ne govorijo istega jezika, a s prodajo se nadaljuje
Na današnji dopisni seji so svetniki s 14 glasovi ZA in 7 PROTI potrdili “usklajen posamezni program prodaje poslovnega deleža družbe Farmadent“, kot je zapisano v sklepu. Mi smo vprašanja o (ne)nujnosti ter morebitnih posledicah (ne)prodaje Farmadenta poslali 13 svetnikom in svetnicam. Nekateri so se opravičili, ker so na počitnicah, drugi v službah ipd. Janko Leva (mestni svetnik SMC) se je denimo opravičil, ker je v tujini, a je kljub temu kar po telefonu povedal, da “pričetek postopka prodaje podpira, saj je jasno, da bo sicer prepozno.” Bolj podrobno, pa so odgovorili naslednji:
Jelka Kolmanič, mestna svetnica DeSUS: “Zakon o lekarniški dejavnosti predpisuje, da je potrebno vse vertikalne povezave prekinit. Eno leto je izjemno kratek čas za eventuelno prodajo družbe Farmadent, zato smo smatrali, da je potrebno postopek vsaj začeti. Tu gre sicer za več tolmačenj, pri čemer eni tolmačijo, da je potrebno, drugi, da ni, ampak zdaj je treba imeti varianto in dovolj časa, da se lahko Farmadent ustrezno proda. Postopki se morajo začeti, ker to traja, tega ne moreš naredit v enem tednu in zato smo bili ZA. Ocenjujem, da boljše ali alternativne rešitve, kot je prodaja, ni. Podrobneje poznam razmere v Farmadentu, ker sem predsednica zavoda v Lekarnah, in mislim, da bi moral Farmadent dobiti enega dobrega strateškega partnerja oz. kupca. Sami, dolgoročno gledano, po mojem ne bodo mogli uspevati, ker so mala firma, ki ima veliko konkurence. Če se bo našel pravi strateški partner, kot se je našel za Marifarm, ki bo zainteresiran za to, da širi tržišče, se bodo delovna mesta ohranila, firma pa bo še naprej obstaja. Sem pa proti temu, da bi se prodal kakšnim finančnim družbam.”
Zdravko Luketič, mestni svetnik NSi in podžupan MO Maribor: “Postopek prodaje s sklepom mestnega sveta je mogoče kadar koli prekiniti brez kakršnihkoli finančnih posledic za MO Maribor. Sedanji zakonski rok pa je izjemno kratek za gospodarno doseganje dobre prodajne cene družbe Farmadent. Prav zaradi navedenega je potrebno pripraviti postopek in časovnico prodaje, za primer, da ne bo prišlo do sprememb zakonskih določb glede roka prodaje ali vsebinskih sprememb člena zakona, ki bi lastništvo družbe MO Maribor omogočal. Osebno menim, da je potrebno preprečiti tudi morebitno prikrito namerno razvrednotenje družbe, ki po preteku zakonskega roka ne bo imela več velike finančne vrednosti in bi jo lahko kupec v nasprotju z interesi skupnega javnega dobra MO Maribor odkupil za drobiž! V prodajne pogoje pa je mogoče vključiti določbo, ki kupca zavezuje, da ohrani vsa sedanja delovna mesta in z dodatnimi vlaganji omogoči nadaljnji uspešen razvoj in rast družbe Farmadent.”
Stojan Auer, mestni svetnik Liste za pravičnost in razvoj: “Zakon sploh ne zapoveduje obvezne prodaje občinske farmacevtske srebrnine. Dr. Boštjan Brezovnik izpostavlja, da prepoved vertikalnih povezav velja izključno za občinske lekarne, ne pa za občino. Pritrjuje mu tudi dr. Gorazd Trpin, ki poudarja, da se sporno zakonsko določilo nanaša izključno na izvajalce lekarniške dejavnosti, kar pa občine niso. »Zato niso zavezane k prodaji Farmadenta,« poudarja pravnik. Kakršen koli poseg zakonodajalca v pravico občin do vseh oblik premoženja bi pomenil kršitev ustavnih določil, še poudarja. V LPR smo zato glede prodaje previdni. Še posebej, ker je problem “mariborske srebrnine” Farmadenta, zaradi zaposlenih potrebno reševati dolgoročno. Poiskati strateška partnerja da, vendar pod premišljenimi pogoji in za pametno ceno. Prodajati “kuro, ki nosi zlata jajca” po knjigovodski vrednosti, kot to želi župan, bi bilo za Maribor škodljivo. Razen, če ne gre za neke nam neznane interese, oziroma provizije.”
Saša Pelko, mestni svetnik Liste župana Andreja Fištravca in podžupan MO Maribor: “Zakonsko prepoved vertikalnih povezav razumemo enako, kot jo razume predlagatelj zakona – to je Ministrstvo za zdravje, Vlada RS, Državni zbor RS, ki je zavrnil sprejem avtentične razlage, skratka enako kot vsi organi v državi. Skladno z veljavno zakonodajo, ki jo je v sprejem predlagala stranka SMC druge zakonite alternative za Mestno občino Maribor ni. Je pa bizarno, da člani SMC v Mestnem svetu MOM ne vedo, kakšen zakon je predlagala njihova ministrica, kaj so izglasovali njihovi poslanci in kakšno stališče je sprejela vlada, ki jo vodijo. Zato bi bilo bolj smiselno, da – v kolikor menijo, da je odgovor Vlade RS poslancu Kordišu napačen – vložijo svoj napor v spremembo stališča vlade, nato zakona, popravek odgovora poslancu in potem spremembi sklepov Mestnega sveta MOM. Nasprotovanje izvrševanju zakonske obveznosti je izjemno škodljivo – najprej za zaposlene v podjetju Farmadent, kot tudi za premoženje MOM. Želim si, da se vsi mestni svetniki zavedajo odgovornosti, ki jo nosimo, v tem konkretnem primeru, do zaposlenih v podjetju Farmadent. Ker je Mestni svet sledil predlogu župana in potrdil sklep o pričetku prodaje, lahko komisija za prodajo nadaljuje svoje delo. Žalosti pa me, da smo bili do sedaj priča tako velikemu nasprotovanju izvrševanja zakonodaje, ki so jo sprejele vladne stranke in samo DeSUS se je izkazal kot konsistentna stranka, ki ve, kaj je bilo sprejeto v državnem zboru in zakaj zastopa enako stališče tudi v Mestnem svetu.”
Miloš Stevanović, mestni svetnik kluba samostojnih svetnikov Aktivni: “Še zdaj zagovarjam stališče, da se Farmadenta, kot “zlato jajce” v večinski lasti Mestne občine Maribor, ne bi smelo prodajati. Niti bi se to po mojem moralo, kot to narekuje mestna uprava, saj 26. člen v drugem odstavku pravi: “(2) Izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.” Lekarne Maribor so se letos februarja umaknile iz lastniške strukture, občine solastnice pa ne izvajajo, posredno ali neposredno, lekarniške dejavnosti. Alternativa prodaji je vsekakor bolj gospodarno in učinkovito upravljanje in tako še povečanje letnih dobičkov podjetja, ki naj ostane v večinski lasti MOM. Kar se tiče delovnih mest, pa je moje mnenje povsod podobno: kdorkoli bo s tem podjetjem v prihodnje upravljal, naj bo kar se da racionalen in obrnjen predvsem k trgu in dobičku, kot bi to počel s svojim podjetjem. Če optimizacija delovnih procesov pomeni zmanjševanje števila zaposlenih, ker so na določenih delovnih mestih sami sebi in politiki namen, potem ta rez odobravam. Žalostno je namreč ravno to, da so podjetja, ki so v večinski lasti bodisi občin bodisi države, “prenatrpana” s kadrom, ki za podjetja nimajo nobene vrednosti.“
