Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Maribor je edini pravi slovenski branik” je med drugim v intervjuju povedal predsedniški kandidat Andrej Šiško takoj po soočenjih na BK TV.

Po petkovem soočenju smo kandidatom postavili pet vprašanj, na katere so nam zelo različno odgovorili.

Naštejte 3 stvari po katerih je Maribor boljši od Ljubljane!
Ali podpirate gasilce pri njihovi stavki?
Imenujte ukrep, ki ga podravska regija Štajerska in Koroška trenutno najbolj potrebuje.
Kdo in kako bi lahko zagotovil izgradnjo Urgentnega centra na Ptuju?
Kako bi projekt tretje razvojne osi premaknili iz mrtve točke in Koroško končno priključili na avtocestno povezavo?
Kaj prihod Magne prinaša Podravju?

Po rezultatih spletne ankete na portalu Lokalec.si ste največ glasov namenili Andreju Šišku, sledi Marjan Šarec in na tretjem mestu je Romana Tomc.

 

rezultati ankete kandidati

Predsedniški kandidat iz Maribora Andrej Šiško je danes na novinarski konferenci sporočil, da se je odločil vztrajati pri kandidaturi in aktivnem sodelovanju v predvolilnem boju.

Andrej Šiško, ki je kandidaturo vložil s podporo stranke Gibanje Zedinjena Slovenija in podpisov volivcev, se je danes  odločil vztrajati pri kandidaturi in aktivnem sodelovanju v predvolilnem boju. Kot je povedal so ga k temu prepričali pozivi ljudi, potem ko je še dan prej resno razmišljal o odstopu od kandidature.

Na današnji novinarski je Šiško predstavil vzroke za svoje pomisleke o vztrajanju pri kandidaturi. Med njimi je največ kritike letelo na medije in s tem povezanim po njegovem diskriminatornim obravnavanjem predsedniških kandidatov. Medijem je očital popolno blokado že v času, ko so zbirali podpise za njegovo kandidaturo, nekaterim pa tudi v času predvolilne kampanje, saj ga komercialni mediji, ki niso podvrženi zakonu, ne vabijo na soočenja.

“Do sedaj so bila 4 soočenja. Eno je bilo posneto in bo danes predvajano na lokalni televiziji BK TV v Mariboru. Na ostalih treh soočenjih – včeraj smo bili vsi – to zato, ker je televizija Slovenija zaradi zakona dolžna zagotoviti, da smo vsi tam, med tem ko na komercialnih televizijah Planet TV in POP TV, pa imajo neko svojo uredniško politiko, ki diskriminira kandidate,” je dodal Šiško.

Ob tem pa je dodal, da so po njegovem mnenju predsedniške volitve nedemokratične in nesvobodne, na kar bi moral v prvi vrsti opozoriti aktualni predsednik in eden od kandidatov Borut Pahor. Dejal je še, da gre namesto tega za nepravično predvolilno tekmo, ki je po njegovem očitno vodena s strani politične elite in stricev iz ozadja. “Zaradi takega stanja sem resno razmišljal, da bi odstopil. A zaradi odziva ljudi sem se odločil, da ne bi bilo prav. Čeprav se ne strinjam s tem, sem dolžan ostati v kampanji zaradi tistih, ki so me podprli in bi drugače razočaral njih, s tem pa bi zamrlo tudi njihovo upanje,” je dejal Šiško, ki se namerava ukvarjati predvsem s kampanjo na družbenih omrežjih, kjer jih ne more nihče cenzurirati.

Kljub razmišljanju o odstopu od kandidature formalne možnosti za to več nima. Zakon o volitvah namreč določa, da bi lahko soglasje h kandidaturi umaknil najpozneje 20 dni pred volitvami, ta rok pa se iztekel v ponedeljek. Kandidat bi se sicer lahko odločil, da ne bo sodeloval v volilni kampanji, kljub temu pa bi bilo na volitvah 22. oktobra njegovo ime še vedno zapisano na volilnem lističu.

Vir: Lokalec.si

Mariborčani lahko na mesečnih položnicah v prihodnje pričakujejo nekoliko višje cene vode. Mestni svetniki so včeraj potrdili elaborat Mariborskega vodovoda, s čimer se bo cena pitne vode novembra povišala za 2,4 odstotka.

 položnice

Po predlogu Mariborskega vodovoda je cena vodarine po novem določena v višini 0,6832 evra za kubični meter vode, medtem ko je ta doslej znašala 0,667 evra. Podražitev utemeljujejo z nezadostnimi občinskimi vlaganji v obnovo vodovodnega omrežja, zaradi česar pričakujejo porast stroškov prelomov in intervencij na omrežju, s tem pa tudi dežurne službe.

Po drugi strani se bo nekoliko znižala višina omrežnine, ki se bo poslej zaračunavala na osnovi stanovanjskih enot in ne več osnovnih priključkov. Osnovni priključek bo namesto dosedanjih 3,93 evra na mesec stal 3,41 evra, kar se bo najbolj poznalo pri enodružinskih stanovanjskih hišah, gospodarskih družbah in javnih zavodih. V večstanovanjskih stavbah zaradi drugačnega načina obračunavanja omrežnine ni mogoče napovedati, kakšne bodo dejanske spremembe v končnem znesku na položnici.

Nekateri mestni svetniki so bili do podražitve vodarine zelo kritični, župan Andrej Fištravec pa je izpostavil, da je sprememba zelo majhna. “Za tisoč litrov vode boste odšteli nekaj več kot cent več,” je poudaril in spomnil na predvideno znižanje omrežnine.

Opozicije s tem ni prepričal. “Z 20.000 priključkov, ki ste jih doslej zaračunavali po 3,93 evra, boste po novem prešli na zaračunavanje 44.000 priključkov po 3,41 evra!” je bila ogoročena mestna svetnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Lidija Divjak Mirnik.

Na koncu so nove cene z 11 glasovi za in devetimi proti (v sicer 45-članskem mestnem svetu) potrdili.

Na dnevnem redu včerajšnje seje mestnega sveta je bila sprva tudi prva obravnava novega občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, a so razpravo o tem preložili na kasnejši datum.

So pa mestni svetniki v drugi obravnavi sprejeli koncesijski akt o javno-zasebnem partnerstvu za obnovo kopališča Mariborski otok, na podlagi katerega bodo na občini lahko šli v preverjanje zanimanja zasebnikov za sodelovanje. Pred leti je eden od njih že pokazal interes, ni pa znano, če bo privolil v pogoje, ki so jih predstavniki občine zacementirali s tem aktom. Predvideno je namreč, da bi občina krila le stroške izvedbe vodovoda in kanalizacije, medtem ko bi vse ostalo kril zasebni partner v zameno za večletno koncesijo za upravljanje s kopališčem.

Vir: STA

Mariborčani lahko na mesečnih položnicah v prihodnje pričakujejo nekoliko višje cene vode. Če bodo mestni svetniki danes potrdili elaborat Mariborskegavodovoda, se bo cena pitne vode povišala za 2,4 odstotka. Nekatere spremembe se obetajo tudi pri obračunavanju omrežnine in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

 položnice

V Mariborskem vodovodu predlagajo, da se ceno vodarine za leto 2017 določi v višini 0,6832 evra za kubični meter vode, medtem ko je ta doslej znašala 0,667 evra. Podražitev utemeljujejo z nezadostnimi občinskimi vlaganji v obnovo vodovodnega omrežja, zaradi česar pričakujejo porast stroškov prelomov in intervencij na omrežju, s tem pa tudi dežurne službe.

Po drugi strani se bo nekoliko znižala višina omrežnine, ki se bo poslej zaračunavala na osnovi stanovanjskih enot in ne več osnovnih priključkov. Osnovni priključek bo namesto dosedanjih 3,93 evra na mesec stal 3,41 evra, kar se bo najbolj poznalo pri enodružinskih stanovanjskih hišah in gospodarskih družbah. V večstanovanjskih stavbah zaradi drugačnega načina obračunavanja omrežnine ni mogoče napovedati, kakšne bodo dejanske spremembe v končnem znesku na položnici.

Če mestni svetniki ne bodo imeli pripomb, bodo nove cene stopile v veljavo novembra.

Na dnevnem redu današnje seje mestnega sveta je tudi prva obravnava novega občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki nadomešča sprejetega v letu 2003, predvsem s ciljem uskladitve z državno zakonodajo. Spremembe naj bi se najbolj poznale pri gospodarskih družbah, kot so na primer Dravske elektrarne Maribor, medtem ko pri povprečnih gospodinjstvih ni pričakovati večjih sprememb.

Vir: STA

Državna volilna komisija (DVK) je danes potrdila še pet kandidatur za predsedniške volitve, kar pomeni, da se bo v predsedniški tekmi pomerilo devet kandidatov. Je pa DVK zavrnila kandidaturo Aleša I Cepiča, zaradi česar je preložila tudi za petek predvideno žrebanje vrstnega reda kandidatov na glasovnicah.

Slovenska zastava

Slovenska zastava

V sredo opolnoči se je namreč iztekel rok za vložitev kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo 22. oktobra. Do roka je to storilo deset posameznikov. DVK je kandidature aktualnega predsednika Boruta Pahorja, predsednice NSi Ljudmile Novak, kamniškega župana Marjana Šarca ter ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič potrdil že minuli teden.

Danes pa so uradni predsedniški kandidati postali še evropska poslanka Romana Tomc, upokojenka Angelca Likovič, koprski župan Boris Popovič, samostojna podjetnica Suzana Lara Krause in predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško.

Člani DVK pa so zavrnili kandidaturo Aleša I Cepiča, saj je kandidaturi priložil le 57 obrazcev podpore, medtem ko bi jih potreboval 5000.

Kljub očitnemu neizpolnjevanju pogojev pa ima Cepič v 48 urah od vročitve odločbe še možnost pritožbe na vrhovno sodišče. Zaradi tega so člani DVK danes sklenili, da v petek ne bodo izvedli žrebanja vrstnega reda kandidatov na glasovnicah, kot je bilo predvideno, in bodo počakali na morebitno odločitev vrhovnega sodišča.

Da bi preprečili morebitne zaplete, so člani DVK danes tudi sklenili, da vlagatelju nemudoma vročijo odločbo o zavrnitvi, da bodo roki za morebitno pritožbo čim prej stekli in bodo lahko čim prej izvedli žrebanje in nato natisnili glasovnice. Ob tem je bilo slišati bojazni, da Cepič odločbe ne bi prevzel, s čimer bi se vsi postopki zavlekli. Predsednik DVK Anton Gašper Frantar je sicer zagotovil, da izvedba volitev zaenkrat ni ogrožena.

Za izvedbo žrebanja sicer ni zakonsko določenega roka, mora pa DVK do 6. oktobra javno objaviti seznam kandidatur.

Vir: STA

Na slavnostni seji ob občinskem prazniku so v Radljah ob Dravi opomnili na uspešne projekte, ter podelili priznanja in nagrade občanom.

21931734_731843787011533_718417384_oTe dni občina Radlje ob Dravi praznuje občinski praznik. Kot vsako leto so se tudi letos na slavnostni seji ozrli na preteklo leto in projekte ter podarili nove prihajajoče projekte. Eden izmed teh projektov, ki se je pričel izvajati je tudi gasilski poligon. Poligon bo predvsem služil za usposabljanje gasilcev. Gre za poligon podoben zgrajenemu lani v Ormožu. “Zdaj, pa smo na vrsti mi,” je ob tej priliki dejal župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik. K temu je dodal, da občina, kot soinvestitor projektu stoji ob strani.

Na slavnostni seji pa niso pozabili na najbolj pridne in zavzete občane. Podelili so tri plakete, katere so pirjeli Ljubo OgorevcMaks Pečonik ter Ivan Rojnik. Nagrado občine Radlje ob Dravi pa je prejelo Planinsko Društvo Radlje ob Dravi.

Člani sveta Koroške regije in razvojnega sveta regije so v Radljah ob Dravi potrdili prvi dogovor za razvoj regije. Med štiri projekte so razdelili del od 27 milijonov evrov, namenjenih regiji. Nad potrjenim pa sta razočarana župana občin Prevalje in Črna na Koroškem.

V potrjenem prvi dogovoru za razvoj Koroške regije so vključeni štirje projekti, za katere bo financiranje neposredno odobreno in ne gredo na razpise. Gre za projekte izgradnje čistilnih naprav v Črni na Koroškem in na Prevaljah, daljinsko kolesarsko povezavo Trbonje-Maribor in regijsko štipendijsko shemo. Skupaj so vredni okoli 15 milijonov evrov. Kljub temu, da sta v dogovor vključeni čistilni napravi v Črni in na Prevaljah, sta ravno župan Matija Tasič in županja Romana Lesjak glasovala proti takšnemu dogovoru. Razlog za to je, da sprejeti dogovor predvideva bistveno nižje sofinanciranje projektov s strani sredstev EU in države kot pa prvotni dogovor za razvoj regije, ki sta ga svet koroške regije in razvojni svet regije potrdila decembra 2015. Hkrati pa naj bi sprejeti dogovor ogrožal izgradnjo čistilnih naprav.

Čistilna naprava.

Čistilna naprava.

Po novem namreč projekti ne kandidirajo za sredstva na posameznih razpisih, ampak se mora Koroška regija sama dogovoriti, za katere projekte bo namenila 27 milijonov njej dodeljenih evrov, pri čemer pa župan Občine Radlje ob Dravi in predsedujoči Svetu Koroške regije Alan Bukovnik kot “edini korektni kriterij” navaja število prebivalcev in je v skladu s tem tudi pripravil predlog, o katerem so glasovali najprej na svetu regije in nato še na regijskem razvojnem svetu. Pri glasovanju o dogovoru mu je sledilo še devet drugih koroških županov, medtem ko sta župana Črne in Prevalj glasovala proti. Glede na dogajanje na tej seji sveta regije bosta oba še razmislila o tem, ali bosta občini v prihodnje sploh še sodelovali v svetu regije in razvojnem svetu.

Ni denarja, kazen pa grozi
Pod temi pogoji Občina Prevalje ne more narediti čistilne naprave in je tudi ne bomo, ker nimamo finančnih sredstev,” je dejal Tasič, župan Občine Prevalje. Kot največji problem je izpostavil dejstvo, da je na načrtovano čistilno napravo vezana tudi 100 milijonov evrov vredna naložba družbe Lek na Prevaljah, saj je predvideno, da se s fekalnimi vodami priključi na čistilno napravo. Občina Prevalje bi po prvotnem dogovoru za čistilno napravo dobila 5,4 milijona evrov sredstev sofinanciranja, kar bi predstavljalo okoli 85 odstotkov upravičenih stroškov projekta, po sedaj potrjenem pa se ji obeta 2,3 milijona evrov, sama pa bi morala prispevati 4,3 milijona evrov. A Tasič pravi, da občina teh sredstev nima, niti ni kreditno sposobna do te mere. Izpostavil je še, da je država spremenila pravila igre tik pred zdajci in naredila tudi napako, saj bi morala za takšne projekte, kot je izgradnja čistilnih naprav, zagotoviti zadostna sredstva oz. v takem deležu sofinanciranja, ko so ga pri izgradnji čistilni naprav v preteklosti bile deležne druge občine. V primeru neizgradnje čistilnih naprav jo namreč čakajo kazni v Bruslju.

Tudi Lesjakova, županja Občine Črna na Koroškem, je potrditev dogovora sprejela z “veliko grenkobe”, čeprav je takšno odločitev glede na “pogovore v ozadju” pričakovala. Kriterij števila prebivalcev se ji ne zdi sprejemljiv, kot pomembne je izpostavila tudi kriterije velikosti občine in oddaljenosti ter razvitost občine, prav tako se ji zdi nesprejemljiva sprememba pravil v zadnjih dveh mesecih. Za zdaj še ne ve, ali se bodo projekta sploh lotili na prvotno zastavljen način. Ta je napreč predvideval višji odstotek sofinanciranja.
Vir: STA

Potem, ko je postalo jasno, da država ne namerava prispevati denarja za selitev osrednje mariborske knjižnice, je župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec pisno odgovoril ministru za kulturo Antonu Peršaku. Poudarja, da rešitev, ki jo ponujajo pristojni, “za nas ni rešitev“. Pričakuje več kooperativnosti.

Fištravčev odgovor objavljamo v celoti.

Vir: MO Maribor

Tudi v Mariboru naj bi imeli drugi tir, ki je posredno odvisen od odmevnega drugega tira med Divačo in Koprom, zaradi katerega je razpisan referendum. Sta pa minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec danes govorila tudi o (ne)smiselnosti uporabe vinjet na mariborski obvoznici.

V Mariboru in bližnji okolici naj bi se v kratkem začeli izvajati projekti, ki so “tleli” že desetletje – kot denimo: obnova glavne železniške postaje, železniška proga od Maribora do Šentilja, podvoz pod železniško progo na Ljubljanski cesti, razširitev letališča Maribor, t. i. limbuška obvoznica, priklop južne obvoznice na avtocesto ter prenos podaljška Tržaške ceste iz občinske v državno cesto (s čimer bi lahko država financirala obnovo tistega dela enega najbolj prometno obremenjenih križišč v Mariboru, ki je iz letošnje obnove “izvisel”). “Če bi vladi uspelo potrditi takšne načrte, bi to predstavljalo nov mejnik v razvoju mariborske regije“, je dejal mariborski župan Fištravec in tako izrazil zadovoljstvo nad doseženimi dogovori. “Intenzivno delamo na pripravi državnega prostorskega načrta. V mesecu septembru pričakujemo, da bo na vladi sprejet sklep o začetku priprave in potem, v skladu z začrtano časovnico, bi bil ta prostorski načrt v spomladanskih mesecih naslednjega leta sprejet,” je danes dejal Gašperšič, minister za infrastrukturo.

Najprej podvoz pri Ljubljanski cesti

Od vseh naštetih je trenutno najbliže realizaciji projekt podvoza pod Ljubljansko cesto. Predvideno je, da se bo na septembrsko sejo Mestnega sveta uvrstilo točko dnevnega reda za potrditev investicijske dokumentacije PIZ (predinvesticijska zasnova) ter IP (investicijski program). Skupna ocenjena projektantska vrednost del znaša: 7.968.552,18 € z DDV. V ta sklop investicije pa je vključena tudi celovita obnova in revitalizacija Magdalenskega parka (pogoj ZVKD). “Načrt krajinske arhitekture parka je sestavni del projektne dokumentacije in se izvaja hkrati z ostalimi deli. Ocenjena vrednost del na parku je 660.000 € z DDV. V sklopu del je tudi ureditev kolesarske steze Ob Železnici do nadvoza na Titovi cesti in naprej proti Europarku. V križiščih Ljubljanska ul. z Ul. Moše Pijade in Jezdarsko ulico bosta izvedena krožišča,” so še pojasnili na MO Maribor.

minister in zupan

Odvisnost od referenduma
Po besedah ministra Gašperšiča se lahko zgodi, da bodo v primeru, če vladni predlog projekta drugega tira na referendumu pade, ogroženi tudi mariborski prometno-infrastrukturni projekti, ker državi ne bi ostalo dovolj denarja. Vse te projekte, ki sta jih danes omenjala minister in župan, naj bi bilo možno realizirati pod pogojem, da bo drugi tir izveden na način, kot so ga predlagali na vladi. Ta predlog naj bi namreč s predvideno finančno strukturo zagotavljal dovolj nizek “prispevek” davkoplačevalskega denarja, da bi ga ostalo dovolj za projekte na Štajerskem. “Na ta način bodo ta proračunska sredstva ostala na voljo za te projekte. To je zelo pomembno. V kolikor bi zakon padel, bi to pomenilo, da bi bil proračun bistveno bolj obremenjen s projektom drugega tira in bi lahko bila na ta način ogrožena izvedba ostalih projektov,” je dejal minister Gašperšič.

Razširitev mariborskega letališča Edvarda Rusjana
V prostorskem načrtu je predviden tudi tirni priključek za mariborsko letališče, ali se bo dodal še industrijski tir za Magno, pa je odvisno od tega ali bo projekt Magna Nukleus uspešno realiziran. Glede na to, da je E-forum ovrgel namero o pritožbi, je zdaj nekoliko več možnosti za realizacijo. Prav tako naj bi širili in sčasoma tudi obrnili pristajalno pisto, predvsem zaradi načrtovanih potniških linij s Kitajsko. Po teh naj bi namreč prevažali potnike z bistveno večjimi letali, kot so ta, ki trenutno pristajajo v Mariboru.

(Ne)smiselnost vinjet
Potem ko so na MO Maribor podali pobudo pristojnim na nacionalni ravni naj poiščejo način, kako bi lahko del mariborske obvoznice izvzeli iz vinjetnega sistema, sta župan Fištravec in minister Gašperšič o tem razpravljala tudi na današnjem sestanku. “Ugotovila sva, da je pobuda smiselna, ker gre za en manjši odsek, tako da se bomo znova obrnili na DARS in na ministrstvo in jaz upam, da bomo v naslednjem mesecu dveh to vprašanje tudi razrešili“, je dejal Fištravec. “Očitno je prišlo pri dosedanjih pobudah do nekega nesporazuma, tako da bomo to pobudo pravzaprav na novo preučili,”, je dodal minister Gašperšič.

Vlada RS je na svoji 146. seji zavzela stališče, da je Zakon o lekarniški dejavnosti jasen, torej skladen z interpretacijo MO Maribor. Pripravljen je tudi predlog spremembe Zakona za podaljšanje prodaje iz enega na tri leta.

Mestni svet MO Maribor je na 11. izredni seji meseca junija letos potrdil predlog župana o pričetku prodaje podjetja Farmadent d. o. o.. Med razpravo med mestnimi svetniki pa so se oblikovali še dodatni sklepi, od katerih sta bila sklepa: da se postopek prodaje začne, vendar se prodaja ne zaključi, dokler se Ustavno sodišče ne opredeli o pobudi za oceno ustavnosti Zakona o lekarniški dejavnosti ali dokler Državni zbor ne poda razlage o avtentičnosti Zakona. Sprejeli so tudi sklep, da se sredstva iz morebitne prodaje podjetja porabijo na podlagi prioritetnega seznama, ki ga potrdi MS MO Maribor, prav tako so sprejeli sklep Odbora za finance, ki je predlagal, da se podaljša rok iz tretjega odstavka 121. člena Zakona o lekarniški dejavnosti na vsaj tri leta.

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec je jasen: »Za MO Maribor je dikcija 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti nedvoumna. Ta prepoveduje vertikalne povezave, kar posledično pomeni prodajo podjetja Farmadent, katerega večinski lastnik smo. Odgovori iz vladne politike to vedno znova potrjujejo. Takšen je bil odgovor poslancu Združene levice v Državnem zboru, prav tako pa ni mogoče preko instituta avtentične razlage zakona priti do te razlage, kar je poskušal poslanec NSi v Državnem zboru. Zato v MO Maribor nadaljujemo s postopki prodaje podjetja Farmadent, saj ne želimo dopustiti kakršnegakoli oškodovanja ali celo sovražnega prevzema podjetja.«

Foto: arhiv Lokalec.si

Predlog za avtentično razlago zakona oziroma bolj natančno drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti je vložil poslanec parlamentarne stranke NSi, Predlog za sprejem avtentične razlage drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ORZLD26) bi moral obravnavati matični odbor Državnega zbora RS, in sicer Odbor za zdravstvo v petek, 1. 9. 2017, vendar je bila točka umaknjena z dnevnega reda. Svoje mnenje k predlogu je podala Zakonodajno – pravna služba Državnega zbora RS, ki pa, glede na umik točke, ni bilo obravnavano oz. o njem na odboru ni bilo razprave. Točka naj bi bila obravnava na enem od naslednjih zasedanj Odbora za zdravstvo. Je pa Vlada RS Odboru za zdravstvo posredovala mnenje o Predlogu za sprejem avtentične razlage drugega odstavka 26. člena Zakona o lekarniški dejavnosti, ki so ga obravnavali tudi na 146. redni seji Vlade RS 31. 8. 2017. Stališče Vlade RS je jasno, in sicer da potrebe po avtentični razlagi zakona ni, saj je Zakon o lekarniški dejavnosti jasen. /…/Glede na to, da so občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov in je temu tako tudi v zgoraj izpostavljenih dveh primerih, bi predlagani prenos lastniškega deleža Farmadenta oziroma LL Grosista na Mestno občino Maribor oziroma Mestno občino Ljubljana ne zadostil zakonskim pogojem /…/ Vlada RS je potrdila že obstoječem stališču vodstva mariborske občine, in sicer, da je Zakon jasen, prepoveduje vertikalne povezave, ne glede na lekarniške zavode, in zato se prodaja podjetja Farmadent nadaljuje.

Mestna občina Maribor je prav tako skladno s sprejetimi sklepi na Mestnem svetu predala predlog za spremembo Zakona poslancu stranke DeSUS, ki ga bo posredoval v proceduro, saj ocenjujemo, da je to edini način za podaljšanje roka prodaje. Za implementacijo določila 26. člena ZLD-1 je v tretjem odstavku 121. členu istega zakona določen rok enega leta, kar pomeni, da mora prenos oziroma prodaja podjetja Farmadent biti izvršena do 27. 1. 2018. Ob upoštevanju specifične situacije dveh največjih občin v Sloveniji, ki imata v predmetni situaciji zaradi obstoječih (sedaj prepovedanih) povezav nalogo, da lastniško strukturo rešita v predvidenem roku, se postavlja dilema možnosti doseganja tega zakonsko določenega roka. Predlagana sprememba zakona se navezuje na podaljšanje roka prodaje na tri leta od začetka veljave Zakona, saj želimo s predlagano spremembo zakona popraviti prekratek rok za uveljavitev zakonsko naložen obveznosti, tako, da bo omogočeno subjektom preudarno, strokovno ter kvalitetno postopanje v izpeljavi naloženih jim obveznosti, brez povzročanja škode posameznikom ter širši okolici.

Mestni svetniki.

Spomnimo: Razlog za pričetek prodajnega postopka je Zakon o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju Zakon), ki je dne 27. 1. 2017 stopil v veljavo in med drugim posredno zadeva tudi družbo Farmadent d. o. o.. Zakon je v 26. členu prepovedal vertikalne in horizontalne povezave med izvajalci lekarniške dejavnosti. Tako izvajalci lekarniške dejavnosti neposredno ali posredno prek povezanih oseb ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki, ali prek kapitalskih naložb ali kako drugače pridobiti ali imeti nadzor nad upravljanjem teh pravnih oseb oziroma jih voditi.

 

Danes se je delegacija Mariborčanov, Hočanov in ostalih prebivalcev iz Štajerske odpravila v Ljubljano, z namenom, da pokažejo Ljubljani, da je prihod zanje in za regijo pomemben. “Prišli smo, ker nas iz Štajerske v Ljubljano očitno ne slišite!,” so povedali.

Štajerci v Ljubljani za podporo Magni

“Tukaj smo posamezniki, ki smo se nabrali iz različnih vetrov, različnih poklicev, različne izobrazbe, različne starosti, različne nacionalnosti. Imamo en skupen cilj – da tukaj pred vami osebno izkažemo našo podporo veliki investiciji v našem okolju, na Štajerskem,” so bili odločni.  Ob tem so opomnili, da prihod nove tovarne Magne pomeni, da bodo lahko “zadihali”, s tem pa dobili delovna mesta.“Prihodnost brez prave perspektive nas duši, in hočemo, ne hočemo zahtevamo, da imamo tudi mi takšne možnosti, kot jih imate tukaj v Ljubljani,” so bili glasno odločni.

Od propada industrije v 90 letih se Maribor in okolica sooča z velikimi socialnimi stiskami. Stiskami, ki jih je povzročil propad industrije velikanov, “fabrik”, “na katere smo bili ponosni ne samo Štajerci, ampak cela država. Propadli so TAM, Metalna, Hidromontaža, MTT, Elko…,” so bili zgroženi, da bodo na ta način izgubili še trenutno edino priložnost – Magno.

Ob tem so še dejali, da se ljudje iz Ljubljane z dobrimi zaposlitvami verjetno težko vživijo v stisko prenekatere družine, ki z veliko težavo zbere denar za plačilo položnic ter nakup hrane. “Štajerska, Podravje, Prekmurje – rabijo delovna mesta,” so opozorili.

Ob tem pa so pozvali glasno pozvali okoljevarstvenike: “zato bi vas na tem mestu, dragi okoljevarstveniki, prosili da nam prisluhnete, da nas slišite: “Štajerska krvavo potrebuje nova delovana mesta. Rabimo Magno. Želimo Magno!” Ob tem so jih še glasno vprašali: “Se boste lahko čez leta mirno sprehajali po Mariboru in okolici in ljudem iskreno pogledali v oči, ob zavedanju da so morda tudi zaradi vas in vaših dejanj še vedno brezposelni? Ali mislite, da si mi želimo škodljivo, smrdljivo industrijo? Ne. Želimo si dobrih fabrik, in tovarna Magne je takšna fabrika. Tudi mi zahtevamo, da se spoštujejo okoljski standardi in zakonodaja, tako slovenska kot evropska,” so predali apel okoljevarstvenikom.

Ob tem so se znova spraševali, “zakaj lahko v Gradcu normalno živijo z Magno, zakaj lahko zraven Magne stoji vrtec in se igrajo otroci, zakaj lahko Avstrijci jejo solato, ki raste na vrtu zraven Magne? Zakaj je v sosednji Avstriji vse to mogoče  –  česa se mi bojimo – pred čim nas pravzaprav branite?  Tudi mi smo za zdravo okolje, za razliko od vas bomo celo sobivali z novo tovarno.” Ob tem so znova opomnili, da Štajerci odhajajo na delo v Magnino tovarno v Gradec ter, da ti lahko povedo, za kakšno industrijo in kakšno delo gre ter kako v tej tovarni skrbijo za svoje zaposlene. “In lahko vam povemo, da so z delom v Magni zelo zadovoljni,” so še dodali.

“Danes smo tukaj tako dijaki in študenti, zaposleni, brezposelni in upokojenci. Mladi si želijo ostati na Štajerskem, si doma poiskati delo ter ustvariti družine. Brez zaposlitev to preprosto ne gre,” so glasno poudarili.  Ob tem pa dodali, da se starejši in upokojenci zavedajo, da mesto, regija in tudi država nimajo perspektive brez delovnih mest. “Če mladi ne bodo imeli zaposlitve tudi upokojenci ne bodo imeli dostojnih pokojnin,” so pojasnili.

“Tudi mi Štajerci si zaslužimo priložnost, da živimo boljše. Prosimo vas, pozivamo vas, da tudi sami prispevate k razvoju Štajerske,” so znova glasno pozvali pristojne. “Prehenajte z aktivnostmi, zaradi katerih bomo vsi mi utrpeli veliko škodo. Tudi mi  imamopravico sami odločati o svoji usodi in prihodnosti naše regije,” so še dodali.

Ob tem so še pristojne v Ljubljani pozvali naj ne ustavijo projekta. “Če boste vztrajali in ustavili ta projekt, boste morali tudi okoljevarstveniki sami prevzeti vso odgovornost za posledice. Ne zavirajte projekta. Pogovarjajte se. Zahtevajte odgovore. Sodelujte in nadzirajte. Ampak ne rušite,” so bili jasni. “Slovenija bo še vedno zelena, našim delovnim mestom navkljub. Dajte nam priložnost!,” so še dejali.

Po tem ko je včeraj odjeknila novica, da je projekt gradnje Magnine tovarne v Hočah ogrožen zaradi napovedane pritožbe Umanotere (ljubljanske Fundacije za trajnostni razvoj), se vrstijo odzivi različnih oseb in institucij, ki javno izražajo podporo projektu in pozivajo ljudi k tehtnemu premisleku. Prejete odzive objavljamo spodaj.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor, je v video izjavi Magni izrekel dobrodošlico v Mariboru.

Alojz Križman, nekdanji rektor mariborske univerze, nekdanji župan Maribora in častni občan Maribora (leta 2014) je bi v svoji argumentaciji zakaj naj bi Štajerci potrebovali Magno jedrnato oster: „Zaradi tega, ker je to pomembno za prihodnost te regije. Če bo padel ta projekt oziroma, če bo Magna šla drugam, potem vsaj 20 let resnega investitorja ne samo v to regijo, ampak v celotno Slovenijo ne bo!

Državni svetnik (Mariborčan) Milan Lukić je pozval k “zdravi pameti”: “Magna je pozitivna zgodba, od katere lahko profitira naše ožje okolje, Podravsko-štajersko, kakor tudi cela Slovenija! Zdajle naštevamo ˝samo 400˝. Pa 400 je ogromno novih delovnih mest, ki nam jih investitor zagotavlja v prvi fazi! Pri čemer pa ves čas govori, da bo sledila druga faza in, da bo sledila tretja faza. Verjeti je treba. Koncern Magna ni neko nebodigatreba podjetje, ki se okrog laže v tolikih državah po svetu.

Univerza v Mariboru: Magna je razvojna priložnost in ne tveganje
Na mariborski univerzi so prepričani, da prihod uglednega svetovnega koncerna pomeni ustvarjanje novih vezi in s tem priložnosti za industrijo, storitvene dejavnosti, pa tudi za znanstvene in raziskovalne institucije. “Na Univerzi v Mariboru vidimo v prihodu Magne priložnost, da s svojimi tehniškimi študiji in inovacijskim nabojem profesorjev in študentov, Maribor v prihodnje ne postane le ena od proizvodnih lokacij, pač pa tudi razvojni center. Za ta cilj smo si pripravljeni prizadevati z vsem svojim inovacijskim potencialom«, so zapisali. Rektor Univerze v Mariboru  Igor Tičar pa je še dodal: »Zavezani smo znanosti, ki temelji na preverljivosti podatkov in empiričnemu izkustvu. Na tem temelju oblikujemo pogled na svet. Z znanstveno avtoriteto smo pripravljeni sodelovati v vseh prizadevanjih, da okrepimo zaupanje vseh deležnikov v to investicijo, s svojimi aktivnostmi pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri neodvisnem okoljskem monitoringu. Zato h konstruktivnemu sodelovanju pozivamo vse deležnike, da tvorno poskrbimo za to, da ta investicija postane nova razvojna priložnost za mesto, regijo in univerzo.”

Magna Steyr. Vir: magna.com

Mladi si želijo priložnost
V imenu Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM) je njihov predsednik Matic Matjašič na medije naslovil javno pismo, s katerim argumentirajo svojo podporo Magni. Želijo si priložnost, a so hkrati razočarani nad trenutno situacijo. “Razočarani, da velike projekte, ki prihajajo v našo regijo v naši družbi zbanaliziramo na ZA/PROTI in da očitno uspemo vsako stvar spraviti v binarni dvoboj levi/desni, rdeči/črni in ne nazadnje za/proti.”
In zakaj je Magna za mlade priložnost?
“Število mladih v Mariboru vztrajno pada in brez vsakršnega dvoma, mladi na prvo mesto razlogov za to postavljamo neugodno okolje za redno zaposlitev. Vsakršen takšen večji paket novih delovnih mest pa daje poleg le teh tudi neko pozitivno energijo regiji in optimizem za naprej v danes vse prej kot rožnatih časih na tem področju.
Maribor je bil skozi svojo zgodovino vedno središče industrije v širši regiji in prav slednji se lahko v veliki meri zahvalimo za razvoj našega mesta. Pa saj to vse že poznamo in tudi zgodba o Magni je že vsem dobro znana. A kar naenkrat je završalo, da tako pričakovane Magne morda ne bo in z njo seveda še kako potrebnih delovnih mest ter dodatnega optimizma. Civilne iniciative in okoljevarstvene organizacije so dobrodošle v vsaki družbi in tudi pri tem projektu so oboje zagotovo igrale ključno vlogo za dodatno pozornost investitorjev in pozitivno prispevale projektu!”

V Stranki Mladih – Zeleni Evrope pozivajo k prenehanju blokade projekta, ki bo omogočil Štajerski ponoven razcvet. “Glede na to, da bo MAGNA zaposlovala predvsem lokalno prebivalstvo in da bodo plače po napovedi višje, kot v primerljivih podjetjih na Štajerskem, lahko z gotovostjo trdimo, da bo prihod podjetja MAGNA pozitiven za dve od treh komponent trajnostnega razvoja.” Za izračun in argumentacijo določenih vrednosti, pa je Igor Jurišič, predsednik SMS-Zeleni, uporabil spletno stran okoljske organizacije UMANOTERA.
– Zaradi pomanjkanja služb bodo Štajerci iskali zaposlitev v sosednji Avstriji: vožnja s povprečnim avtom od Maribora do Gradca pomeni v enem letu okrog 7 ton CO2.
– Ljudje brez zaposlitve se zagotovo ne bodo ogrevali na zemeljski plin, ampak kvečjemu z odpadnim lesom in drugimi odpadnimi materiali, kar je okoljsko izjemno škodljivo, a žal UMANOTERA na svoji spletni strani tega »energenta« niti ne omenja, zato izračun ni možen.
– Zaradi manjših prihodkov bodo ljudje prisiljeni kupovati cenejšo hrano, ki ni ekološko pridelana v Sloveniji, temveč uvožena iz Španije ali celo Kitajske. S tem bodo povzročili dodaten ogljični odtis, da vplivov na zdravje (predvsem odraščajočih otrok) sploh ne omenjamo.

Zaradi vsega naštetega pozivajo vse okoljske organizacije, “ki so se namenoma ali tudi ne ujele v politične lovke in vede ali nevede uresničujejo načrte posameznikov s parcialnimi interesi, da ne blokirajo nadaljnjih korakov ampak raje dolgoročno bdijo nad obratovanjem tega in ostalih podobnih obratov ki lahko potencialno negativno vplivajo na okolje in sproti opozarjajo na pomanjkljivosti ter s tem preprečujejo morebitne negativne okoljske posledice.

Dopolnjeno danes ob 14.00 

Prav tako pa se je odzval tudi Bernard Memon iz NSi Maribor, ki je v sporočilu za medije zapisal: “kot predsednik Mestnega odbora NSi Maribor pozivam in pričakujem, da bodo posredno in neposredno oškodovani udeleženci (Vlada RS, Mestna občina Maribor, Občina Hoče idr.), ki imajo poslovno-gospodarski (javni) interes vezan na potencialni prihod koncerna Magne v Občino Hoče, proti morebitnim pritožnikom oziroma nevladnim organizacijam (ki v postopku načrtovane investicije nastopajo kot stranski udeleženci), v primeru njihove neuspele pritožbe na izdano okoljevarstveno soglasje za projekt Magna, sprožili civilno odškodninsko odgovornost.” K temu pa je dodal: “Menim, da je gospodarsko stanje in stanje na področju zaposlovanja v vzhodni Sloveniji resno in ne dopušča igračkanja na račun prebivalstva, ki se dnevno spopada s preživetjem. Zato je nujno, da tisti, ki s posameznimi ukrepi neupravičeno zavlačujejo postopke ali brez resnih argumentov onemogočajo svobodno gospodarsko pobudo ter prihod tujih investitorjev (v primeru, da načrtovana tuja investicija zaradi navedenih razlogov ne uspe) tudi odškodninsko odgovarjajo”.

Delničarji mariborskega komunalnega podjetja Nigrad so na današnji skupščini imenovali štiri manjkajoče člane nadzornega sveta. Tri od šestih imen zadnje garniture nadzornikov ostajajo enaka, tri so nova. Razrešnico za lani so podali le nadzornemu svetu, ne pa tudi upravi pod vodstvom Marka Žule. Z dnevnega reda pa so umaknili statusno preoblikovanje podjetja.

Ob Vlasti Pavlič Gosak in Mišu Pušniku, ki v nadzornem svetu še naprej zastopata interese delavcev, stolčke nadzornikov sedaj zasedajo tudi Boštjan Štuhec, Matjaž Mihelak, Polona Pergar Guzej in Mitja Hasaj, ki se vrača na funkcijo, potem ko je s položaja odstopil med zadnjimi v začetku tega meseca. “Zdaj je nadzorni svet popoln in družba lahko normalno posluje,” je po skupščini povedal direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc.

direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc

direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc

Mariborska občina je predlagala preoblikovanje Nigrada iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, kar naj bi med drugim prineslo stroškovno racionalizacijo. Po Perčevih besedah so jo umaknili z dnevnega reda, ker zadeva ni bila dorečena med lastniki. Predlog za umik je podala kar občina sama. “Po tistem, ko smo že podali predlog za dopolnitev točke dnevnega reda, smo se pogovorili tudi z ostalimi delničarji, konkretno z DUTB in nekaterimi okoliškimi občinami. Ugotovili smo, da sicer obstaja konsenz za preoblikovanje. Nismo pa dosegli konsenza glede vsebine družbene pogodbe in smo se sedaj odločili, da sicer postopek peljemo naprej, a da bo to narejeno na eni od naslednjih skupščin,” je povedal David Gabrovec, vodja Sekretariata za splošne zadeve na MO Maribor.

David Gabrovec, vodja Sekretariata za splošne zadeve na MO Maribor

David Gabrovec, vodja Sekretariata za splošne zadeve na MO Maribor

Razrešnica za poslovno leto 2016 je bila podeljena le članom nadzornega sveta, ne pa tudi upravi, ki jo je takrat vodil Marko Žula. “Iz poslovnega poročila za leto 2016 izhaja, da določene zadeve niso povsem čiste. Dokler ne dobimo v celoti vsega, smo se odločili, da direktorju ne podelimo razrešnice,” je dejal Gabrovec, ter dodal: “V kolikor bomo ugotovili, da je kaj v nasprotju z zakonodajo, bomo sprožili ustrezne postopke.”

Nigrad po nepotrditvi vršilca dolžnosti direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim mandatom začasno vodi Matjaž Krevelj, ki prihaja z mariborske občine. “Upam, da so se vsi lastniki, ki so bili danes udeleženi na skupščini, odločili najboljše za Nigrad in da bo to prineslo boljšo prihodnost za to podjetje,” je dejal v izjavi za medije po skupščini.

Trenutno opravljajo pregled poslovanja z a leti 2105 in 2016 ter prvo polovico letošnjega leta. Po prvih napovedih pa naj bi se v podjetju obetala še ena reorganizacija. “Ko bomo naredili temeljito analizo, bomo lažje govorili o tem,” je dejal.

Med tem ko naj bi podjetje že od leta 2015 naprej beležilo izgube, predvsem zaradi manjših prihodkov, je trenutno poslovanje po oceni novega direktorja solidno. Likvidnost ja pozitivna, stare fakture pa še vedno preglejujejo .“Likvidnost je pozitivna. Včeraj smo začeli tudi s trenutno največjim projektom – obnovo Ceste zmage v Mariboru. Zaenkrat je poslovanje solidno,” je dejal.

Plače delavcem so bile redno izplačane, o morebitnih odpuščanjih ali dodatnem zaposlovanju pa Krevelj zaenkrat ne razmišlja. “Zaenkrat bomo poskušali zadevo reorganizirati,” je povedal.

 

 

V nabito polni učilnici v prvem nadstropju Osnovne šole (OŠ) Angela Besednjaka je bilo dobesedno vroče. Kljub temu, da so predstavniki Mestne občine Maribor, Mestne četrti Tabor in pripravljalcev ter izvajalcev projekta, pripravili podrobno predstavitev načrtovane obnove Ceste zmage. Z deli, ki jih bo izvajal Nigrad, bodo pričeli jutri, dokončno pa naj bi zaključili 28. oktobra. Predstavniki občine in izvajalci del so še pojasnili stanovalcem, da bodo z obnovo le pridobili, s čimer se strinja tudi iniciativa, ki podpira obnovo, in, ki je zbrala 64 podpisov stanovalcev, ki si želijo obnove. Nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip pa so zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage.

cesta zmage, zbor krajanov

Že uvodoma so bili občani zgroženi, da so sklic stanovalcev, ki so ga doživeli kot prvo javno razgrnitev in prvo obliko komunikacije mestne oblasti z njimi, časovno omejili – uradno na eno uro, v praksi pa je razprava vendarle trajala dlje. Želeli so si daljšo razpravo. “Do danes nam tega nihče razložil”, “ali bodo lahko v enem dnevu spremenili načrte gradnje, če pa je začetek del napovedan za sredo”, “kaj vi razumete, da je to posebni del mesta, ki je neke vrste dediščina Vodnikove kolonije”, “vsa dovoljenja imate, samo dovoljenja občanov ne”… so komentirali občani. A to naj bi bile besede manjšine. Marko Polenčič, predstavnik iniciative, ki podpira obnovo, je poudaril, da so t.i. nasprotniki obnove in zagovorniki ohranjanja starih lip zbrali le 12 podpisov pri stanovalcih v hišah na Cesti zmage, “med tem, ko smo mi, ki si želimo obnove, zbrali 64 podpisov,” je povedal Polenčič in poudaril, da s tem predstavljajo dve tretjini stanovalcev Ceste zmage.

Zakaj je torej okoli 100 ljudi protestiralo?

“To so bili ljudje, ki so sosedje ali prijatelj, celo ljudje iz Radvanja in iz drugih občin. Mi smo jih snemali na ulici in pregledovali kdo je stanovalec in kdo ne. Vse imamo dokumentirano,” je povedal Polenčič. S slikami, načrti, prosojnicami in podrobno razlago pa so skušali gostje oziroma govorniki prepričati, predvsem pa umiriti občane. Med slednjimi pa si je pomiritve in razumnosti zaželel tudi gospod v drugi vrsti. “Mi živimo v tem okolju in mi bi imeli vsaj malo glasu za to okolje, v katerem živimo. Vsaj toliko smo vredni. Tukaj danes nam predstavljate samo črno ali samo belo varianto, vmes pa bi morala biti tudi še kakšna siva. Nihče nas ni vprašal po našem predlogu, ko se je pripravljal DIIP. Predlagati bi bilo treba več različnih scenarijev, vi pa nas postavite pred ultimat, da se mi zdaj tu kregamo,” je dejal.

Odgovorni odgovarjali
Na očitke nekomuniciranja in nepriprave javne razgrnitve je Aleš Klinc z Urada za komunalo, promet in prostor MO Maribor odgovoril, da je mestni svet (MS) vse to obravnaval in, da ni bilo zaznati pomislekov ali kakšnih drugačnih interesov, da bi bile potrebne javne razprave. Kot je še dodal Klinc, je prepričan, da bodo s prenovo ceste in pomladitvijo drevoreda stanovalci zgolj pridobili, saj ne gre le za novo preplastitev ceste. V okviru projekta bodo popolnoma rekonstruirali urbano cesto z drevoredom in drugimi potrebnimi površinami kot so parkirišča in pločniki, ter posodobljenimi komunalnimi vodi. Ob tem so še pojasnili, da si nihče ne želi odstranjevati dreves, saj vsem veliko pomenijo. Vendar so ulico gradili v 20. letih prejšnjega stoletja, asfaltirana je bila v 70. letih, letos pa bo obnovljena, torej se takšni posegi delajo enkrat na sto let, hkrati pa je predvidena zasaditev večjih dreves, je še pojasnil Klinc. Jutri se zapira prvi odsek od Pariške komune do Delavske ulice, predvidoma pa naj bi z vsemi deli končali 28. oktobra.

cesta zmage, zbor krajanov

Kontejner na pomoč
Simon Planinc iz podjetja Nigrad, ki je tudi izvajalec del, je dejal, da bodo v prvi fazi del pločnike pustili asfaltirane, “da boste imeli kje hodit in mogoče parkirat svoje avtomobile. Kopanja bo zelo ogromno in zato bo praktično nemogoče zagotavljati dostope do hiš. Jaz bom vedno na razpolago v sredo ob 16h v mojem kontejnerju, da vam skušam pomagat pri kakšnih nujnih primerih, načrtovanih selitvah ali karkoli podobnega. Z vsakim posebej bomo v fazi gradnje, sproti, z vsakim kontaktirali na terenu in bomo skušali upoštevati vaše želje. Moj kontejner bo stal na sredini, v križišču Ceste zmage in Delavske ceste,” je dejal.

Ulico ljudem
Zdravko Luketič, podžupan mestne občine Maribor, je dejal, da je “ta projekt dobil okoljevarstveno soglasje. Razumem, da imate cel kup kontradiktornih predlogov, ampak na koncu moramo razmisliti o nekem kompromisu,” je skušal pomiriti nekatere glasne krajane. Ob tem je pojasnil, da so k projektu pristopili celovito. “Lani smo na MS sprejemali dokumentacijo, da smo lahko danes tu, kjer smo,” je povedal Luketič. Klinc pa je dodal, da bo “Nigrad izvedel dela v vrednosti 978 tisoč evrov. Potekala bo obnova komunalnih vodov, plinovodnega omrežja, ureditev termoakumulacijskega omrežja… Projekt pa je sofinanciran tudi s strani Ministrstva. Tudi zato moramo do konca meseca oktobra investicijo zaključiti, saj moramo poročati na Ministrstvo,” je še pojasnil. “Ulico smo si zamislili kot ulico, ki je namenjena ljudem, pešcem, kolesarjem, ljudem, ki tam živijo. Tam želimo uvesti tudi območje umirjenega prometa, hkrati pa se zavedamo, da je potreba po tem, da stanovalci tam dobijo prostor, za parkiranje svojih vozil,” je še pojasnil Klinc.

Včeraj popoldne se je okoli sto krajanov odpravilo na protestni shod po Cesti zmage. Prepričani so, da morajo na njej še najprej “zeleneti lipe”. Zaradi napovedane prenove ceste pa je načrtovana menjava starih dreves za nove. Danes popoldne je pričakovati pestro debato na sklicu stanovalcev, kjer bodo prisotni tudi predstavniki Mestne občine Maribor.

Zanimivo je, da je bilo med protestniki opaziti tudi ljudi, ki sploh ne stanujejo na Cesti zmage, niti v Mariboru. Po prvih ocenah gre za iste osebe, ki so nedavno protestirale proti poseki gozda v Občini Hoče-Slivnica, kjer naj bi bila poseka neizogibna zaradi gradnje nove Magnine tovarne. A vendarle naj bi krajani z včerajšnjim protestnim sprehodom po svoji ulici izrazili razočaranje nad napovedanim posekom dreves, čeprav jih bodo nadomestili, pa tudi nad pomanjkanjem komuniciranja med njimi in predstavniki mestne oblasti. Očitno jim zagotovilo, da cesta ne bo “gola”, pač pa bodo od 90 obstoječih lip odstranili 79 dreves in jih na novo nasadili 74. A to očitno ni dovolj, saj nasprotniki projekta želijo, da se ohranijo stara. Ta pa, po desetletjih rasti, že nekaj časa uničujejo cesto.

Cesta zmage, korenine dreves uničujejo cestišče (8)

Kompletna prenova
Po naših informacijah naj bi načrtovana dela predvidevala večstopenjsko in celostno obnovo, to pomeni tudi menjavo napeljav, instalacij, komunalnih vodov… in nenazadnje obnovo cestišča z ureditvijo parkirnih prostorov za stanovalce ulice, “s ciljem, da se v cesto v naslednjih 15 do 20 letih ne posega več“, pojasnjujejo na Mestni občini. Dodajajo še, da so širšo javnost redno obveščali o načrtih. Obnovo se pričakuje že od leta 2014, o pereči menjavi drevoreda, ki ji sedaj nekateri nasprotujejo, pa: “Smo obveščali predstavnike MČ Tabor, ki so dali soglasje, s potrditvijo investicijske dokumentacije smo obveščali mestne svetnike ter posledično medije in v tem primeru civilno iniciativo“, so pojasnili na MO Maribor. Z deli naj bi pričeli jutri.

Danes sestanek “obeh strani”
Danes popoldne se bodo na sklicu stanovalcev v prostorih OŠ Angela Besednjaka sestali krajani, podžupan Mestno občine Maribor Zdravko Luketič, predstavnik podjetja Nigrad, ki bo izvajalec prenove, predstavnik projektanta – podjetja Lineal, krajinski arhitekt in predstavnica Mestne četrti Tabor.

Tokrat v Občinskem informatorju: 
• Kaj počno na Energetiki Maribor?
• Vuzeničani prejeli županova priznanja
• V Rušah prenavljajo stadion NK Pohorja
• Summer fest v Radljah ob Dravi

• Marijino vnebovzetje
• V nakupovalnem središču Maribora przanujejo 17 let
• Slalom na rolerjih

 

Na slavnostni seji občine Vuzenica so se spomnili preteklega leta ter podelili občinske nagrade.

20841457_715985411930704_654656050_o

Župan občine Vuzenica Franjo Golob ter podžupan Srečko Lampret sta na slavnostni seji podelila občinska priznanja. Podelila sta dve pisni priznanji, katera so prijeli Alojz Karničnik in Društvo kmetic dravske doline KO Vuzenica. Tri plakete, katere so prijeli Franc Preuš, plesno rekreacijski klub Harmonija in Ženski pevski zbor društva upokojencev Vuzenica. Prav tako sta podelila tudi nagrado občine Vuzenica, ki jo je letos prijel Ernes Berložnik, bivši duhovnik občine.

Župan je ob tej priložnosti poudaril nekaj uspešnih projektov lanskega leta, omenil projekte v teku in projekte, ki še prihajajo. Prav tako je poudaril stabilno finančno situacije občine.

Mestni mladinski svet Maribor (MMSM) je pred sobotnim mednarodnim dnevom mladih, na Trgu Leona Štuklja začel kampanjo Najprej štalca!, s katero opozarjajo na aktualno stanovanjsko problematiko mladih v mestu. Na trgu so simbolično postavili šotore ter začeli zbirati podpise pod pobudo za to, da bi prazna občinska stanovanja namenili njim.

mladi, mladinski svet mb (1)

Po besedah predsednika mladinskega sveta Matica Matjašiča pravi, da je zaskrbljujoča statistika, da število mladih v Mestni občini Maribor v zadnjih letih strmo pada. Eden ključnih razlogov za to so po njegovem neurejene stanovanjske razmere, zaradi katerih se ti izseljujejo v druga okolja doma in v tujini.

K temu je dodal, da bi morala mariborska občina bi morala,  če želi ustaviti takšne negativne trende, takoj začeti z izvajanjem ukrepov stanovanjske politike, ki so zapisani v lokalnem programu mladih do leta 2021. Med rešitvami, ki jih izvajajo druge slovenske občine, pa vidijo subvencije najemnin, poroštva in nižje obrestne mere stanovanjskih kreditov za mlade ter različne oblike sobivanja mladih.

“Mestni občini Ljubljana in Celje sta našli tudi rešitev v oddajanju neprofitnih stanovanj preko posebnega razpisa za mlade,” je dejal predsednik mladinskega sveta, ki zato predlaga, da bi tudi njihova občina del stanovanj, v proračunu za leto 2018 namenjenih za prodajo, v okviru rebalansa proračuna, ki ga pripravlja, umaknila iz prodaje ter prenesla na medobčinski stanovanjski sklad Maribor. Sklad bi nato pripravil poseben razpis in stanovanja dodelil mladim. “Stanovanjska problematika mladih je rešljiva in to v relativno kratkem roku, a je treba k ukrepom nemudoma aktivno pristopiti. Za rešitve na tem področju se je mestna občina zavezala v različnih dokumentih, a žal imamo dovolj besed in ukrepov na papirju. Ustavitev negativnega trenda odhajanja mladih, bodo zaustavili zgolj konkretni ukrepi,” je še dodal Matjašič.

Njihovo idejo je podprla tudi direktorica stanovanjskega sklada Tanja Vindiš Furman. Pravi, da so pripravljeni prevzeti upravljanje teh stanovanj in jih preko posebnega razpisa nameniti mladim. Projekt po njenih besedah podpirajo tudi ostale občine soustanoviteljice sklada in delne solastnice omenjenih stanovanj.

“Trenutno zelo težko naredimo razpis za mlade, saj živimo izključno od najemnin s strani najemnikov, pri čemer pa vsak četrti ne plačuje najemnine, ob tem da so te nespremenjene že od leta 2003. Drugi del naših prihodkov so prodaje na dražbi, kjer pa smo do letos že izčrpali fond tistih stanovanj, ki so tehnično neuporabna in smo jih lahko prodali,” je povedala Vindiš Furmanova.

Mariborski podžupan Saša Pelko pa je pojasnil zakaj občina prazna stanovanja raje prodaja kot oddaja. “Večina teh stanovanj je prišla v last občine po dolgih denacionalizacijskih postopkih in so v zelo dotrajanem stanju, je pa občina aktivno pristopila k reševanju problematike, svoje delo pa mora opraviti tudi sklad,” je dejal.

 

 

 

Okrožno sodišče v Mariboru je za začasnega direktorja podjetja Nigrad imenovalo Matjaža Krevlja. 

Matjaž Krevelj

Matjaž Krevelj

Po tem, ko so zaposleni v Nigradu ostali brez direktorja, po zborih delavcev na katerih so opozarjali na problem v podjetju in zahtevali sestanek pri županu Andreju Fištravcu, po tem, ko je Mestna občina Maribor vložila predlog na Okrožno sodišče v Mariboru, da po nujnem postopku imenuje začasnega direktorja ter po sestanku predstavnikov sindikata delavcev Nigrada pri podžupanu Saši Pelku, je omenjeno sodišče danes potrdilo izbiro direktorja, ki sta ga pred tem izvolila predstavnika kapitala Nadzornega sveta podjetja Nigrad Igor Muhič in Mitja Hasaj.

Pozitivno predhodno soglasje je podal tudi župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec. Ob tem so na Mestni občini Maribor poudarili, da so Matjaža Krevlja podprli tudi delavci na svojem zboru v petek, 4. avgusta. K temu dodajajo, da je nujno, da se zaradi potrebne zagotovitve stabilnosti poslovanja in prihodnosti družbe v celoti zamenja nadzorni svet družbe, vključno s predstavnikoma zaposlenih. “Z odločitvami dveh predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu se je status quo podjetja Nigrad samo podaljševal
do danes, ko je sodišče odločilo, da se imenuje začasni direktor družbe g. Matjaž Krevelj,” so sporočili iz MO Maribor.

Matjaž Krevelj tako prevzema funkcijo direktorja podjetja Nigrad do rednega imenovanja direktorja. “Prepričani smo, da bo svoje delo opravil dobro in tako upravičil zaupanje večinskega lastnika in najpomembneje – delavcev podjetja,” so sporočili iz občine.

Dopolnjeno z odzivom sveta delavcev in sindikata delavcev podjetja Nigrad, danes ob 14:45

“Gospod Matjaž Krevelj nas je zaposlene obvestil, da je prejel sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 8. avgust 2017, kjer ga sodišče imenuje za začasnega direktorja družbe Nigrad d. d. Družba ima od danes 8. avgusta 2017 zakonitega podpisnika. S tem sindikat prekinja vse aktivnosti, ki so bile osnova za napovedano stavko,” je pisno sporočila predsednica sveta delavcev Vlasta Pavlič Gosak. 

 

Po tem, ko so delavci Nigrada danes žugali s stavko, so se odzvali na Mestni občini Maribor. Na Mestni občini Maribor ne prevzemajo odgovornosti za nastalo situacijo v Nigradu, temveč s prstom kažejo na Miša Pušenjaka in Vlasto Pavlič Gosak. Ob tem so dodali, da bodo storili vse, “da se zagotovi stabilno in zakonito poslovanje podjetja Nigrad, d.d.. Za trenutno nastalo situacijo nikakor ne moremo prevzeti nobene odgovornosti.

nigrad, delavci, zbor delavcev

Kot so danes poudarili na mariborski občini, so do konca maja Nigradu oddali dela in za njih plačali 3,6 milijona evrov, kar predstavlja več kot 74 odstotkov vseh prihodkov podjetja v tem času. Pri tem v omenjeno številko niso všteta plačila drugih mariborskih javnih podjetij.

Na MO Maribor pravijo, da sta za trenutno nastalo situacijo v podjetju odgovorna Mišo Pušnik in Vlasta Pavlič Gosak. “Z načrtno obstrukcijo, ko sta konec julija zapustila sejo nadzornega sveta, sta povzročila stanje, v katerem se nahaja podjetje danes. Zato ju pozivamo, da prevzameta svoj del odgovornosti in odstopita kot člana nadzornega sveta. Obveščeni smo, da sta kot predstavnika kapitala odstopila tako g. Igor Muhič, kot g. Mitja Hasaj. Oba sta si aktivno prizadevala, da bi podjetje s ponedeljkom 24.7.2017 imelo podpisnika in zastopnika, saj je mandat g. Plečku potekel dan prej,” so sporočili.

Ob tem so dodali, da bodo kot večinski lastnik od novih članov nadzornega sveta zahtevali, da preverijo vso morebitno škodo, ki je v tem času nastala podjetju in sprožijo vse potrebne postopke. “Ravno iz tega razloga pozivamo preostala dva člana nadzornega sveta, da odstopita, in da delavci dobijo nove predstavnike v nadzornem svetu, ki bodo sodelovali pri procesu ugotavljanja morebitne škode, odgovornosti in nadaljnjih ukrepov,” so dodali.

Ob tem dodajajo, da podjetje Nigrad nujno potrebuje “popolnoma nov nadzorni svet.” “Predstavnika kapitala sta s svojim odstopom to omogočila in upamo, da bosta g. Mišo Pušnik in ga. Vlasta Pavlič Gosak to omogočila in tako razbremenila podjetje,” pravijo na MO Maribor.

Na MO Maribor pravijo, da bo skupščina podjetja nove nadzornike imenovala 24. avgusta. “V tem času pa podjetje potrebuje direktorja in zakonitega zastopnika, ki ga bo imenovalo sodišče. S popolnoma novim nadzornim svetom se bodo lahko brez pritiskov ugotavljale morebitne nepravilnosti, ki jih bo lahko nova zasedba preverjala,” pravijo na Mestni občini.

Kot so še sporočili, so danes “kot zainteresirana oseba skladno z ZGD-1 predlagali sodišču, da za direktorja družbe imenuje g. Matjaža Krevlja. S tem potrjujemo odločitev, ki so jo sprejeli na nadzornem svetu dne 20. 7. g. Muhič in g. Hasaj in danes tudi jasno izraženo voljo zaposlenih na zboru delavcev. Upamo, da bo sodišče odločitev sprejelo kakor hitro bo možno,”  pravijo na mariborski občini. K temu pa so dodali, da si želijo čim hitrejše rešitve, “saj trenutna situacija nikomur ni v interesu in želimo zagotoviti stabilno poslovanje in prihodnost podjetja.”

Dopolnjeno z odzivom sveta delavcev Nigrada , danes ob 16:22

Na seji so obsodili neodgovorno ravnanje članov nadzornega sveta, ki so v njem predstavljali lastnike, ter sklenili, da bodo v ponedeljek zjutraj o vsem skupaj zaposlene seznanili na novem zboru delavcev. “Na vse ostale lastnike družbe apeliramo, da se večinski lastnik obnaša neodgovorno do premoženja, ki mu je bilo zaupano samo za en mandat. Župana pa znova pozivamo, da se v ponedeljek le udeleži zbora delavcev in 240 zaposlenim pojasni svoj pogled na nadaljnji razvoj podjetja,” so še zapisali v zapisniku.

Nigradov nadzorni svet sicer po statutu šteje šest članov. Zapletlo se je po zadnjem iskanju novega, že osmega direktorja v času sedanjega župana Andreja Fištravca. Zaradi dogajanja okoli imenovanja je odstopil prvi nadzornik Branko Halužan, že pred njim pa tudi predstavnik Družbe za upravljanje terjatev bank Matevž Slapničar.

Dopolnjeno, danes ob 20:30

Delavska predstavnika, ki sta sama skušala sklicati sejo nadzornega sveta, a je bilo to zaradi odstopa ostalih dveh članov nemogoče, pa sta namesto odstopa napovedala, da bosta do ponedeljka proučila pravne možnosti, ki jih imata za zaščito interesov družbe. Ob tem sta zavrnila vse obtožbe večinskega lastnika ter zavrnila poziv k odstopu, saj da sta v nadzorni svet imenovana izključno s strani sveta delavcev.

“Vsekakor se ne čutiva kriva za nastale razmere, saj nadzorni svet Nigrada sestavlja šest članov, zato sva predstavnika delavcev v manjšini. Skrajno neodgovorne so izjave predstavnikov občine, saj meniva, da je srž problema že od vsega začetka v tem, da nadzorniki, ki predstavljajo večinskega lastnika, ob nastalih težavah odstopajo, s tem pa največkrat ne rešijo nastalega problema,” sta dejala Gosakova in Pušnik.

Zaposleni so sicer na popoldanski seji sveta delavcev in izvršnega odbora sindikata obsodili neodgovorno ravnanje članov nadzornega sveta, ki so v njem predstavljali lastnike, ter sklenili, da bodo v ponedeljek zjutraj o vsem skupaj zaposlene seznanili na novem zboru delavcev.

“Na vse ostale lastnike družbe apeliramo, da se večinski lastnik obnaša neodgovorno do premoženja, ki mu je bilo zaupano samo za en mandat. Župana pa znova pozivamo, da se v ponedeljek le udeleži zbora delavcev in 240 zaposlenim pojasni svoj pogled na nadaljnji razvoj podjetja,” so še dodali v svetu delavcev in sindikatu, kjer torej za zdaj še niso napovedali stavke ali protesta, o katerem so glasno razmišljali na jutranjem zboru.

Julija se je še dodatno zapletlo ob imenovanju Krevlja, saj sta zanj glasovala le dosedanji podpredsednik nadzornega sveta Muhič in Hasaj, medtem ko sta predstavnika delavcev pred glasovanjem sejo zapustila.

Ob tem pa so še sporočili, da se bodo ponovno sestali na zboru delavcev, v ponedeljek 7. avgusta.

 

 

 

 

Mariborski mestni svetniki so kljub poletnim počitnicam danes uspeli zagotoviti potrebno prisotnost na izredni seji, na kateri so po propadlem poskusu izvedbe dopisne seje po triurni razpravi potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta za umestitev Mariborske knjižnice v nekdanjo stavbo Probanke.

seja-ms-mom

Mestni upravi je prejšnji teden zmanjkal le en glas, da bi dokument potrdili že na dopisni seji, zato je moral danes sicer odsotni župan Andrej Fištravec sredi poletnih počitnic sklicati izredno sejo z eno samo točko, na katero so nekateri mestni svetniki prišli z dopustov in tako zagotovili sklepčnost.

Vendar se kljub temu, da je šlo zgolj za začetek postopkov glede selitve knjižnice v stavbo, ki še niti ni v lasti občine, pač pa se ta za njen odkup ali menjavo nepremičnin z DUTB šele pogaja, na trenutke vroči razpravi ni dalo izogniti.

Prav dejstvi, da dokument sprejemajo za objekt, ki sploh še ni njihov, in da za zdaj ni jasno, od kod bo občina sploh vzela skoraj šest milijonov evrov za njegov odkup, sta svetnike najbolj zmotili. Prav tako danes niso dobili odgovora, kakšni naj bi bili stroški vzdrževanja stavbe, saj mestna uprava očitno teh izračunov sploh še nima.

Nekateri pa so poudarjali tudi, da bi morala Fištravčeva ekipa razložiti tudi načrte glede sedanje lokacije in to, kakšna usoda bi po izselitvi knjižnice čakala Rotovški trg, da ta ne bi ostal še en zapuščen in propadli objekt v mestnem središču.

Po besedah vodje projektne pisarne Tea Pajnika tja načrtujejo seliti vse doslej dislocirane občinske urade in službe, v stari stavbi pa so predvideni prostori za izvajanje kulturnih dejavnosti. Objekte, ki bi ostali prazni, bi lahko tudi prodali, medtem ko bodo sam Rotovž, ki ima status degradiranega območja, lahko obnovili s pomočjo CTN-sredstev, je še dodal.

Sicer pa so na današnji seji na predlog Melite Petelin ustanovili tudi komisijo, sestavljeno iz predstavnikov mestne uprave, mestnega sveta in stroke, ki bo spremljala postopek nakupa stavbe in pozneje tudi prevzela vlogo pogajalske skupine v dogovorih z DUTB. S strani mestnega sveta je bil poleg Petelinove v komisijo imenovan Stojan Auer.

Niso pa svetniki podprli predloga SMC, da bi mestni upravi naložili, naj se o lastništvu stavbe dogovori do konca oktobra, v nasprotnem primeru pa se znova loti razmisleka o ureditvi Rotovškega trga in knjižnice v sedanjih prostorih. Takšna določitev precej kratkega roka bi namreč po besedah Štrancarja lahko povzročila težave v pogajanjih z DUTB.

Po sprejetju dokumenta, ki naj bi dal signal za resnost namere Maribora tudi vladi, pa mestno upravo že kmalu čaka veliko težje prepričevanje mestnega sveta v sprejem rebalans proračuna, v katerem bodo morali za projekt zagotoviti nekaj milijonov evrov.

Štrancar, ki je še dodal, da je MOM trenutno edini interesent za stavbo in da že imajo zavezujočo ponudbo s strani DUTB, je predlog rebalansa napovedal za september, svetnikom pa je tudi obljubil, da jim bodo pred odločanjem omogočili tudi ogled prostorov stavbe.

Vir: STA

Potem ko na dopisni seji prejšnji teden niso bili sklepčni, bodo mariborski mestni svetniki o predlagani selitvi osrednje enote Mariborske knjižnice v bivšo stavbo Probanke na Trgu Leona Štuklja, bodo o tem odločali na današnji izredni seji, na kateri bodo imeli možnost, da javno predstavijo svoja stališča in opravijo širšo razpravo o tej temi.
seja-ms-mom

Na današnji izredni seji bodo sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za umestitev Mariborske knjižnice v bivšo stavbo Probanke, kar je po navedbah vodstva občine podlaga za spremembo vladnega sklepa, s katerim je ta lani obljubila, da bo za reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice prispevala 2,7 milijona evrov. A je to vezala na ohranitev knjižnice na Rotovškem trgu, zdaj pa bi bilo treba spremeniti vladni sklep tako, da je mogoče ta sredstva dobiti tudi za njeno selitev na drugo lokacijo.

Kot je pojasnil župan Andrej Fištravec, je namreč to lažje uresničljivo in cenejše kot obnova sedanje stavbe na Rotovškem trgu, za kar bi po idejnem načrtu iz leta 2008 potrebovali več kot 20, po nekaterih ocenah celo 32 milijonov evrov. Selitev v stavbo Probanke pa bi po navedbah mestne uprave stala nekaj manj kot osem milijonov evrov.

Največ bi morali odšteti za odkup stavbe, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Pri tem občina navaja dve možnosti. Prva je, da z najetim bančnim posojilom kupi objekt od DUTB, s katero se trenutno še pogaja glede odkupne cene. Druga, za občino ugodnejša možnost pa je menjava objektov – ministrstvu za notranje zadeve ponuja v lastništvo tri stavbe, ki jih ima trenutno v najemu policija.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki so dosegli, da je župan Andrej Fištravec sklical izredno sejo na temo selitve osrednje enote Mariborske knjižnice v bivšo stavbo Probanke na Trgu Leona Štuklja, saj na dopisni seji niso oddali zadostnega števila glasov, da bi bili sklepčni. O zadevi bodo zato odločali na izredni seji ta ponedeljek, 31. julija.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor.

Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor

Na dopisni seji, ki se je zaključila danes opoldne, je projektno dokumentacijo za selitev knjižnice z Rotovškega trga v Probanko podprlo 19 mestnih svetnikov, trije so bili proti. Ostali niso oddali svojega glasu, zato je bila seja nesklepčna, glasovanje pa neveljavno.

Da se bo to zgodilo, je bilo pričakovati, saj so se številni mestni svetniki pritožili zaradi odločanja o tej tematiki na daljavo. “S knjižnico ne moremo ‘opraviti’ na dopisni seji,” je v javnem pismu opozorila samostojna svetnica Melita Petelin. “Kultura v mestu, ki je bilo kulturna prestolnica Evrope, si zasluži vsaj obravnavo na redni ali izredni seji,” so sporočili iz mariborske SD. “Enkrat je to politiko postavljanja pred izvršena dejstva treba prekiniti,” je protestiral mestni svetnik SMC Damir Orehovec.

Županu tako ni preostalo drugega, kot da skliče izredno sejo, “s čimer bodo vsi, ki menijo, da je treba o tem razpravljati, dobili priložnost za razpravo”.

Na seji bodo sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za umestitev Mariborske knjižnice v bivšo stavbo Probanke, kar je po navedbah vodstva občine podlaga za spremembo vladnega sklepa, s katerim je ta lani obljubila, da bo za reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice prispevala 2,7 milijona evrov. A je to vezala na ohranitev knjižnice na Rotovškem trgu, zdaj pa bi bilo treba spremeniti vladni sklep tako, da je mogoče ta sredstva dobiti tudi za njeno selitev na drugo lokacijo.

Slednje je namreč po navedbah županstva lažje uresničljivo in cenejše, kot obnova sedanje stavbe na Rotovškem trgu. Po najnovejšem predlogu občine bi knjižnico preselili v nekdanjo Probanko, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

“Mislim, da nima smisla vztrajati pri dražjem in bolj tveganem projektu. Že če bi imeli dovolj denarja, ne vemo, v kolikšnem času bi realizirali projekt na Rotovškem trgu glede na okoliščine. Na drugi strani pa imamo stavbo, ki stoji, kjer ni potrebnih nobenih zunanjih posegov, ampak se preprosto gre noter, naredi par prilagoditev in v letu in pol je lahko v njej že knjižnica,” je Fištravec pojasnil.

Za uresničitev ideje o selitvi v Probanko navaja dve možnosti. Prva je, da občina z najetim bančnim posojilom kupi objekt od DUTB, s katero se trenutno pogaja glede odkupne cene. Druga, za občino ugodnejša možnost pa je menjava objektov – ministrstvu za notranje zadeve ponuja v lastništvo tri stavbe, ki jih ima trenutno v najemu policija.

Z rešitvijo se mudi, saj bi bilo treba milijon od obljubljenih državnih 2,7 milijonov evrov počrpati že letos. “Ministrstvo je občino že obvestilo, da ne glede na to, kakšna bo odločitev vlade (glede spremembe lokacije), poraba sredstev, ki naj bi bila namenjena za sofinanciranje v letu 2017 ob izpolnitvi zahtevanih pogojev, v prihodnjih letih ni mogoča,” so pojasnili na ministrstvu za kulturo.

Ali bodo še naprej vztrajali na lokaciji knjižnice na Rotovškem trgu ali pa bodo ta denar namenili tudi za njeno selitev na Trg Leona Štuklja, še niso znali povedati. “Ministrstvo bo vlogo Mestne občine Maribor proučilo po prejemu celotne zahtevane dokumentacije in na podlagi le te odločilo, ali bo vladi predlagalo spremembo sprejetega sklepa,” so navedli.

Vir: STA

 

Tokrat v občinskem informatorju:
– Zaposleni na Nigradu želijo stabilno podjetje
– Največji študentski dom v Mariboru bo dobil novo podobo
– 33. tekmovanje v čolnih in Praznik mornarice v Dvorjanah
– Trajkoviča sprejel mariborski župan

Nadzorni svet mariborskega komunalnega podjetja Nigrad je v četrtek zvečer kljub nasprotovanju zaposlenih imenoval novega vršilca dolžnosti direktorja tega podjetja. Mesto v.d. direktorja bo prevzel Matjaž Krevelj iz kabineta mariborskegažupana Andreja Fištravca. Ima šestmesečni mandat, medtem pa naj bi ponovili razpis za direktorja. Včeraj so delavci Nigrada znova izrazili nestrinjanje z menjavo direktorja. 

Kot je po seji nadzornega sveta povedal njegov podpredsednik Igor Muhič, so se za Krevlja odločili na osnovi pisma župana, ki vztraja, da dosedanji v.d. direktorja Marko Plečko ni primeren za direktorja.

Na včerajšnjem zboru delavcev so ponovili nestrinjanje s ponovno menjavo na direktorskem mestu ter popoldne ponovno s počasno vožnjo in glasnim hupanjem mimo sedeža mariborske občine opozorili, da tako ne gre naprej. Kot je včeraj zjutraj povedal podpredsednik sindikata Brane Novak, bodo poskušali pridobiti pravno mnenje o verodostojnosti najnovejše odločitve nadzornega sveta Nigrada.

protest nigrad pred mom

Delavcem je prekipelo, potem ko Fištravec ni podal soglasja k imenovanju dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Marka Plečka za direktorja s polnim petletnim mandatom, čeprav ga je nadzorni svet Nigrada konec maja izbral med petimi kandidati. Zaposleni podpirajo imenovanje Plečka, saj je po njihovem prepričanju izboljšal komunikacijo v podjetju in tudi poslovanje, najbolj pa zato, ker je po njihovih ocenah skrajni čas, da se zagotovi stabilno poslovodstvo s polnim mandatom.

Plečko vztraja, da njegova menjava ni upravičena. “V šestih mesecih smo podjetje pripeljali tako daleč, da pozitivno posluje. Uredili smo odnose, dela imamo dovolj vsaj do konca leta,” je povedal.

Navedbe Fištravca, da si neupravičeno pripisuje uspeh za stabilno poslovanje podjetja, medtem ko naj bi za več kot tri četrtine vsega finančnega toka poskrbeli na Mestni občini Maribor, zavrača. “Takšne izjave so smešne in neresne. Zanje delamo posle po koncesijski pogodbi, ki smo jo dobili na javnem razpisu, ostali posli pa so vsi pridobljeni na podlagi zakona o javnih naročilih. Občina nam že po zakonu ne more dati ničesar pod mizo,” je pojasnil.

Plečku mandat, za katerega je bil imenovan konec januarja letos, poteče v nedeljo, v ponedeljek pa naj bi bila že predvidena menjava poslov novemu v.d. direktorju. Plečko napoveduje, da bo s predajo počakal, dokler ne bo novi šef vpisan v sodni register.

Muhič je včeraj popoldne sporočil, da je bil vpis Matjaža Krevlja v sodni register kot v.d. direktorja Nigrada z dnem 24. julij za obdobje šestih mesecev oz. do imenovanja novega direktorja že opravljen, saj mu je župan že podal soglasje. S tem je po njegovih trditvah tudi dokazano, da so bili četrtkovi sklepi nadzornega sveta sprejeti skladno s predpisi.

Vir: STA

Potem, ko so predstavniki zaposlenih v mariborskem komunalnem podjetju Nigrad danes ponovno opozorili na nevzdržne razmere v podjetju zaradi pogostega menjavanja direktorjev. Danes popoldan, na seji nadzornega sveta Nigrada pa so potrdili, da funkcijo v.d. direktorja prevzame Matjaž Krevlj.

Matjaž krevlj, bodiči v.d. direktorja podtja Nigrad

Matjaž krevlj, bodiči v.d. direktorja podtja Nigrad

Spomnimo: Na seji nadzornega sveta Nigrada 13. julija, so pristojni zaključili razpis za direktorja podjetja, saj niso prejeli pozitivnega predhodnega mnenja s strani župana Mestne občine Maribor za imenovanje Marka Plečka. Skladno z določili mora namreč župan Mestne občine Maribor podati predhodno soglasje za predlaganega kandidata pred imenovanjem direktorja podjetja.

Zato je nadzorni svet na današnji seji sprejel sklep, da se ponovno izvede javni razpis zaradi izbire oz. imenovanja direktorja družbe, saj izmed prijavljenih kandidatov na razpisu za direktorja družbe Nigrad d.d. ni bil izbran nihče.

Zato je nadzorni svet glede  na prenehanje funkcije vršilca dolžnosti Marka Plečka, za novo 6 mesečno obdobje oz. najkasneje do izvolitve novega direktorja za vršilca dolžnosti, ki bo pričelo z ponedeljkom 24. julija,  imenoval  Matjaža Krevlja, ki je trenutno zaposlen v kabinetu župana.  Na osnovi dopisa nadzornemu svetu s strani župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca, pa izhaja, da bo Krevelj prejel tudi njegovo pozitivno predhodno soglasje k imenovanju.

Kot je povedal podpredsednik nadzornega sveta Igor Muhič, so se za Krevlja odločili na osnovi včerajšnjega pisma župana, ki vztraja, da Plečko ni primeren za direktorja.

 

Marko Plečko je v začetku letošnjega leta prevzel vodilno mesto v podjetju Nigrad, ki ga je do takrat vodil tedanji direkor Marko Žula. Na zadnjem razpisu za direktorja družbe Nigrad, d.d., ga je nadzorni svet med vsemi prepoznal kot najboljšega kandidata. Po mnenju sveta delavcev in sindikata je svoje delo do zdaj opravljal uspešno, a je izgubil zaupanje župana Andreja Fištravca.

Včeraj je svet delavcev Nigrada v sporočilu za javnost zapisal, da je “delovna sezona na gradbiščih na višku, sklepajo se nove pogodbe in čas je tako najmanj primeren za prihod tretje osebe, ki bi se morala šele seznanjati z delovanjem družbe. Marko Plečko Nigrad d. d. dobro pozna in v času, vodenja podjetja, ni storil nič, kar bi podjetju škodilo, še več, izboljšal je komunikacijo in poslovne rezultate.”

Nigrad Maribor. Foto: Nino Verdnik

K temu so dodali, da bi vsaka trenutna menjava slabo vplivala na poslovanje in delo zaposlenih. “Zato prosimo Nadzorni svet in vse lastnike Nigrada d. d., za podporo in delovanje v dobrobit podjetja, lastnikov, zaposlenih in koristnikov storitev, so sklenili,” so zapisali še v izjavi.

Župan Fištravec več ne zaupa Plečkotu

Kot so odgovorilu z Mestne občine Maribor, je zanje pomembno zagotoviti stabilno vodstvo, ki bo podjetje uspešno vodilo in hkrati izboljšalo izvajanje storitev iz koncesijske pogodbe, pridobilo večji tržni delež izven nje in ustrezno vizijo. “Nekdo, ki ne vidi težave, je ne more reševati,” pravijo za Plečka. Njegov program so ocenili kot neprepričljiv. K temu pa so dodali, da je za “Mestno občino Maribor je pomembno zagotoviti stabilno vodstvo, ki bo podjetje uspešno vodilo in hkrati izboljšalo izvajanje storitev iz koncesijske pogodbe, pridobilo večji tržni delež izven nje in ustrezno vizijo.” K temu dodajajo, da je “program, ki ga je g. Plečko priložil svoji vlogi, ni prepričljiv in ne odgovarja na ključne izzive, ki so pred podjetjem, in še zlasti ne odgovarja na izboljšanje opravljanja koncesijsk dejavnosti in ne vsebuje vizije nadaljnjega razvoja podjetja. Povečevanje cen storite Nigrada d. d. ne more biti edina pot.” 

Kot so še dodali na MO Maribor,  je potrebno povečati tudi prihodke iz tržne dejavnosti in naslova javnih naročil. “Vendar je bil čas, ko je bil g. Plečko vršilec dolžnosti, prekratek, da bi o uspešnosti na te področju lahko prišli do jasnih zaključkov. Dejstvo je, da je podjetje v lanskem letu zabeležil veliko zgubo in zato je Mestna občina Maribor, kot največji lastnik, podrobno spremljalo i analiziralo delovanje podjetja in aktivnosti v njem,” so zapisali.

Kdo naj bi nasledil Plečka na MO Maribor še ne razkrivajo. Sicer se govori, da naj bi Nigrad prevzel Matjaž Krevlj iz županovega kabineta, ki bi naj funkcijo opravljal kot prokurist ali pa kot vršilec dolžnosti direktorja.

Mandat sicer sedanjemu v.d. direktorju Marku Plečku poteče konec tedna, in sicer 23. julija.

Na vrhu Nigrada se je v času župana Andreja Fištravca menjalo že šest direktorjev, Plečko bo najverjetneje sedmi.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes obiskal trenutno največje gradbišče v Mariboru – križišče Tržaške, Ptujske in Ceste proletarskih brigad. Na ogled ga je pospremil tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Ugotovila sta, da dela potekajo v skladu z načrti in, da zaprtje križišča sicer ovira promet, a ne povzroča pretiranih težav.

Stanje vozišča je bilo obupno. Tudi ta del, ki še čaka potem na nadaljevanje, je v zelo slabem stanju, ampak v preteklosti je bilo žal teh sredstev premalo, da bi se vse te potrebe lahko oskrbele“, je po ogledu gradbišča povedal minister Gašperšič. Tako je potrdil, da se je Mariborčanom čakanje na obnovo enega najbolj prometno obremenjenih križišč resnično dolgo vleklo. Pojasnil je, da so po letu 2015 vendarle uspeli ponovno vzpostaviti dinamiko vlaganj. “Sredstva so se približala temu, kar je treba potem ohranjat na neki stalni ravni,” je obljubil minister. Več v videu.

Začetek pomeni tudi nadaljevanje
Da so se o obnovi tega križišča že dolgo časa pogovarjali in dogovarjali z državo, je tudi na današnjem obisku poudaril župan Fištravec, zato je gradbišče pravzaprav korak v smeri napredka. “Ko so se resursi zagotovili, so investicije krenile“, je dejal. Spomnil je, da so mestni svetniki na zadnji seji t.i. podaljšek Tržaške izločili iz nabora občinskih cest, s čimer se bi lahko zagotovila še druga faza obnavljanja. “20. bo na vladi, da bo vlada sprejela to v nabor državnih cest,” je dejal. Več v videu.

Dela potekajo po načrtih
Ne samo minister in župan, temveč tudi vodja gradbišča Branko Reich iz podjetja Strabag je zagotovil, da dela potekajo v skladu s predvidenimi načrti. Po dveh tednih zaenkrat vse kaže, da bo križišče končano do sredine avgusta. “Odstranili smo stari asfalt, staro cementno stabilizacijo in robnike, zamenjali smo robnike in na novo nasipali ter utrdili tampon. Kot ste videli spodaj, pa izvajamo asfalte“, je opisal do sedaj opravljena dela. Trenutno je na gradbišču približno 15 ljudi, ki določena dela opravljajo ročno, pri večini pa uporabljajo bagerje, valjerje in ostalo strojno mehanizacijo. Z obnovo naj bi končali 18. avgusta.

Tokrat v Občinskem informatorju:

– Referendum o drugem tiru razpisan za 24. september
– Tradicionalni koncert Kmečke godbe Pernice
– Razstava generacije učencev likovne šole Kaje Lukač
– Lepa nedelja na Muti
– Turbo bikes Pohorje
– Dan odprtih vrat shotokan karate-do kluba Ruše
– Festival Klape Slovenije