Mariborska občina namerava letos obnoviti Cesto zmage na Taboru, za kar obstaja možnost presaditve 18 dreves. Na Cesti zmage bo zasajenih 74 dreves.

Mariborska občina namerava letos obnoviti Cesto zmage na Taboru. Pred dnevi je slednje močno razburilo nekatere stanovalce drevoreda, saj, da mariborska občina želi drevesa posekati.

Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor je od leta 2010 na lokacijah, kjer so se urejale ceste, zasadil okoli 480 »novih dreves«. Letos marca so v Mestnem svetu Mestne občine Maribor obravnavali Investicijski program za projekt obnova Ceste zmage. Gre za odsek v razdalji 600 metrov, ki poteka od Metelkove ulice do Ulice Pariške komune.

Kot so nam sporočili danes iz MO Maribor, bodo pri prenovi Ceste zmage zamenjali drevesa in ne posekali. “Razlika je v tem, da se bo drevesni fond zamenjal in nadomestil z novimi drevesi, ki bodo zaradi še ne razvejanega koreninskega sistema imela boljše pogoje za rast,” so pojasnili. Ob tem pa so dodali, da  so menjavo dreves s sklepom potrdili tudi v svetu Mestne četrti (MČ) Tabor, ki zastopa interese stanovalcev Ceste zmage in krajanov MČ Tabor.

Ob tem so dodali, da so pri pripravi projekta upoštevali željo stanovalcev na Cesti zmage, da se uredi celotna komunalna infrastruktura z okolico vred vse do hišnih priklopov na kanalizacijo. “Potrebno je vedeti, da je zamenjava infrastrukturnih vodov (vodovod s hišnimi priključki, kanalizacijski hišni priključki, plinovod s hišnimi priključki) mogoča samo tako, da se izkopa sedanja infrastruktura in se nadomesti z novo,” pojasnjujejo na Mestni občini.

Sedanji drevored uničuje Cesto zmage

Drevored na navedeni na Cesti zmage je star 90 let. Stanovalec Ceste zmage Marko Polenčič nam je po telefonu dejal: “Največji problem je v drevesih. Lipov drevored je sedaj že star 60 let. Njegova življenjska doba je pri koncu. Če bodo odprli cesto, bodo zamenjali kanalizacijo, elketriko, kabelsko, vodovod. Skratka vse priključke bodo obnovili. Korenine dreves pa segajo tako, da uničujejo ograje, asfalt, cestišče je uničeno, kanalizacija je uničena, vodovod je uničen,” nam je po telefonu pojasnil Polenčič.  Ob tem pa dodal: “Absolutno podpiram takšno tezo občine. Zdi se mi nesmiselno, da sedaj nekaj teh posameznikov na takšen način pritiskajo na občino.”

Na MO Maribor pa so pojasnili, da je pogoj za izvedbo sanacije komunalnih vodov ter cestišča vključujoč s pločnikom, je zamenjava obstoječega drevoreda saj bi v nasprotnem primeru bile poškodbe koreninskega sistema tako močne, da bi vodile v propad dreves in s tem ogrožale varnost uporabnikov ceste ter stanovalcev. “Projekt zajema tudi ureditev vzdolžnega parkiranja za tam živeče stanovalce kar pa je glede na sedanji raster dreves »neizvedljivo« vsaj ne v gabaritih, ki so bili s projektom določeni,” so še dodali.

Sicer pa poleg Ceste zmage, kjer bodo zasadili 74 dreves, v letu 2017 planirajo zamenjavo drevoreda na Marčičevi ulici, zasajenih bo 29 novih dreves. Okvirna ocenjena vrednost obnove znaša 21.300 evrov, predvidevajo pa tudi donatorska sredstva v razliki 4.600 evrov. Ostalo bo financirano iz proračuna MO Maribor. Zasaditev se bo izvedla v jesenskem času. Izvedla se bo še dosaditev dreves na ulici Pariške komune.

Na območju parkov in trgov so lani v sklopu sanacije žledoloma posadili 98 novih dreves ter 3 donatorska drevesa v Mestnem parku. “Tudi v letošnjem letu planiramo saditev manjše količine dreves v Mestnem parku z donatorskimi sredstvi,” dodajajo na MO Maribor.

Mariborski mestni svetniki so na včerajšnji seji načelno podprli predlog mestne uprave za vzpostavitev Mariborskega občinskega koncerna, v katerega bi združili lokalna javna podjetja. Zavedajo se sicer nujnosti optimizacije dela javnih podjetij, a opozarjajo na obvezno kakovostno kadrovanje na ključne položaje.

V prvi fazi, ki jo želi občinska uprava vzpostaviti januarja 2018, naj bi v pogodbeni koncern združili Energetiko, Snago, Nigrad in Mariborski vodovod, ki so nosilci mestnega projekta krožnega gospodarstva Wcycle. Predvidoma v treh letih pa bi se lahko vanj vključila še druga javna podjetja in zavodi, kasneje pa tudi zasebna podjetja.

Med prednostmi vzpostavitve koncerna strokovnjaki z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) izpostavljajo večjo učinkovitost občinskih podjetij ter njihovo moč na trgu, znižanje pritiska na občinski proračun ter lažje izvajanje investicij in pridobivanje evropskih projektov. Po besedah župana Andreja Fištravca bo to privedlo do boljših storitev za meščane ter “depolitizacije” javnih podjetij.

So se pa ob tem mestnim svetnikom porodila številna vprašanja, še posebej glede kadrovanja. Kot je dejal Miloš Stevanović iz Kluba samostojnih svetnikov Aktivni in Damir Orehovec iz SMC se predloženi opis načrtovanega koncerna dobro sliši, a je vprašanje, katere osebe bodo postavljene na ključne položaje. “Tu bi morala igrati ključno vlogo stroka, in sicer daleč od političnih kadrovanj,” je dejala predstavnica DeSUS Jelka Kolmanič.

Da je odvisno od tega, katere osebe bodo na vrhu, in ali bo sploh mogoče nadzirati tako velik sistem, pa je opozorila mestna svetnica SDS Vladimira Cokoja. “Ali to preprosto delate le zato, ker so prihodnje leto volitve in je treba ustvariti še nekaj delovnih mest za svoje sodelavce?” pa je neposredno vprašala Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

Mestni svetniki so se včeraj tako seznanili z idejo občinskega koncerna. Sprejmanje pa bo na dnevnem redu šele potem, ko bodo dodelali vse podrobnosti.

Mestni svetniki so včeraj poleg koncerna, v prvem branju podprli tudi pravno podlago za uvedbo mobilnega plačevanja parkirnine v mestu. V praksi bo ta možnost zaživela, ko bodo izbrali izvajalca te nove lokalne gospodarske javne službe in takrat naj bi tudi uvedli možnost, da se neplačnika najprej pozove k plačilu celodnevne parkirnine, šele zatem pa bo sledila globa redarja.

Mestnega svetnika SD Mateja Žmavca je zmotila neposredna podelitev koncesije, na podlagi česar meni, da je koncesionar že vnaprej izbran. Ocenjuje, da bi lahko to storitev nudila sama občina ali kakšno javno podjetje, ne pa da se jo daje zunanjemu izvajalcu.

Vse plačane parkirnine se bodo po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja še naprej stekale v občinski proračun, izvajalec pa bi dobil nazaj nekaj odstotkov provizije, odvisno od pridobljenih ponudb na razpisu. Način plačevanja parkirnine na parkomatih, kot je sedaj, bo ostal, z možnostjo mobilnega plačevanja pa želijo biti predvsem prijaznejši do občanov ter s tem doseči rednejše plačevanje parkirnin.

Koncesionar naj bi v prihodnje prevzel tudi upravljanje javnih parkirišč z zapornico. Informacijsko tehnologijo bi občina po vzoru drugih občin vzela v najem, in sicer s postopki javnega naročanja. Da bi sama delala, nima kadrov, bo pa občina zelo vesela, če se bo na razpis prijavilo kakšno javno podjetje, je še pojasnil Štrancar.

Mestni svet se je seznanil tudi s poročilom varuha bolnikovih pravic Francija Prosnika, na katerega se je lani obrnilo nekaj več kot 500 ljudi.

Vir: STA

Po tem, ko je prvi dan mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, včeraj, potekal v Ljubljani, je danes potekala v Mariboru.

V Mariboru je tako na današnji drugi mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu tekla beseda s poudarkom na nujnosti korenitih sistemskih sprememb v tej smeri. Ob tem je predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change Janez Potočnik dejal, da “v kolikor ne gremo v osnove spremembe ekonomskega sistema, imamo malo možnosti, da stvari v resnici spremenimo.“

Janez Potočnik, predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change

Programska direktorica konference Ladeja Godina Košir je poudarila, da se je treba zadeve lotiti sistemsko. Ob tem je pojasnila, da “ko govorimo o krožnem gospodarstvu, ne gre za reciklažo, ampak za sistemsko spremembo. Iščemo torej model, ki bo spreminjal celotno ekonomsko logiko. Da se bomo že pri tem, ko nekaj proizvajamo, odločali, ali to sploh potrebujemo. Potem kako bomo to naredili tako, da bomo lahko čim dlje uporabljali. Da bomo popravljali, dodelovali, predelovali in šele na koncu, če je res nujno, zavrgli in reciklirali.” 

Ladeja Godina Košir, programska direktorica konference

Slovenija ima po njenih besedah tako edinstveno priložnost, da pokaže, da je lahko vodilna država v regiji, ki bo pokazala tudi pot v krožno gospodarstvo. “Imamo naravne danosti, imamo ravno pravo velikost – lahko smo odlično igrišče za eksperimente – in imamo to, da znamo sodelovati na različnih področjih,” je bila prepričana v Mariboru.

Slovenska vlada vidi zeleno in krožno gospodarstvo po besedah ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, predvsem, kot priložnost za rast in krepitev mednarodne konkurenčnosti, hkrati pa znižanje okoljskih tveganj, kar je nujno za zagotavljanje trajnostnega razvoja. “Izzivi, s katerimi se soočamo danes, so lahko tudi odlične priložnosti in izjemne zgodbe o uspehu. Kar nekaj primerov dobre prakse to že dokazuje. Vsekakor nas vse skupaj čaka še veliko dela, a verjamem, da bomo kos tem izzivom,” je dejala v govoru na 2. mednarodni konferenci o krožnem gospodarstvu v Mariboru.

Med primeri dobrih praks izpostavili Maribor

Med primeri dobrih praks je bil izpostavljen Maribor s projektom Wcycle, ki si ga je mestna občina zastavila v sodelovanju z lokalnimi podjetji, v okviru katerega na odpadke gleda kot na jutrišnje surovine, kar je dobra “zelena” priložnost za prihodnost. Predstavnik MO Maribor Igor Kos je predstavil celovito krožno preobrazbo mesta, ki vključuje tudi projekt Wcycle. V sklopu tega je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta.

V projekt Wcyle podjetje so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom. V okviru tega projekta so skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Maribor kot regijsko središče tako prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce. “Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in s katerim bomo regijo predali prihodnjim generacijam v boljšem stanju, kot je danes,” je izpostavil župan Andrej Fištravec. 

K uresničevanju prvega tovrstnega koraka oz. cilja, je izgradnja sortirnice, za katero še čakajo gradbeno dovoljenje. Po ocenah župana pa bodo z izgradnjo tega objekta lahko začeli letos poleti.

Ob koncu drugega dneva konference je zbrane v Mariboru nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je v izjavi za BK TV dejal, da je “vesel, da se konferenca organizira v obeh mestih, kajti, tako Maribor kot Ljubljana, sta lepi in zeleni mesti. Ljudje to znajo ceniti, in prepričan sem, da ne gre samo za ti dve mesti, gre tudi za druga naša mesta, za celo Slovenijo, ki je ne smemo umetno ločevati, ampak povezovati, ter v tej naši skupni želji za ohranjanje narave, z razvijanjem takšnih tehnologij in takšnih razvojnih pristopov, ki bodo čuvali to našo zeleno Slovenijo.”

Miro Cerar, predsednik vlade

Mariborski mestni svetniki se bodo na četrtkovi redni seji med drugim seznanili z odzivnim poročilom mestne občine na lansko negativno revizijsko poročilo računskega sodišča o poslovanju v letu 2014. Slednje je sicer že januarja ocenilo, da je občina pripravila zadovoljive popravljalne ukrepe. Ob tem bodo sklepali o novih cenah avtobusnih prevozov.

V revizijskem poročilu, ki ga je računsko sodišče izdalo avgusta, so revizorji izrekli občini negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja v delih, ki se nanašajo na pripravo in izvrševanje proračuna, nove zaposlitve in izplačevanje delovne uspešnosti, investicijske odhodke in zadolževanje.

Kot je na današnji novinarski konferenci mestne občine pred četrtkovo sejo povedal direktor mestne uprave Simon Štrancar, so pripravili kakovostne in ustrezne ukrepe za prihodnje delovanje, kar jim priznava tudi porevizijsko poročilo računskega sodišča.

“Kar se tiče za nazaj, smo vse očitke ustrezno odpravili, s popravljalnimi ukrepi pa preprečili, da bi se take zadeve dogajale tudi v prihodnje,” je dejal Štrancar. Ob tem je zanikal, da bi občina Snagi v tem sklopu že vrnila tudi 1,7 milijona evrov z naslova preveč poračunanih okoljskih taks. Kot je dejal, popravljalni ukrepi dajejo tudi možnost pojasnil, zakaj so bile določene stvari izvedene, ta pa so očitno računsko sodišče zadovoljila.

Sicer pa bo mestni svet tokrat odločal še o minimalnih spremembah cen vozovnic mestnega javnega potniškega prometa, s katerimi bodo po besedah podžupana Saše Pelka uresničili dolgoletno željo, da bi invalidom omogočili brezplačno vožnjo na vseh linijah. Kot je pojasnil, se cene niso spremenile že skoraj desetletje, zdaj pa jih bodo zaokrožili, saj so vse od uvedbe evra ostale določene na cent natančno.

Predstavnik mestnega urada za komunalo, promet in prostor Aleš Klinc je pri tem spomnil, da Mestna občina Maribor že od leta 2010 nosi naziv občine po meri invalidov, zato so se se zdaj vendarle lotili uresničitve dolgoletne zaveze. Medtem ko so večino cen povišali za nekaj centov, pa se bo občutno, in sicer za kar 80 odstotkov, podražila enkratna vozovnica pri šoferjih, saj želijo na ta način potnike spodbuditi, da si vozovnice kupijo še pred vstopom na avtobus.

Med pomembnimi točkami dnevnega reda aprilske seje je sicer tudi odločanje o dokumentu identifikacije investicijskega projekta za izvedbo sanacije Malečniškega mostu. Ta je bil zgrajen že konec sedemdesetih let in je že nujno potreben obnove, obenem pa bodo nanj umestili tudi kolesarsko stezo, kar je del projekta ureditve Dravske kolesarske poti.

V ta namen je občina v naslednjih dveh letih predvidela 450.000 evrov, po vseh zaključenih postopkih pa načrtujejo, da bo obnova končana do jeseni leta 2018. V času del bo most po besedah vodje urada za komunalo, promet in prostor Vilija Eisenhuta zaprt.

Mestni svet bo obravnaval tudi spremembe odloka o občinskih cestah, ki po besedah Danijela Železnjaka iz istega urada prinaša pomembne spremembe na področju parkiranja, med drugim negotovinsko plačilo parkirnin, in ugodnosti uporabnikom električnih vozil. Tem bodo omogočili uporabo letnih dovolilnic za parkiranje po bistveno nižjih cenah, odlok pa bo omogočil tudi uvedbo sistema souporabe električnih vozil. Podžupan Pelko je napovedal, da bi že letos ali naslednje leto v Mariboru bilo na voljo eno od Teslinih e-vozil.

Vir: STA