Politika | bktv

V Dravogradu zgodovinski premiki

Dodano: 4 April 2017

Na Občini Dravograd izvajajo največji projekt v zgodovini – novogradnja vodovodnega sistema. Gre za skupen projekt pet dravskih občin, imenovan »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop«. “Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo“, je med drugim zapisala dravograška županja Marijana Cigala.

V Dravogradu se sicer trenutno izvajajo projekti na področju cestno-komunalne infrastrukture (ceste, pešpot Črneče, kanalizacija…). Delo bo še bolj intenzivno v maju, juniju in juliju. Trenutno pa je najpomembnejša novogradnja vodovodnega sistema. “V njem poleg naše občine, ki projekt vodi, sodelujejo še občine Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Višina bruto finančnih sredstev znaša 50 milijonov €, od tega prispeva EU 87,2% neto vrednosti, ostalo občine. 22% DDV je upravičen strošek, ki si ga občine poračunamo. Za Občino Dravograd znaša vrednost projekta 18 milijonov €. Je največji projekt v naši zgodovini, tudi zelo pomemben, saj gre za pitno vodo, ki je dragocen vir življenja,” je zapisala županja Cigala. Projekt morajo fizično zaključiti konec leta 2018, poplačila pa v letu 2019.

Marijana Cigala, županja Občine Dravograd.

Prikrajšani za milijon evrov, potrebovali bi tri
Kot smo že mnogokrat slišali za prenekatero podravsko občino, se tudi v Dravogradu soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev za investicije. Ključna težava je nižja povprečnina. “Lansko leto: v prvi polovici smo prejemali 519€/prebivalca, v drugi pa 522€/prebivalca. Po zakonu naši občini pripada 652€/prebivalca, kar pomeni glede na skupno število prebivalcev več kot milijon evrov na leto manj,” je zapisala županja Cigala. Letos je sicer država povprečnino dvignila na 533 evrov na prebivalca, a je hkrati sprostila plačna nesorazmerja zaposlenih na občinski upravi in v določenih zavodih (vrtec, knjižnica….). “Znižana finančna sredstva so tudi za t.i. investicije po 21. členu. Naša občina jih prejme 123.000€ po opravljeni investiciji, kar je ravno polovica zakonsko predpisanih,” dodaja Cigala. Opozarja pa še, da ni primernih razpisov za projekte, sofinancirane iz EU. Zdajšnja perspektiva 2014-2020 namreč ne predvideva skoraj nobenih investicijskih projektov. Večinoma gre namreč za projekte s t.i. mehkimi vsebinami, “ki so za občine skorajda neuporabni“, ocenjuje Cigala. Za dokončanje investicij na področju kanalizacije in gradnje čistilnih naprav, “kar od nas zahteva Evropska skupnost,” bi po njenem potrebovali približno tri milijone evrov.

20. redna seja OS Občine Vuzenica

Dodano: 29 March 2017

V videu si lahko ogledate 20. redno sejo OS Občine Vuzenica, ki je potekala 23. marca 2017.

Več v videu:

Stranko ReSET bo vodil Martin Ivec

Dodano: 26 March 2017

V Mariboru je po včerajšnjem ustanovnem kongresu luč sveta ugledala nova politična stranka ReSET, ki jo bo vodil dosedanji predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Martin Ivec. Kot je ta povedal po kongresu, stranka ne bo namenjena le zastopanju njihovih interesov, zato je takoj po izvolitvi odstopil z mesta prvega moža sindikata.

Predsednik sveta stranke Boštjan Denac, predsednik stranke Martin Ivec in podpredsednik Marko Fekonja.

Včerajšnjega kongresa se je udeležilo 145 od skupaj 274 ustanovnih članov stranke, ki poziva k rešitvi Slovenije iz rok elite in tajkunov. Na kongresu so poleg predsednika stranke volili tudi člane sveta in izvršilnega odbora stranke, potrdili pa so tudi statut in program stranke. Svet stranke bo vodil Boštjan Denac, mesto podpredsednika pa je pripadlo Marku Fekonji.

Prvi predsednik ReSETa je povedal, da gre za politično stranko brez aktualnih, profesionalnih ali kariernih politikov, v njej pa so povsem navadni ljudje, ki so prerasli delitve na leve ali desne, bele, črne in mavrične.

“Prišli smo namreč do spoznanja, da se za tako državo, v kateri živimo zdaj, pri osamosvajanju nismo borili. Politiki so skupaj z njihovimi svetovalci v 26 letih vladanja pokazali in dokazali, kaj so sposobni narediti za državo in ljudi. Posledice slabe zakonodaje, nesposobnih in pokvarjenih ljudi na položajih občutimo vsi,” je dejal Ivec.

Mladi namreč po njegovih besedah zapuščajo domovino, 100.000 ljudi je brezposelnih, delavci so slabo plačani, podjetniki občutno preveč obdavčeni, upokojenci pa so lahko srečni, če imajo konec meseca sploh še za kruh. Kot je dejal, zato ne želijo biti več zgolj opazovalec, kako elita živi na račun poštenega in delovnega človeka.

V novi stranki so zato prepričani, da je nastopil čas, da Slovenci po 25 letih postanemo znova složni in pritisnemo na gumb za resetiranje države ter začnemo znova. Pri tem poudarjajo, da lahko samo politično neobremenjeni ljudje, ki premorejo zdrav razum in vsaj kanček morale, postavijo nove trdne temelje države.

Ivec je še povedal, da se bodo problemov lotili konkretno in to na vseh področjih, program pa bodo do parlamentarnih volitev nadgradili s predlogi članov stranke, saj bodo pri tem lahko enakovredno sodelovali vsi, ne glede na status v stranki. Kjer se bo pokazala potreba za to, bodo sodelovali tudi na lokalnih volitvah.

Ker jedro stranke vendarle na začetku predstavljajo člani sindikata delavcev migrantov, je Ivec danes posebej poudaril, da nikakor ne gre za njihovo interesno skupino, zato je že podal odstopno izjavo z mesta predsednika sindikata. “Problematika delavcev migrantov je rešljiva čez noč in to trajno,” je v zvezi s tem še dodal.

O tem, s kom bi se bili po morebitnem vstopu v državni zbor pripravljeni povezovati, je dejal, da bodo podpirali vse argumentirane predloge drugih strank, ki bodo v korist državljanov, o čemer se bodo lahko vedno izrekli vsi člani stranke.

Je pa Ivec danes še zanikal, da bi njegova stranka kakorkoli podprla popoldanski protestni shod proti migrantom in vladi, ki je potekal v Mariboru in se ga je udeležilo kakih dvajset ljudi. Prav tako ne ve, da bi se kateri od ustanovnih članov shoda udeležil.

Vir: STA

Mariborska SLS že izbrala kandidat...

Dodano: 21 March 2017

Mariborska SLS, ki se po razhodu z nekdanjim županom Francem Kanglerjem zdaj na novo sestavlja, je minuli konec tedna izbrala svojega kandidata za župana na lokalnih volitvah prihodnje leto. To bo predsednik mestnega odbora stranke Janez Jemec. Kangler o morebitni ponovni kandidaturi za župana še ne razmišlja, ima pa ambicije na državni ravni.

Marko Zidanšek in Janez Jemec, Vir: SLS

Potem ko je SLS konec leta 2012 Kanglerja, ko je bil ta soočen s kriminalističnimi preiskavami in uličnimi protesti zaradi radarjev, izključila iz stranke, je na njegovo stran stopila tudi večina mariborskih politikov iz te stranke, vključno z mestnimi svetniki. Uradno je takratni podžupan in mestni svetnik Milan Mikl na nadomestnih volitvah spomladi 2013 še nastopil kot županski kandidat SLS, a je bilo jasno, da se izgublja vez s to stranko.

Kanglerjev tabor je po njegovem odstopu z županskega položaja začel ponovno uporabljati naziv Županova lista, ki jo je Kangler s takratnimi člani SLS in še nekaterimi drugimi politiki vzpostavil pred lokalnimi volitvami leta 2010. Kangler je tako na rednih lokalnih volitvah jeseni 2014 nastopil kot županski kandidat Županove liste in se celo prebil v drugi krog, medtem ko SLS v Mariboru ni imela kandidata za župana.

Novembra lani je SLS za novega predsednika mestnega odbora izvolila Janeza Jemca in napovedala dejavnejši angažma v mariborski politiki. Na srečanju minuli konec tedna so skupaj s predsednikom SLS Markom Zidanškom že predstavili načrte za naslednje lokalne volitve, ki bodo čez leto in pol, ter kot kandidata za župana Maribora predstavili Jemca, ki je sicer v mariborski politiki novo ime. “Jemec je poudaril, da bo SLS, stranka na pravi strani, prevzela vajeti in štajersko prestolnico pripeljala nazaj na pravo pot,” so sporočili iz stranke.

Jemec je zaenkrat edini znani županski kandidat v Mariboru. Za sedanjega župana Andreja Fištravca, ki na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, se predvideva, da bo znova kandidiral, a tega še ne pove. “Do volitev na lokalni ravni je še več kot eno leto. Odločitev bo sprejeta pravočasno in o njej bo javnost tudi obveščena,” je danes povedal.

Tudi njegov predhodnik Kangler je pojasnil, da o tem zaenkrat ne razmišlja. Kot je včeraj povedal, se trenutno v njegovi novoustanovljeni Novi ljudski stranki (NLS) pripravljajo na volitve v državni zbor.

Molčijo tudi stranke, kot sta v tem mandatu zelo močni SMC in SDS. “Prioriteta je kandidat iz lastnih vrst,” je edino, kar je povedal predsednik mestnega odbora SDS Zvone Zinrajh.

Neuradno se kot možnega kandidata za župana Maribora omenja nekdanjega rektorja mariborske univerze Ivana Rozmana, a je povedal, da nima takšnih ambicij. Ker je bil na ustanovnem kongresu NLS, se ga povezuje z Kanglerjevim taborom.

Vir: STA

Mariborska občina in Univerza v re...

Dodano: 21 March 2017

Predstavniki mariborske univerze bodo mestnim svetnikom na četrtkovi seji predstavili pobudo za pripravo strategije regeneracije nekdanjih industrijskih con Maribora. Kot sta pojasnila Lučka Lorber in Uroš Lobnik iz Univerze v Mariboru, nameravajo do junijske seje pripraviti izhodišča za pripravo strategije.

Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.

“Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.

Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.

Načrt za cono Melje, Studence in Tezno

Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.

Foto: STA

Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.

Svetniki v odločanje o podpori

Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.

V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.

Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.

VIR: STA

Letos začetek gradnje sortirnice i...

Dodano: 13 March 2017

V Mariboru po potrditvi dvoletnega proračuna, letos med drugim načrtujejo začetek gradnje sortirnice odpadkov in podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti. Zaključili bodo gradnjo Vrtca Pekre, iskali pa tudi kupca za farmacevtski družbi Farmadent in Gopharm.

S pomočjo sredstev Fundacije za šport načrtujejo obnovo bazena v kopališču Pristan in izgradnjo dveh smučarskih poligonov na Mariborskem Pohorju. Od podpori države bodo gradili tudi limbuško obvoznico in Cesto zmage. Med drugim pa načrtujejo tudi nove prostore za brezdomce, prenovo praznične razsvetljave in obnovo površine na Trgu svobode.

Kot je še dejal mariborski župan Andrej Fištravec je v načrtu tudi nova zdravstvena postaja Tezno, za gradnjo te pa se dogovarjajo za javno-zasebno partnerstvo. Letos naj bi izbrali tudi zasebnega partnerja za obnovo Mariborskega otoka.

Leto v znamenju javno – zasebnih partnerstev

Zasebni partner naj bi priskočil na pomoč tudi pri reševanju problematike osrednje enote Mariborske knjižnice. Po besedah župana se je namreč našel interesent za nakup nekdanje stavbe Probanke na Trgu Leona Štuklja, občina pa bi nato vzela v najem del prostorov (7.000 kvadratov) in tja preselila knjižnico.

Tako za slednjo ne bi bilo treba trošiti sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ampak bi jih lahko porabili za druge namene. Odločanje o tem bo na izredni seji mestnega sveta, ki jo bodo po besedah župana sklicali, ko bo do konca dorečena ta najnovejša možna rešitev.

Gradnja sortirnice, dražje Nigradove položnice

S sprejetjem proračuna so mestni svetniki dokončno odobrili prošnjo mariborske Snage za najem 10 milijonov evrov posojila za gradnjo sortirnice odpadkov, ki jo bodo na Teznu začeli graditi še letos.

Ta mesec bodo Mariborčani na položnici za komunalne storitve prvič prejeli zaračunano omrežnino, ki jo bodo po zagotovilih občine porabili izključno za nujno potrebno vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo kanalizacijskega sistema. Gospodinjstva s povprečno mesečno porabo vode bodo tako dobila položnico Nigrada višjo za slabih šest evrov.

Prihodki s strani prodaje

Prihodkovno stran proračuna nameravajo med drugim polniti s prodajo občinskega premoženja. Po besedah Fištravca morajo med drugim poiskati kupca za Farmadent in Gopharm, saj jim je zakonodajna služba Državnega zbora potrdila, da občina ne more biti lastnica tako Mariborskih lekarn kot omenjenih hčerinskih družb. “To pomeni, da moramo za Farmadent in Gopharm poiskati strateškega partnerja. Časa je zelo malo, zakonsko leto dni,” je povedal.

V letošnjem proračunu so sicer načrtovani prejemki v višini 106,3 milijona evrov, tudi po zaslugi novega zadolževanja v višini 7,4 milijona evrov. Zakonske naloge predstavljajo 78 odstotkov proračuna in so pokrite z dohodnino v višini 58 odstotkov. “To je zaskrbljujoče in trudimo se, da bi bilo financiranje prihodnje leto ustreznejše,” je izpostavil direktor mestne uprave Simon Štrancar. Na občini so izdelali nov predlog izračuna primerne porabe za mestne občine, po besedah Fištravca pa se zavzemajo tudi za to, da bi vzhodna kohezija dobila svoj lasten organ upravljanja, s čimer ciljajo na večje koriščenje evropskih sredstev v tem delu države.

Dvoletni proračun so sprejeli prejšnji teden z 22 glasovi mestnih svetnikov, sedem jih je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali. Med tistimi, ki so dvignili roko zanj, je bila opozicijska SDS, zaradi česar jo je prav tako opozicijska Nova ljudska stranka Slovenije (NLS) obtožila, da si je v zameno za podporo proračunu zagotovila od mestne uprave določene usluge, tudi službe. V SDS so to odločno zanikali. “Naš odbor ni z nikomer tržil in kupčkal. Očitno je, da se volitve bližajo,” je na novinarski konferenci prejšnji teden dejal predsednik mestnega odbora SDS Zvone Zinrajh.

VIR: STA

Mariborski svetniki sprejeli dvolet...

Dodano: 10 March 2017

Mariborski mestni svetniki so kljub številnim pomislekom na včerajšnji seji v drugem branju večinsko potrdili letošnji občinski proračun, ki je z novim zadolževanjem v višini 7,5 milijona evrov težek 105,7 milijona evrov. Hkrati so sprejeli tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki je visok nekaj manj kot 102 milijona evrov.

Medtem ko je bil proračun v prvem branju sredi februarja izglasovan le z enim glasom razlike in ga je takrat podprlo le 15 mestnih svetnikov, je bil po vnesenih popravkih v drugem branju deležen več podpore. Čeprav predvideva za dva milijona evrov več zadolževanja, je zanj glasovalo 22 mestnih svetnikov, sedem je glasovalo proti, ostali so se glasovanja vzdržali.

V razpravi so mestni svetniki izpostavljali predvsem dvome v možnost uresničitve načrtovanih prihodkov. “Bojim se, da smo umetno precej napihnili prihodkovno stran in nato veliko stvari, ki smo jih zdaj veseli, ne bo realiziranih,” je dejal predstavnik druge najmočnejše sile v mestnem svetu – SMC Damir Orehovec.

Načrtovanih več prihodkov

Simon Štrancar, direktor MU MOM; Andrej Fištravec, župan MOM

Mestna občina Maribor zdaj za letos načrtuje 105,7 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj štiri milijone več kot v prvem branju predloga proračuna. Nekaj manj kot štiri milijone evrov bodo porabili za odplačilo dolga in tako ostane 102 milijona evrov odhodkov, pri katerih so od prvega branja prav tako manjši popravki.

Po besedah župana Andreja Fištravca so zavrnili le 10 odstotkov pomislekov svetniških skupin in odborov mestnega sveta, kar se mu zdi zelo dober rezultat in “kaže na kvaliteto dela v mestnem svetu“. “Vsi se zavedamo težke situacije, v kateri je mesto glede na vire financiranja,” je dejal. Delno povečanje manevrskega prostora je po njegovih besedah možno predvsem zaradi nekoliko višjih povprečnine ter dobičkov javnih podjetij in zavodov kakor tudi možnosti reprogramiranja dolga.

Kritike do odprodaje zemljišč

Svetniške skupine so bile še vedno kritične do načrtovane odprodaje občinskega premoženja in nadaljnjega večanja stroškov delovanja mestne uprave, v kateri naj bi se število zaposlenih letos povečalo za 25. “Namesto da bi uprava varčevala pri sebi, svojo porabo celo povečuje. Sprejetje večine naših predlogov je sicer všečno, a na račun dodatnega zadolževanja, zaradi česar nas bo še zelo bolela glava,” je dejal predstavnik Nove ljudske stranke (NLS) Željko Vogrin.

Medtem ko so slednji glasovali proti, so se v SMC vzdržali ter tako omogočili sprejetje obeh proračunov, čeprav jih med drugim moti enkratno poplačilo dolga družbi Iskra za radarje. Proti so bili tudi v SD, ker ne verjamejo, da bo mestni upravi uspelo najti toliko denarja, kot ga načrtuje na prihodkovni strani. “Na veliko se hvalite, da povečujete sredstva za vzgojo in izobraževanje, a ta še zdaleč ne zadoščajo, saj so potrebe tako v vrtcih kot šolah velike,” je dejala mestna svetnica Mateja Dover Emeršič.

V SDS so oba proračuna v skladu z napovedjo potrdili, ker je župan izpolnil pogoje, ki so jih v tej stranki postavili ob prvem branju, na primer povečanje sredstev za socialne programe in šole. “Podprli bomo proračun, ker je bila večina pripomb upoštevana,” je povedala tudi Jelka Kolmanič iz DeSUS.

Dvoletni proračun nazadnje pred 9 leti

Mariborska občina je imela dvoletni proračun že za leti 2008 in 2009, ko je bil župan Franc Kangler, zatem pa zaradi stalno kritičnega stanja občinske blagajne in posledično nezmožnosti dolgoročnega načrtovanja porabe vedno le enoletnega. Nikoli ji ni uspelo sprejeti proračuna še pred začetkom leta, z dvoletnim proračunom pa se nadejajo večje stabilnosti občinske blagajne. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev, ki so doslej zaradi poznega objavljanja razpisov dobivala občinska sredstva šele proti koncu tekočega leta.

VIR: STA

Maribor za razvoj krožnega gospoda...

Dodano: 9 March 2017

Mariborski svetniki so danes podprli ustanovitev zavoda Inštitut Wcycle, ki bo v prihodnje javnim podjetjem Snaga, Energetika Maribor, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom ponujal strokovno oporo pri načrtovanih projektih krožnega gospodarstva. Kot je zagotovil idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer, ne gre za novega proračunskega porabnika.

idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer,
vir: STA

Zavod bo po njegovih besedah skrbel za zagotavljanje temeljnih in operativnih razvojno-raziskovalnih funkcij strateškega projekta Wcycle, s katerim se Maribor postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest in sodeluje v Partnerstvu za zeleno gospodarstvo Slovenije.

“Gre za dolgoročno in razvojno usmerjeno obvladovanje tokov virov oziroma surovin v lokalnem in regijskem območju. Glavni namen inštituta bo iskanje najboljših ekonomskih in ekoloških rešitev za obvladovanje vseh virov masnih, energetskih, vodnih in drugih tokov na način, da so ekonomsko in ekološko obvladani tudi vsi ponori teh tokov,” je pojasnil Šprinzer.

Vsa vključena podjetja bodo s podporo inštituta lahko na trajnostni način bolje gospodarila z viri, saj bodo iskali medsebojne povezave, raziskovali potencialne uporabnosti ter iskali obstoječe in razvijali nove tehnološke procese.

Vse to bo po mnenju Šprinzerja pripeljalo do novih poslovnih priložnosti v mestu in regiji, ki bodo omogočale nastajanje kakovostnih, pretežno zelenih delovnih mest, ustvarjanje nove dodane vrednosti in nov gospodarski zagon.

“To je zgodba, ki daleč presega trenutno organiziranost mestne uprave in njeno znanje na tem področju, zato je nujno, da obstoječi razvojniki v podjetjih združijo moči. Ne gre za novega proračunskega porabnika ali novo brezno, v katerega bomo metali denar, pač pa le povezovanje potencialov za usklajeno delovanje,” je dejal Šprinzer.

Kot je še pojasnil, bo ustanovitveni kapital v višini 50.000 evrov namenjen zagonu, predvsem sorazmernemu pokrivanju stroškov za čas, ki ga bodo razvojniki iz posameznih javnih podjetij porabili pri tem skupnem projektu, ob tem pa bodo za to namenili tudi že pridobljenih 130.000 evrov v okviru evropskega projekta Greencycle.

Denar drugih proračunskih uporabnikov v tem javnem neprofitnem zavodu ne bo potreben, pravi Šprinzer, s temi zagonskimi sredstvi bodo skušali zaživeti v dveh letih in nato postati finančno samooskrbni, po možnosti tako zelo, da bodo lahko nekaj denarja namenili tudi v raziskave in razvoj.

K sodelovanju nameravajo povabiti strokovnjake vseh najuglednejših slovenskih raziskovalnih inštitucij, saj je država Mariboru po njegovem že priznala pravico centra krožnega mesta kot razvojnega potenciala države, ni pa izključeno, da nekoč postanejo tudi center za jugovzhodno Evropo.

Snaga je sicer nedavno sama ustanovila hčerinsko podjetje OPTcycle, ki se bo prav tako ukvarjalo predvsem z razvojnimi projekti. Načrtovana 12 milijonov evrov vredna gradnja sortirnice je sicer le eden od korakov k prehodu mesta v krožno gospodarstvo, ki po besedah župana Andreja Fištravca veliko zanimanja žanje tudi izven slovenskih meja.

Vir: STA

Hoški svetniki potrdili občinski ...

Dodano: 20 February 2017

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Zemljišča kjer naj bi stala Magna Steyr

Občinskim svetnikom je podrobnosti občinskega prostorskega načrta (OPN) predstavil Rajko Sterguljc iz podjetja Urbis, ki je izdelalo dokument.

Kot je dejal, gre za 94 hektarjev veliko območje v bližini letališča, od tega 77 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih bodo za to, da bi njihov delež povrnili na primerno raven začeli urejati večinoma na območju rogoškega gozda, delno pa tudi s sanacijo nekdanje Darsove gramoznice. Še pet hektarjev bodo za potrebe kmetijstva pridobili na sedanjih nepozidanih stavbnih zemljiščih.

Prikaz območja in načrtovanih ureditev. Foto: hoce-slivnica.si

Vendar pri omenjenih zemljiščih ne gre za nadomestna, ki jih bodo v skladu z dogovorom zagotovili tistim dosedanjim lastnikom ali najemnikom kmetijske zemlje na tem območju, ki živijo od kmetijske dejavnosti.

Zaradi nekaterih pomislekov glede potencialnih okoljskih nevarnosti po vzpostavitvi Magnine lakirnice na tem območju je Sterguljc dejal, da so vse tehnološke analize in projekti pokazali, da gre za zelo varno dejavnosti.

To je bilo po njegovem potrjeno tudi ob ogledu enakega obrata v Gradcu, ki že sam zagotavlja dvojno ali celo trojno stopnjo varovanja. Na zahtevo države so uvedli še dva dodatna ukrepa, vodnjake, iz katerih bi črpali morebitno onesnaženo vodo, ter nadomestne vodne vire v primeru malo verjetnih večjih težav.

S hitrim sprejetjem prostorskega načrta je bil zadovoljen tudi župan Marko Soršak, ki je dejal, da je s tem polovica njihovih obveznosti glede projekta že izpolnjena. Z njim bo investitor lahko podal vlogo tako za državno subvencijo kot za vladno potrditev, da gre za strateško investicijo v skladu s posebnim “Magninim” zakonom.

Soršaka kot kaže več dela čaka v pogajanjih z lastniki zemljišč in kmeti, saj so se doslej uspeli za prodajo dogovoriti z 18 lastniki, 13 pa se jih še ni dokončno odločilo oziroma se nagibajo k zahtevi za nadomestna zemljišča. Njihove predloge in pogoje smo zbrali in jih posredovali ministrstvu, kjer bodo videli, kako bi lahko sklenili dokončni dogovor.

Časa za dogovor s kmeti je tako še največ mesec dni, saj želi investitor čim prej vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje in tako v poletnih mesecih že začne z gradnjo. “Ko bo Magna podala vlogo in jo bo država označila za strateško investicijo, potem se lahko uveljavlja tudi člen o razlastitvi. Še vedno pa verjamem, da bomo našli rešitev” je dejal Soršak, ki predvideva, da bo vlada o vlogi Magne odločila predvidoma do sredine marca.

Magna je sicer te dni že začela iskati prve sodelavce v Sloveniji. Kot je razvidno iz njihove spletne, za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja.

Vir: STA

Novi nadzorniki Marproma Majheniču...

Dodano: 20 February 2017

Bernard Majhenič je dobil drugi (štiriletni) mandat direktorja javnega podjetja Marprom. Danes so ga potrdili člani novoimenovanega nadzornega sveta Marproma. Tako so sledili predlogu župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca.

Majhenič je izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje za ponovno imenovanje: »Prepričan sem, da smo na mesto direktorja javnega podjetja Marprom imenovali odgovorno osebo, ki se je v preteklosti že dokazala z rezultati. Ti glede na razvojne cilje Marproma, ki jih ima Bernard Majhenič, tudi v novem mandatu zagotovo ne bodo izostali,« je povedal župan Fištravec.

Postopek imenovanja določa 20. člen ustanovnega akta javnega podjetja Marprom, v katerem je navedeno, da direktorja imenuje ali odpokliče nadzorni svet na predlog župana. Fištravec je svoj predlog za imenovanje utemeljil z dobrimi poslovnimi rezultati, ki da jih je Majhenič dosegel v svojem prvem mandatu. V slednjem je podjetje Marprom za 47 % povišalo prihodke, za 30 % znižalo povprečno starost voznega parka mestnega potniškega prometa, pridobilo novo lastno servisno delavnico in uspešno prevzelo upravljanje Mariborskega Pohorja.

Po mnenju članov nadzornega sveta pa je Majhenič v mandatu, ki je trajal od leta 2013, podjetje vodil odgovorno in v skladu s pričakovanji nadzornega organa in lastnika. »Zato smo se strinjali s predlogom župana in verjamemo, da bo Marprom tudi v novem mandatu Bernarda Majheniča eno od uspešnejših mariborskih javnih podjetij,« je povedal predsednik nadzornega sveta Franc Slavinec.

Bernard Majhenič podjetje Marprom vodi od 21. februarja 2013, nov mandat, ki mu je zaupan z današnjim dnem, pa bo trajal do februarja 2021. »Zahvaljujem se za izkazano zaupanje tako s strani župana dr. Andreja Fištravca kot tudi novih članov nadzornega sveta. Verjamem, da je to zaupanje posledica kakovostnega dela in dobrih rezultatov vodstvene ekipe Marproma v preteklih letih,« je povedal ob ponovnem imenovanju.

Med ključnimi cilji Marproma v naslednjih štirih letih je izpostavil kontinuirano posodabljanje voznega parka mestnega potniškega prometa, vpeljavo novih linij in posodobitve v skladu z evropskimi smernicami, na področju Mariborskega Pohorja pa razvoj letnega turizma in avtomatizacijo zasneževalnega sistema. Ta je nujna za ohranjanje Pohorja kot atraktivnega nizkoležečega smučišča v tem delu Slovenije.

Mariborski proračun v prvem branju...

Dodano: 16 February 2017

Mariborski mestni svetniki danes v prvem branju obravnavajo občinski proračun, ki je letos načrtovan v višini 102 milijona evrov. Kritični so predvsem do znižanih sredstev za investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev ter dodatnega zadolževanja občine v višini pet milijonov evrov, medtem ko je predvideno večanje stroškov za službena potovanja.

Lani so v Mestni občini Maribor uspeli zbrati 83 milijonov evrov prihodkov, letos jih načrtujejo 91,6 milijona, med drugim s prodajo farmacevtske družbe Gopharm, do česar so bili mestni svetniki prav tako zelo kritični, saj gre za razmeroma uspešno hčerinsko podjetje Mariborskih lekarn.

Z novim zadolževanjem v višini 5,6 milijona evrov in petimi milijoni evrov, ki so jim ostali na računu od lani, bo v blagajni 102,3 milijona evrov, od tega bodo 4,4 milijona evrov porabili za odplačilo dolgov.

Številne svetniške skupine so bile ogorčene, da se bo novo posojilo porabilo za odplačilo sedem milijonov evrov dolga do Iskre za radarje. “Zadolževati bi se morali za razvoj, ne pa za radarje,” je dejal predstavnik SMC Damir Orehovec. “Danes imamo račun na mizi za to, ko je t.i. vstajniški župan obljubil, da bo izklopil radarje,” je dodal Milan Mikl v imenu Nove ljudske stranke (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja. Številni so tudi opozarjali, da se župan pred privolitvijo v poravnavo z Iskro ni posvetoval z mestnim svetom.

Mestni svetniki si želijo do drugega branja proračuna dodatnih sredstev za prostorsko načrtovanje, obnovo zdravstvene postaje Tezno ter investicijsko vzdrževanje šol in vrtcev, na kar so prejšnji teden opozorili že ravnatelji. Kritični so bili tudi do nadaljnjega povečevanja sredstev za potovanja občinskih predstavnikov, administracijo ter stike z javnostjo, kakor tudi do načrtovanih 24 novih zaposlitev na občini. “Dajte malo manj potovati in končno začnite delati,” je občinsko upravo pozvala Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

“Vedno več sredstev se porabi za lastno delovanje,” je izpostavil mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev Josip Rotar. “Občina seveda potrebuje promocijo, a to bi se dalo korektno narediti že s sredstvi na ravni lanskega leta,” je menil Samo Robič iz liste Gasilci Maribora.

Tekoči odhodki v tem mandatu so po besedah predstavnice SD Mateje Dover Emeršič za dva milijona evrov višji kot v preteklih županskih mandatih. “Proračun je fiktivno uravnotežen,” je menila nekdanja podžupanja, zdaj samostojna mestna svetnica Melita Petelin, med pozitivnimi vidiki pa navedla načrtovana sredstva za komunalo. “To je velik premik, sicer predvolilen, a koristen za občane,” je dejala.

Po besedah Saše Pelka, predstavnika Liste župana Andreja Fištravca, se je treba zavedati, da vseh želja ni mogoče uresničiti, saj država mestu ne namenja toliko denarja, kot bi morala. “Proračun je kompromis in kot takšnega ga je treba podpreti,” je dejal. Ob tem je spomnil, da je zgodba z radarji, ki jo je treba zdaj plačati, dediščina prejšnjega župana.

Vir: STA

Mariborski mestni svetniki tokrat v...

Dodano: 16 February 2017

Mariborski mestni svetniki bodo danes nadaljevali februarsko sejo in se posvetili občinskim financam po tistem, ko so se prejšnji teden več ur seznanjali z namero mariborske Snage za najem posojila za izgradnjo sortirnice odpadkov. Po novem bodo sprejemali dvoletni proračun, s čimer želijo zagotoviti večjo stabilnost občinske blagajne.

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, po besedah župana Andreja Fištravca kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga uspeli uravnotežiti, med drugim tudi na račun investicij. Tako prihodki kot odhodki so za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov, ki jih bodo med drugim dosegli z novim zadolževanjem v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu od lani.

V branje oba prorčuna

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi proračun za leto 2018, ki ima podobne poteze kot letošnji. Dvoletno načrtovanje naj bi med drugim omogočilo lažje izvajanje investicijskih projektov ter nemoteno delovanje občinskih zavodov in društev. “Že leta opozarjamo, da je popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” je pojasnil direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina.

Lani je bil proračun načrtovan v višini slabih 100 milijonov evrov, na koncu pa realiziran v višini 89 milijonov evrov. Danes je predvideno prvo branje obeh proračunov, kar vključuje tudi odobritev prošnje Snage za najem 10 milijonov evrov bančnega posojila za izgradnjo sortirnice, o čemer so mestni svetniki prejšnji teden na dolgo in široko spraševali, predstavniki Snage pa podrobno pojasnjevali.

VIR: STA

Dvoletni proračun za stabilno delo...

Dodano: 15 February 2017

Ta četrtek bodo mariborski mestni svetniki odločali o predlogu dvoletnega proračuna. Mestna uprava in župan mariborske občine, Andrej Fištravec, si za dvoletni proračun prizadevajo manjše popravke. Kot pravijo na mariborski občini je dvoletni proračun uravnotežen in pripravljen, po njihovem pa omogoča večjo in boljšo stabilnost občinskih financ.

Manjše popravke, kot pravijo na občini, se lahko sprejema z rebalansom proračuna. “Maribor je pred velikimi projekti, med katere sodijo tudi takšni, ki se bodo sofinancirali iz evropskih sredstev. Za izvedbo teh pa je potrebno stabilno financiranje, ki ga prinese potrjen mestni proračun,” so zapisali na MO Maribor.

Stabilno financiranje in s tem tudi predlog dvoletnega proračuna podpirajo tudi nekateri predstavniki mariborskih javnih podjetij oziroma zavodov. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor je predlog dvoletnega proračuna pohvalil. “Hvalevredno je, da Mestna občina Maribor končno sprejema proračun za dve leti, saj je, kot že leta opozarjamo, popolnoma nevzdržno, da praktično do aprila meseca v tekočem letu niti približno ne vemo, s kakšnimi sredstvi s strani ustanovitelja bi naj razpolagali,” pravi Rukavina.

Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor

Ob tem dodaja, da jim nesprejemanje proračuna onemogoča načrtovanje in izvajanje programov, saj da gre pri kulturi za specifiko, “ko moramo predvsem na področju klasične glasbe načrtovati nastope tujih uveljavljenih orkestrov za najmanj 2 leti vnaprej, sicer jih ne moremo dobiti v Maribor,” tako Rukavina. Mestno upravo je tako še posebej opozoril na ta segment njihovega delovanja, ki terja veliko sredstev. “Da pa seveda o Festivalih Lent in Maribor ne govorimo,” je še opozoril Rukavina.

Dvoletni proračun pozdravlja tudi Uroš Lovrenčič iz Športne zveze Maribor, saj da je to pomembno za mariborska društva in klube. Še posebej je apeliral na odgovornost mestnih svetnikov kot izvoljenih predstavnikov mest, ki imajo moč, da potrdijo ali zavrnejo predlog proračuna.

Uroš Lovrenčič, Predsednik Športne zveze Maribor

Opozoril je na škodljive posledice ob morebitni zavrnitvi, saj da je dejstvo, da proračun nikomur ni preveč po godu, za nikogar optimalen, kaj šele odličen. “Nekateri bolj gledamo odhodkovno stran, drugi si glavo belite s prihodkovno. A vseeno vas želim pozvati k družbeni odgovornosti, k odgovornosti do vseh tistih, ki so vas izvolili in zaradi katerih sploh ste tam, kjer ste zdaj. Ne zavirajte sprejema proračuna, ne omejujte njegovega izvajanja. Čas za odločitve je zdaj in takoj in to je edina vzdržna rešitev,” je v svojem sestavku mariborskim mestnim svetnikom pozval Lorenčič.

Dvoletni proračun pozdravljajo tudi v mariborskih vrtcih

Oglasila se je tudi Marjanca Karba, predsednica Skupnosti vrtcev Maribor: “Proračun vrtci oblikujemo vsako leto v okviru smernic, ki jih prejmemo s strani financerja (MO Maribor). Letos smo, skladno s smernicami, oblikovali predloge finančnih načrtov za obdobje dveh let. S tem bi se naj izognili začasnemu financiranju in doprinesli k lažjemu investicijskemu načrtovanju,” pravi Karbova in dodaja da ni ekonomist in da prednosti oziroma slabosti, ki jih dvoletni proračun prinese, ne more predvideti.

Tomi Prosnik je novi direktor CEZAM...

Dodano: 9 February 2017

Javni zavod center za mlade Ruše – CEZAM bo odslej vodil Tomi Prosnik. Na današnji seji so ga imenovali občinski svetniki in svetnice Občine Ruše. Prosnika so kot novega direktorja potrdili z 12 glasovi za in dvema proti od skupno 17 prisotnih.

Vseh 19 vlog, ki so pravočasno prispele na razpis za delovno mesto direktorja CEZAMa, so najprej obravnavali člani Komisije za mandatna vprašanja in imenovanja (KMVI). Svoj predlog izbranca so posredovali članom sveta zavoda CEZAMa, ki so podali soglasje, zadnja “postaja” pred za imenovanjem novega direktorja pa je bila današnja, izredna seja občinskega sveta Občine Ruše.

Od novega direktorja pričakujejo, da bo z vodenjem sledil zastavljeno vizijo zavoda CEZAM in jo uresničil.
Morda vas zanima tudi:
– 20 prijav za direktorja CEZAMa
– CEZAM išče direktorja

Mariborski mestni svetniki o prora�...

Dodano: 9 February 2017

Mariborski mestni svetniki bodo danes v prvem branju sprejemali predlog proračuna za letošnje leto, po novem pa tudi za prihodnje leto. Letos je proračun v višini 102 milijona evrov in predvideva novo zadolževanje občine za pet milijonov evrov. Posebej bo treba potrditi še zadolževanje komunalnega podjetja Snaga za gradnjo sortirnice.

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga uspeli uravnotežiti, med drugim tudi na račun investicij. Tako prihodki kot odhodki so za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov, ki jih bodo med drugim dosegli z novim zadolževanjem v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu od lani.

Mestni svetniki bodo imeli danes na mizi tudi proračun za leto 2018, ki ima podobne poteze kot letošnji. Dvoletno načrtovanje naj bi omogočilo večjo stabilnost občinskih financ ter med drugim privedlo do hitrejših razpisov za občinsko sofinanciranje društev in zavodov. Lani je bil proračun načrtovan v višini slabih 100 milijonov evrov, na koncu pa realiziran v višini 89 milijonov evrov.

Še pred razpravo o proračunu imajo mestni svetniki na dnevnem redu prošnjo mariborske Snage za soglasje za najem posojila v višini deset milijonov evrov za izgradnjo sporne sortirnice odpadkov, s katero želi uveljaviti ambiciozen model krožnega gospodarstva. Ta tema je bila na mestnem svetu že večkrat in vsakič je zanetila burno razpravo.

Tako je tudi danes pričakovati dolgotrajno sejo, še posebej ker so se v preteklih dneh v Mariboru razširile informacije, da se bo po nedavni podražitvi odvajanja odpadnih voda podražil tudi odvoz smeti. Ugibanja je sprožil elaborat, ki ga je Snaga dala v gradivo za vlogo za zadolževanje, a, kot so pojasnili v tem podjetju, je namenjen le prikazu gibanja cen ravnanja z odpadki v primeru, da se ne bo gradilo sortirnice.

Vir: STA

Mariborska Snaga bo znova skušala ...

Dodano: 7 February 2017

Mariborski mestni svet bo ta četrtek znova obravnaval 12,5 milijona evrov vredno investicijo javnega podjetja Snaga v sortirnico odpadkov, za katero je bil že leta 2014 izbran gradbeni izvajalec Kostak in bi po prvih načrtih že morala poskusno obratovati. Direktor Snage Cveto Žalik je povedal, da so tik pred pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja.

Župan Andrej Fištravec je na novinarski konferenci pred četrtkovo sejo povedal, da so v skladu s priporočili ministrstva za finance uredili vso potrebno dokumentacijo in z njo zdaj prihajajo pred mestne svetnike. Skupaj s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja bi to po njegovem pomenilo, da se končno lahko lotijo investicije.

Četrtkova seja je po Žalikovih besedah zelo pomembna za njihovo podjetje, saj po letu dni na mestni svet spet prihajajo z eno najbolj bistvenih zgodb podjetja in mesta. V tem času se je, kot je dejal, marsikaj spremenilo, s pomočjo finančnega ministrstva pa je bila rešena marsikatera pravna dilema iz preteklosti.

Svetnikom nameravajo predstaviti vsa gradiva, predali jim bodo vso razpoložljivo dokumentacijo, saj si želijo transparentnosti projekta. Tudi zato so investicijski program, ki je bil pred tem poslovna skrivnost, dali v pregled neodvisnim strokovnjakom pravne, ekonomske in tehnične stroke. Kot je dejal Žalik, bo revizija na voljo svetnikom, stroka je bila sicer dokaj kritična, precej pa jim je tudi pomagala, da so nekatere stvari še popravili.

“Sortirnica je prvi korak v sklopu krožnega gospodarstva, ki je filozofija Maribora. V zadnjem času je bilo kar nekaj dogodkov, ki so potrdili pravilnost usmeritve, med drugim predstavitev v Bruslju, kjer smo bili deležni veliko pohval,” je spomnil direktor Snage.

Državna uredba bi projekt zaustavila

Še vedno pa ostaja odprto vprašanje glede napovedane državne uredbe o obvezni občinski gospodarski službi obdelave komunalnih odpadkov, o kateri so pred dvema tednoma javnosti sporočili, da naj bi bila plod tistih, ki si želijo projekt sortirnice zaustaviti. Čeprav se vlada na njihove proteste ni odzvala, vodstvi Snage in občine vztrajata pri odločanju o začetku projekta.

Žalik je danes povedal, da so svoje povedali, uredba pa da trenutno še ni veljavna. Ob tem pa upa, da bo država razumno ugotovila, kaj vse skupaj pomeni, in se temu primerno odzvala. Kot je spomnil, s projektom stojijo že več kot leto dni, kar predstavlja tudi negativne finančne učinke, saj da bi sortirnica v mesto zagotovo prinesla pozitivne finančne učinke.

Fištravec celo meni, da je uredba v nasprotju z evropskim pravnim redom, kar bo jasno v mesecu in pol, ker Evropska unija pripravlja specialno uredbo za ravnanje s komunalnimi odpadki. V njej bo po njegovem jasno razvidno, kakšna je usmeritev EU.

“Zagotovo to ni sežiganje ali odlaganje, ampak je orientacija krožno gospodarstvo. Tudi če bi država sprejela to uredbo, jo bo evropska uredba povozila. Gre za lobistični poskus prikrivanja nerazumno visokih stroškov, ki se na področju smetarske industrije razraščajo po Sloveniji,” je dejal župan.

Maribor in Ptuj za skupno obdelavo ...

Dodano: 7 February 2017

Maribor nima odlagališča in ga ne želi imeti, saj želi si sortirnico. Ptuj pa odlagališče ima, vendar nimajo zadostne količine odpadkov za obdelavo. Tako se s preprostimi besedami lahko opiše sinergijsko sodelovanje v regiji, ki si ga želita župana obeh mestnih občin.

Miran Senčar, župan MO Ptuj, Andrej Fištravec, župan MO Maribor, Simon Štrancar dir. Mestne uprave Maribor, Cveto Žalik, dir. Snage Maribor.

Župana mestnih občin Maribor in Ptuj Andrej Fištravec in Miran Senčar sta danes podpisala pismo o nameri skupnega interesa za vzpostavitev sodelovanja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Pred tem so ta dogovor že sklenili v podjetjih Javne službe Ptuj d.o.o. in Snaga d.o.o., zato je današnji podpis tako rekoč formalna potrditev.

V Mariboru se bodo odpadki sortirali in reciklirali, preostanek, kar naj bi predstavljalo manjši delež frakcij, pa bi odpeljali na Ptuj, na dokončno obdelavo. Cilj je nič odpadkov, le surovine, s čimer naj bi se udejanjila ideja krožnega gospodarstva. “Mi in vi imamo že kar nekaj narejenega na tem področju in zdaj lahko to združimo. Zagovarjam, da ne rabimo imeti vsi vsega: če bo Maribor imel močno sortirnico, lahko mi potem pri nas dobimo ostanek,” je pojasnil Senčar, župan MO Ptuj. Zadovoljstvo nad podpisano namero, pa je izrazil tudi Fištravec: “Edino, če bomo sodelovali, bomo lahko primerno soustvarjali kvaliteto bivanja. Veseli me, da z MO Ptuj peljemo skupno pot tudi na področju ravnanja z odpadki. Gre za ekološko in ekonomsko učinkovit projekt.”

Miran Senčar, župan MO Ptuj in Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Vzpostavitev sodelovanja med podjetji Javne službe Ptuj d.o.o. in Snaga d.o.o. bo prvenstveno potekalo na način izmenjave mešanih komunalnih odpadkov in težke frakcije iz mešanih komunalnih odpadkov. Podpisano pismo o nameri potrjuje, da je sortirnica, ki se načrtuje v Mariboru, zaradi svojih finančnih in okoljskih učinkov zanimiva tudi za druge slovenske občine, hkrati pa zavrača dvome v zadostno količino odpadkov, ki se bo sortirala v Mariboru.

Mariborski svetniki bodo odločali ...

Dodano: 7 February 2017

Četrtkova seja mariborskega mestnega sveta bo zagotovo burna, saj bodo mestni svetniki odločali o projektu Sortirnica, v prvo obravnavo pa bodo dobili tudi predlog dvoletnega proračuna.
Mestna uprava pravi, da so se s pripravo dvoletnega proračuna ukvarjali veliko časa, predvsem zaradi težav na prihodkovni strani.

Razlika med zagotovljenimi viri in potrebami za zakonsko naložene naloge, se iz leta v leto povečuje. „Tudi zaradi tega trpijo investicije, ki so v Mariboru sicer na več področjih več kot potrebne,“ tako Simon Štrancar, direktor Mestne uprave MO Maribor.

Največ poudarka v okviru usklajevanja bo v času sprejemanja proračuna po njegovem mnenju vezanega prav na področji sociale in šolstva, kjer prihaja do očitkov, da proračun ni ustrezno zaprt. Še vedno so namreč odprta pogajanja z vlado glede izračuna primerne porabe ter nadomestila za odpravo plačnih nesorazmerij in napredovanj, kjer bodi imeli glede na lani za 1,3 milijona, v letu 2018 pa že za 1,8 milijona evrov višje stroške.

Dveletne investicije v vrtce in šole nezadostne

Na mariborski občini se sicer zavedajo, da za naslednji dve leti načrtovane investicije v šole in vrtce niso zadostne in so daleč od potreb. „ Za vzpostavitev normalnih standardov bi v naslednjih treh letih morali vsako leto nameniti okoli šest milijonov evrov. Za to bomo morali poiskati dodaten denar, saj mestni proračun tega ne zmore,“ pojasnjuje Štrancar.

Je pa mariborski župan Andrej Fištravec pred četrtkovo proračunsko sejo izrazil upanje, da bodo svetniki pri odločanju pred očmi vendarle imeli makroekonomski okvir. Ta pa ne pomeni le 32 – milijonskega primanjkljaja za zakonsko določene naloge s strani države v letu 2017, pač pa več kot sto milijonov evrov od leta 2011.
“S tem moramo živeti in to pomeni umiranje na obroke, zato bi bilo treba več energije, ki je zdaj usmerjena proti vodstvu občine, usmeriti proti vodstvu države. Še posebej če gre za koalicijske stranke, ki so prisotne v mestnem svetu,” je dejal župan.

Mariborska občina je sicer prav danes ministrstvu za javno upravo poslala nov predlog formule za izračun primerne porabe, ki bi upošteval tudi socialni vidik. Predlagajo, da bi iz izračuna izvzeli faktor infrastrukture, ki jo ima mesto dodobra razvito, a z njo nastajajo stroški vzdrževanja, namesto tega pa v formulo uvrstijo upoštevanje deleža brezposelnih in tistih z minimalno plačo.

VIR: STA

V Mariboru bi radi, da dispečerski...

Dodano: 5 February 2017

V preigravanju idej o načinih uresničevanja napovedanih infrastrukturnih projektov v Mariboru je občina te dni presenetila s predlogom, da se dispečerski center za nujno medicinsko pomoč, ki ga je država lani začela graditi na Trgu Leona Štuklja, preseli na drugo lokacijo. Tja bi namreč radi umestili Mariborsko knjižnico.

“Že to, da je država postavila dispečerski center v center mesta, je bilo v nasprotju z našimi šestletnimi dogovarjanji z ministrstvom za zdravje in v nasprotju z našimi razvojnimi interesi. Zdaj, ko je jasno, da obstaja na državni strani interes, da nam da stavbo SDK, želimo imeti stavbo v polni funkciji. Dispečerski center blokira to polno funkcijo,” je pred dnevi ob predstavljanju predloga občinskega proračuna za letošnje leto povedal župan Andrej Fištravec.

Po njegovih besedah mu je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc obljubila, da so v primeru, da bo občina uspešna z načrtom za selitev osrednje enote Mariborske knjižnice v stavbo nekdanje SDK na Trgu Leona Štuklja, pripravljeni preseliti dispečerski center. Investicija v knjižnico se po ocenah župana ne bo mogla začeti pred letom 2018, zato meni, da je še dovolj časa za pogovore. V omenjeni stavbi je tudi mariborska izpostava Ajpesa, ki se je po besedah Fištravca prav tako pripravljen preseliti.

Ker je gradnja dispečerskega centra še v teku, po besedah direktorja mariborske mestne uprave Simona Štrancarja ne bo velikih stroškov s selitvijo. “Če bo odločitev sprejeta v kratkem, še ne bo dodatnih stroškov za ministrstvo,” je dejal.

Kot možno nadomestno lokacijo za dispečerski center se omenja stavbo na Cesti proletarskih brigad, kjer je že klicni center za gasilce in policijo. To lokacijo med drugim podpirajo tudi izvajalci nujne medicinske pomoči v Mariboru.

Občina želi seliti knjižnico, ker nima denarja za novogradnjo na trenutni lokaciji na Rotovškem trgu. Selitev knjižnice v stavbo SDK bi po besedah Fištravca stala 2,5 milijona evrov, dober milijon evrov bi morali odšteti še za ureditev dela knjižnice v nekdanjih prostorih centra za socialno delo na Taboru, medtem ko se uresničitev dolgoletnega načrta za obnovo knjižnice na Rotovškem trgu ocenjuje na najmanj 20 milijonov evrov.

Država je v ta namen pripravljena prispevati 2,7 milijona evrov, a le v primeru, da knjižnica ostane na Rotovškem trgu. “Za morebitno selitev knjižnice na drugo lokacijo pa bi bil potreben nov postopek,” so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje.

Predpogoj za selitev knjižnice v SDK je, da država stavbo brezplačno preda v občinsko last. To vključuje tudi prizidek, kjer ministrstvo za zdravje gradi dispečerski center. Ta bi po prvih napovedih moral biti vzpostavljen že na začetku leta, a so se postopki nekoliko zavlekli, najprej zaradi zapletov pri izbiri lokacije, zdaj pa zaradi daljšega postopka izvedbe javnega naročila za nabavo nove informacijske opreme.

Kot so ta teden povedali na ministrstvu za zdravje, na objektu v Mariboru trenutno potekajo zaključna dela, sledijo še pregledi in odpravljanje morebitnih napak. Začetek delovanja dispečerskega centra je odvisen od poteka javnega naročila za informacijsko opremo, za katerega pa še niti niso objavili razpisa, saj “se še usklajujejo tehnične specifikacije”.

Informacijsko opremo nabavljajo skupaj za oba načrtovana dispečerska centra – torej tako mariborskega kot ljubljanskega. “Če ne bo težav”, bo dispečerski center v Mariboru po napovedih ministrstva začel delovati z začetkom letošnjega poletja, v Ljubljani pa jeseni.

Vzpostavitev in delovanje dispečerskih centrov v Mariboru in Ljubljani z enotno dispečersko službo je ključnega pomena za zagon nove organizacije službe nujne medicinske pomoči, saj naj bi centra koordinirala delo vseh, ki se vključujejo in izvajajo nujno medicinsko pomoč ali prevoze bolnikov.

Vir: STA

Namesto zakonskih sprememb ovadba

Dodano: 1 February 2017

Po naših informacijah naj bi mariborski kriminalisti na tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper direktorja Mariborskega vodovoda Danila Burnača in župana Mestne občine Maribor Andreja Fištravca. Šlo naj bi za primer sklepanja „in-house“ pogodbe med občino in mariborskim vodovodom za ureditev vodovodnega omrežja v Mariboru med leti 2014 in 2015.

Informacijo o domnevni kazenski ovadbi smo preverili tako pri Fištravcu, kot pri Burnaču, ki sta informacijo prvič slišala od medijev. Ni jima znano niti to, ali je ovadeno podjetje oziroma občina, ali direktor oziroma župan.
Kot nam je pojasnil Burnač, naj bi šlo za primer sklenitve „in-house“ naročila med MO Maribor in Mariborskim vodovodom za leto 2014 in 2015, ko so izvedli renovacijo vodovodnega omrežja. „Seveda mi smo naredili tehnično, mi smo položili nove vode, kar seveda dela javno podjetje, zato tudi država od občine zahteva, da ima izvajalca, ki mu podeli koncesijo za izvajanje oskrbe omrežja,“ je pojasnil Burnač.

Presenečen je bil nad informacijo, saj do zdaj ni vedel, da bi bilo karkoli zoper njega ali podjetje podano. „Ne vem ali je to bila anonimna prijava, kar je danes folklora v Sloveniji. Ne vem niti tega kako je policija oziroma organ pregona to dal. Da novinar vse več, kot tisti, ki je bil osumljen je nerazumljivo,“ še dodaja Burnač.

Na mariborski občini medtem pravijo, da je župan na nedorečeno zakonodajo in-house naročanja opozarjal že sam.

Mariborski vodovod

Zato je župan predlagal, da zakonodajalec uredi ta dva vprašanja. Potrebno je jasno določiti, kako se izvede preverba cene na trgu na način, ki je izvedljiv in ne dopušča različnih interpretacij. Opredeliti je potrebno koliko del mora izvesti nosilec “in-house” naročila in koliko podizvajalci. Po trenutnem sistemu lahko podizvajalci izvedejo vso delo, ki ga je prejel nosilec “in-house” naročila. „Zato razumem računsko sodišče in organe pregona, da želijo to težavo reševati na način, da se žuga odgovornim osebam javnih inštitucij in destimulirati izvajanje javnega naročanja „in-house“,“ je zapisal Fištravec.

Tako Burnač kot Fištravec opozarjata, da ta način javnega naročanja izvajajo vse večje občine v državi, pregled revizij, ki jih je izvedlo računsko sodišče v teh občinah pa da jasno kaže na to, da sistem ni dorečen in da računsko sodišče na to tudi opozarja.

Oba sta prav tako izpostavila primer „in-house“ naročila v primeru obnove Trga Leona Štuklja v Mariboru ,kjer je sodišče ugotovila, da ni nihče kriv. „Nam v Mariboru pa ostaja ledena površina trga, ki ga zaradi vgrajenega kamna ne smemo soliti,“ dodaja Fištravec.

Burnač pravi, da je zgodba smešna in absurdna, saj je občina ustanovila javno podjetje z namenom, da opravlja svojo nalogo vzdrževanja na področju vodovodne infrastrukture v mestu. „Pričakujem, da bo tožilstvo to nesmiselno ovadbo zavrglo,“ še pravi Burnač.

Vprašanja o domnevni vložitvi kazenske ovadbe smo poslali tudi organom pregona, njihove odgovore pa še čakamo.

Maribor z dvoletnim proračunom

Dodano: 27 January 2017

Mariborska mestna uprava je po dolgih prizadevanjih spisala dvoletni občinski proračun, ki naj bi omogočil večjo stabilnost občinskih financ. Mestni svetniki bodo tako kmalu dobili v sprejemanje proračuna za 2017 in 2018, katerih višina ostaja na podobni ravni kot prejšnja leta. Razpravo o projektih Celostnih teritorialnih naložb (CTN) pa so ponovno prestavili.

Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga zdaj po besedah župana Andreja Fištravca uspeli uravnotežiti. Pogajanja z državnimi oblastmi sicer še potekajo, a v Mariboru upajo, da bodo občine uspele s svojimi prizadevanji.

Tako so prihodki in odhodki za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov. Na prihodkovni strani je predvideno novo zadolževanje v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu iz lanskega leta. Proračun za leto 2018 je načrtovan v višini 101,1 milijona evrov in predvideva še dodatno zadolževanje za pet milijonov evrov, je povedala vodja občinskega urada za finance in proračun Nataša Sluga.

Zadolževanje nujno

Novo zadolževanje je po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja nujno za odplačilo dolga družbi Iskra v zvezi z radarji. Po novem namreč velja, da tega dolga ne bodo odplačevali v več letih, ampak v enem kosu. Z omenjeno zadolžitvijo je občina dosegla maksimalno možno zadolženost, a po ocenah mestne uprave je bolje tako, saj je to v prihodnjih letih ne bo več obremenjevalo. Za odplačilo že prej najetih posojil bodo letos odšteli 4,4 milijona evrov, prihodnje leto 5,3 milijona evrov.

Seja o proračunu 9. februarja

Mestni svetniki bodo predlog obeh proračunov dobili v sprejemanje na seji 9. februarja. Pred tem bi se morali mestni svetniki sestati na izredni seji in izbrati projekte, ki jih bo občina pripravljala na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), a so to sejo, nazadnje napovedano za prihodnji teden, ponovno prestavili. Po besedah Fištravca želijo pred tem rešiti številna odprta vprašanja z državo, med drugim v zvezi z možnostmi obnove osrednje enote Mariborske knjižnice. Prve razpise pričakujejo sredi marca, zato je po njegovih ocenah še dovolj časa za odločanje.

Sredstva CTN, namenjena za projekte prenove mestnega jedra, trajnostnega prometa in obnove socialnih stanovanj, bodo glavni vir za večje investicije v mestu, saj v občinski blagajni, ko se pokrije obvezne naloge, ostane manj kot četrtina sredstev.

VIR: STA

Žula vodenje Nigrada uradno predal...

Dodano: 23 January 2017

Marko Žula, dosedanji direktor družbe Nigrad, je danes podpisal sporazum o prenehanju poslovodenja Nigrada. Po opravljeni primopredaji poslov je novemu v. d. direktorju Marku Plečku zaželel uspešno nadaljevanje zastavljenega razvoja.

»V zadnjih dveh letih je bilo v domeni stabiliziranja poslovanja družbe narejenega veliko dobrega, toda kljub temu sem se zaradi različnih stališč in v dobro nadaljnjih poslovnih usmeritev odločil, da Nadzornemu svetu predlagam sporazumno prekinitev poslovodenja družbe Nigrad, ki je mojo odločitev soglasno podprl. Želim si, da bi Nigrad prepoznal zastavljeno politiko mednarodnega poslovanja kot svojo pomembno usmeritev tudi pod novim vodstvom. To usmeritev je podprl tudi naš največji lastnik, saj bo omogočala nadaljnji razvoj podjetja tako po izvedbeni kot tudi strokovni plati. V. d. direktorja Marku Plečku želim uspešno delo in nadaljevanje zastavljenega razvoja, kot ga podpirajo večinski lastniki, zaposleni v družbi Nigrad in nenazadnje tudi uporabniki storitev.” S temi besedami se je Žula uradno poslovil od vodenja družbe.

Marko Plečko, vršilec dolžnosti direktorja Nigrada.

Da bi radi prihajali v službo
Novi vršilec dolžnosti Nigrada Marko Plečko pa je napovedal, da bo skušal v podjetje vrniti zaupanje, ki se je skozi čas izgubljalo. “Najbolj enostavno povedano, da zaposleni radi pridejo v službo. Ko bomo to dosegli, bodo zaposleni motivirani, bodo imeli večjo afiniteto do dela in bodo tudi rezultati bistveno boljši,” je dejal. Prvih 6 mesecev v.d.-jevstva naj bi istočasno še naprej vodil Nipo, hčerinsko podjetje Nigrada. Pričakuje sicer, da bodo določene dejavnosti iz Nipe ugasnili ali prenesli na druga podjetja. Ko bo objavljen razpis za direktorja Nigrada pa se bo nanj zagotovo prijavil: “Mislim, da tudi izpolnjujem vse pogoje“, je še povedal Plečko.

Fištravec: Maribor napreduje, a po...

Dodano: 20 January 2017

Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj v prenovljeni Minoritski cerkvi pripravil ponovoletni sprejem za gospodarstvenike. Kot je dejal na dogodku, ki so se ga v glavnem udeležili predstavniki javnih podjetij, je bilo leto 2016 zahtevno leto, hkrati pa tudi spodbudno, saj so vidni pozitivni trendi, čeprav šibkejši kot v Sloveniji nasploh.

Andrej Fištravec, župan MOM

Fištravec je minulo leto označil kot polno nihanj, sprememb in številnih izzivov, saj je Maribor beležil ciklična nihanja zaposlovanja, čeprav že od leta 2013 statistika vendarle kaže vztrajno rast. Še vedno pa je Maribor mesto z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji.

Fištravec je spomnil na zdravo rast slovenskega BDP v devetih mesecih 2016. “Žal pa tega s tako velikim optimizmom ne morem v celoti trditi za Maribor in podravsko regijo, ki še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem,” je dejal župan.

Po njegovem je samoumevno in nujno, da je svoje ambicije usmeril v strategijo promoviranja mesta kot primernega okolja za nove poslovne in gospodarske priložnosti, vendar občina nima v roki učinkovitih mehanizmov, kako privabiti investitorje, zato je potrebnega veliko sodelovanja.

Pri promociji mesta in Slovenije so upoštevali podatke o ekonomski razvitosti in rasti globalnega svetovnega gospodarstva, zato so se podali na iskanje novih poslovnih priložnosti tako na bližnjem in daljnem vzhodu ter v Rusiji, pri tem pa niso zanemarili do sedaj stkanih tradicionalnih vezi z mesti, s katerimi sodelujemo.

Fištravec je spomnil na prodor Pipistrela na kitajski trg in na prodajo podjetja Outfit7 kitajskim vlagateljem, kar po njegovem kaže, da je bila njihova orientacija v tej smeri pravilna. “Nenazadnje je konzorcij azijskih investitorjev odkupil tudi podjetje Aerodrom Maribor in se sedaj poteguje za dolgoročni najem letališča,” je dodal župan in med velike uspehe regije uvrstil tudi napovedani prihod Magne.

Glede na optimistično gospodarsko okrevanje in interes za ta del Slovenije je Fištravec prepričan, da bo novih dosežkov v letu 2017 še več, a se pri tem ni izognil po njegovem mačehovskemu odnosu države do financiranja slovenskih lokalnih skupnosti, pri čemer je najbolj na udaru prav Maribor, ki mu država samo v letu 2017 glede na predpisane zakonske naloge mesta dolguje 32 milijonov evrov.

Med razlogi za optimizem je mariborski župan naštel dejstva, da so postali mesto z največ socialnimi podjetji v Sloveniji, uspešno energetsko sanirajo in dograjujejo vrtce in šole, povečuje se turistični obisk mesta, posodobili so avtobusni vozni park, ki je iz najstarejšega postal najbolj sodoben v Sloveniji, mesto pa je z združitvijo več zavarovalnih hiš v Zavarovalnico Sava in prihodom novih ambicioznih lastnikov v NKBM postalo tudi močan finančni steber države.

Vir: STA

EKSKLUZIVNO: Mariborčana z ameriš...

Dodano: 20 January 2017

“Trump je bil čisto normalen“, se je nasmehnil Davorin, “z Melanijo sva se na njegovo željo pred njim pogovarjali v slovenščini, ker je želel to poslušat“, je dodala Andreja. Zakonca Kračun, ki sta štiri leta živela v Ameriki, sta z zakoncema Trump jedla, pila, se smejala… Danes vesta kakšen dan ju čaka, saj sta sama, kot edina Mariborčana, doživela inavguracijo nekdanjega ameriškega predsednika Georga W. Busha.

Andreja Kračun na letalu z Melanijo in Donaldom Trumpom. Foto: družina Kračun.

“Trump je povsod telefoniral“
Mariborčana sta zakonca Trump spoznala na prelomu tisočletja, ko je bil Davorin veleposlanik Republike Slovenije v Združenih državah Amerike (mandat 2000 – 2004). Četudi takrat še nihče ni vedel, da bosta Trumpova danes kot predsednik in prva dama vstopila v Belo hišo, sta že bila zelo medijsko prepoznavna in družbeno izpostavljena, a vendar “normalna”. “Na piknikih, na njihovi neke vrste vikend hiši, ki je bila seveda razkošna vila in celo posestvo, je kar tako, v kratkih hlačah skakal okoli in preverjal, če vse štima. Pekli so hamburgerje in gledali smo nogometno tekmo“, se je spominjala Andreja. Tudi Davorin je ocenil, da je Donald zelo drugačen v zasebnosti: “Ko je na odru, je osredotočen na čisto drugačne stvari, podobno kot je bil Bush“.

Inavguracija ameriškega predsednika leta 2001. Foto: družina Kračun.

Mineva 16 let
Davorin je Bushevo inavguracijo spremljal po službeni dolžnosti, Andreja pa po protokolu za soproge. To je bil eden prvih večjih dogodkov njegovega mandata. “Takrat se je bivši predsednik Clinton poslavljal. Spremljal sem volilno kampanjo, tudi volitve brez zmagovalca, ko se je vrhovno sodišče odločilo, da ne bodo več preštevali glasov na Floridi, in tako je predsednik postal George W. Bush. Imel sem čast biti na njegovi inavguraciji januarja 2001,” je pripovedoval Davorin.

Davorin Kračun, Laura in Georg W. Bush, Andreja Kračun. Foto: družina Kračun.

Andreja pa je iz ženskega vidika izpostavila, da si sploh ne znamo predstavljati koliko priprav, različnih pravil, logistike in protokola je v enem takem dogodku. “Tudi zato mislim, da Melanija ni šla na tisto potico in kranjsko klobaso, ko zdaj toliko pišejo, da je ni bilo. Po mojem čisto zares ni imela časa. Jaz res nimam kaj čez njo za rečt in me včasih kar malo jezi, ker Slovenci pozabljajo, da je ona sicer po narodnosti Slovenka, ampak zdaj predstavlja Ameriko. Ameriška prva dama je, ne slovenska. Če bo zaradi tega kakšen turist več obiskal Slovenijo, bo to super, ampak mi si res ne znamo predstavljati kako to je, ker je to popolnoma drugačen svet“, je razlagala Andreja. Še več podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Andreja Kračun in Melanija Trump. Foto: družina Kračun.

Žula odhaja z Nigrada, zamenjal ga...

Dodano: 19 January 2017

Po današnji seji nadzornega sveta je direktor Nigrada Marko Žula pristal na sporazumni odhod in podal odstopno izjavo, ki prične veljati z ponedeljkom, 23. januarjem. Zamenjal ga bo Marko Plečko.

Po poročanju nekaterih medijev Žula ne bo več direktor Nigrada. Kot še poročajo se je vršil pritisk na Žulo, naj odide z vrha Nigrada že dlje časa. Razlog za pristisk nanj naj bi bila prodaja podjetja Nipa, s čimer naj bi Nigrad zaslužil 15.000 evrov, a nadzorni svet o poslu ni bil obveščen.

Že nekaj časa je tudi župan Andrej Fištravec izkazoval do Žule nepopolno zaupanje. Tako je vsaj odgovoril na novinarsko vprašanje na kavi z novinarji pred 22. redno sejo mestnega sveta MO Maribor.

Odziv župana Andrja Fištravca

Iz Mestne občine Maribor so se odzvali z izjavo za javnost, v kateri je župan Andrej Fištravec zapisal: “Danes sem bi seznanjen, da je Marko Žula nadzornemu svetu Nigrada podal predlog za sporazumno razrešitev, katero je nadzorni svet sprejel. Očitno je prevladala ocena, da je bilo potrebno ta korak storiti v dobro podjetja. Zato sem podal soglasje za imenovanje v. d. direktorja g. Marka Plečka, ki po sklepu nadzornega sveta začne z delom v torek, 24. 1. Želim si, da v. d. direktorja, dosedanji direktor podjetja Nipa, g. Marko Plečko, upraviči zaupanje nadzornikov in pričakovanja vseh deležnikov, to je zaposlenih, lastnikov podjetja in še zlasti uporabnikov Nigradovih storitev.”

Odzval se je tudi Marko Plečko

Odzval se je tudi Marko Plečko, ki je v sporočilu za javnost zapisal. “Želim vzpostaviti zaupanje zaposlenih do vodstva ter obuditi njihovo pripadnost podjetju. To se je skozi čas izgubljalo in prepričan sem, da bomo ta trend obrnili v drugo smer. Vzporedno s tem bom napore vložil v povečanje konkurenčnosti podjetja in v ekonomičnost poslovanja. Cilj je povečati dodano vrednost na zaposlenega, za kar je v podjetju dovolj znanja in potenciala. V svoji karieri sem pridobil veliko izkušenj s področja organiziranja poslovnih procesov v podjetjih z zelo podobnimi vsebinami.”

Fištravec spet piše Cerjaju, tokr...

Dodano: 19 January 2017

Župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec se je včeraj sestal z ministrom za kulturo Antonom Peršakom, s katerim je želel med drugim razrešiti tudi vprašanje sofinanciranja države pri izgradnji ene od enot Mariborske knjižnice. Med pogovorom naj bi se izkazalo, da minister ni prava oseba za takšno rešitev, zato je Fištravec spet pisal predsedniku vlade Miru Cerarju.

Vprašanja knjižnice ne morejo razrešiti na Ministrstvu za kulturo, ker pri sofinanciranju izgradnje knjižnice na Rotovškem trgu niso sodelovali – vlada je oktobra lani sprejela sklep o pripravljenosti sofinanciranja projekta nove mariborske knjižnice. “V veljavni načrt razvojnih programov 2016 – 2019 se skladno s podatki iz priložene tabele uvrsti projekt št. 3340 – 16 – 0020 »Ureditev Rotovškega trga in Mariborske knjižnice«“, so sporočili iz mariborske občine. A denarja v skupni višini 2.67 milijona EUR v proračunu Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 ni. Župan Fištravec zato predsednika vlade Cerarja (spet) vabi na srečanje: z odprtim pismom, ki ga objavljamo v celoti (v dveh delih).

Prvi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Drugi del odprtega pisma. Vir: MO Maribor

Zaradi azilantov nad ravnatelja mar...

Dodano: 17 January 2017

Za zdaj neznani storilci so ravnatelju mariborske Osnovne šole Martina Konšaka Damirju Orehovcu te dni prerezali gume na dveh avtomobilih, ob tem pa so se v okolici omenjene šole na več mestih znašli žaljivi plakati na njegov račun. Dogodke je prijavil policiji, domneva pa, da so povezani s tem, da so na šolo sprejeli štiri alžirske begunce.

“Družina se je naselila v našem okolišu in po zakonodaji moramo otroke sprejeti v šolo, kar se mi zdi tudi normalno. Očitno nekaterim to ni všeč, zato so se na neokusen način spravili name in v okolici šole so nalepili žaljive plakate in poškodovali dva avtomobila,” je pojasnil Orehovec, ki ne želi ugibati, kdo bi lahko stal za temi dejanji, saj da je to stvar policije.

Orehovec je sicer tudi mestni svetnik SMC, stranka pa mu je danes že stopila ob stran ter na Twitterju zapisala, da so zgroženi nad napadom na ravnatelja. Kot so ob tem zapisali, imajo vsi otroci družin z mednarodno zaščito pravico do šolanja v Sloveniji, zato je napad na ravnatelja nezakonit, popolnoma nesprejemljiv in ga najodločneje obsojajo.

“Zgroženi smo, da lahko nekdo tako ravna, ko gre za osnovnošolske otroke družine, ki je v Sloveniji dobila zatočišče,” so še zapisali v največji vladni stranki.

Vsekakor sedanje stanje v Mariboru, ko nekateri mediji javno izpostavljajo celo naslove zasebnih bivališč, kjer živijo begunci, ki jim je Slovenija priznala mednarodno zaščito, tudi po besedah Orehovca ni dobro. Mariborska občina je nedavno v zvezi s tem od notranjega ministrstva terjala pojasnila o tem, zakaj o takšnih naselitvah niso bili obveščeni.

Na ministrstvu odgovarjajo, da ustava kot najvišji pravni akt določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si prosto izbira prebivališče, to pa velja tudi za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj so v svojih pravicah popolnoma izenačene z vsemi slovenskimi državljani, z izjemo volilne pravice.

Orehovca so se te dni lotili tudi nekateri nasprotniki naseljevanja beguncev. Društvo Hervardi, ki ga vodi Andrej Šiško, je na svoji spletni strani zapisalo, da ravnatelj v Mariboru izvaja “genocid” po naročilu “kolovodje izdajalcev slovenskega naroda Friderika Cerarja”. Med drugim je omenjeno društvo zmotilo, da ravnatelj ni nikogar obvestil o novih sošolcih učencev OŠ Martina Konšaka – otrocih migrantov. Zahtevali so odstop in razrešitev ravnatelja in takojšnjo zaustavitev “načrtnega priseljevanja migrantov v Maribor.

“Odgovorni za načrtno zaostrovanje razmer v mestu Maribor morajo odgovarjati takoj, še preden pride do nekontroliranega izbruha nezadovoljstva Mariborčanov,” je še zapisano v sporočilu na spletni strani društva, pod katerim je podpisan Šiško, eden od nekdanjih vodij navijaške skupine Viole in županski kandidat, ki so ga zaradi poskusa umora z enega od predvolilnih soočenj leta 2008 odpeljali na prestajanje zaporne kazni.

Vir: STA

Aktualne oddaje

Občinski informator

V Mariboru si

Report

Na glas

Dialog

Občinske seje

Zdravje BP

Pravni nasveti

Lokalno in regionalno

Spidi kaktus top 8

Plej

ŠKL

Modro

Zakladnica kulture

Četrtkova podoknica

Prenosi tekem

Top 10

Narodnih 10