V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V zvezi s člankom “Če nisi bil v volilnem štabu Urške Repolusk, nimaš službe na Občini Ruše?“, ki je bil na portalu Lokalec.si objavljen dne 3. oktobra, smo od Občine Ruše, županje Urške Repolusk, prejeli zahtevek o popravku oziroma prikazu nasprotnih dejstev. Prikaz objavljamo v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov.
Občina Ruše ostro nasprotuje navedbam medija Lokalec.si v prispevku „Če nisi bil v volilnem štabu Urške Repolusk, nimaš službena Občini Ruše?“, ki je skrajno žaljiv do vseh zaposlenih v občini.
Vsi zaposleni v Občini Ruše si prizadevajo k strokovnemu in profesionalnemu delu občine. Vsak od njih je pomemben člen, ki prispeva k nemotenemu delovanju občine.
Občina Ruše skrbi, da se postopki zaposlitev in imenovanj izvajajo skladno z veljavno zakonodajo. Kar velja tudi za izpostavljene primere v prispevku. Zaposlitve in imenovanja so se izvedle, zaradi zagotavljanja učinkovitejšega in nemotenega izvajanja nalog organa ter zaradi povečanega obsega dela. Izbrani imajo dolgoletne delovne izkušnje in znanja za opravljanje nalog na delovnih mestih, ki jih zasedajo ter funkcij, ki jih opravljajo.
V tokratni oddaji V Mariboru si smo gostili poslanca Državnega zbora mag. Andreja Rajha in dr. Franca Trčka, ki sta se odzvala na aktualne politične dogodke v Mariboru in Sloveniji. V drugem delu oddaje pa smo spregovorili o turizmu na Pohorju in koaliciji za Pohorje, med drugim tudi o mladem najemniku Bolfenk resorta na Pohorju, Denisu Šlaku.
Ob napovedanem dvigu cene oskrbnine za otroke Vrtca Janka Glazerja Ruše, ki sta ga zastopala Ladislav Pepelnik in UrškaRepolusk so svetniki Občine Ruše podali predlog, da naj se ta denar najde v proračunu in da naj se cena ne dvigne. Odgovor županje je bil, da teh rezerv nimajo. Rešitev se vendarle ponuja kar sama, vendar bi to pomenilo, da si mora oblast odžagati lastno vejo.
Če samo omenimo dejstvo, da Občina Ruše vsak mesec, brez razpisa, financira Društvo prijateljev mladine Ruše (DPM Ruše) za izvedbo “nadstandardnih” otroških delavnic med 9. in 13. uro, se namreč rešitev ponudi sama po sebi. Ta sredstva bi občina namreč lahko namenila za ublažitev podražitve mesečne oskrbnine za kar 186 otrok, ki obiskujejo Vrtec Janka Glazerja Ruše. Taisti otroci, ki zdaj hodijo ob dopoldnevih na omenjene delavnice bi glede na zapisano in vse podatke, ki smo jih pridobili, lahko obiskovali vrtec, kjer imajo trenutno skorajda isto število prostih mest.
Poglejmo primerjavo nekoliko podrobneje. V program delavnic DPM Ruše je prijavljenih okrog 14 otrok, za katere starši plačujejo okrog 100 €. Za program, ki traja med 9. in 13. uro pa plačuje tudi Občina Ruše, ki med vsemi aktivnosti društva, financira tudi tega.
Financiranje DPM Ruše s strani občine Ruše:
• junij 2019: 5.189,40 €
• julij 2019: 10.560,72 €
• avgust 2019: 3573,31 €
• september 2019: 3.482,22 €
• oktober 2019: 2.732,11 €
Medtem pa je v Vrtec Ruše trenutno vpisanih 186 otrok, po podatkih ravnatelja Ladislava Pepelnika pa je še vedno 14 prostih mest v prvem in drugem starostnem obdobju. Starši za otroka, ki obiskuje prvo starostno obdobje plačujejo 479,78€ mesečno, za drugo starostno obdobje pa 364,97€. Omenimo še dejstvo, da otroci, ki obiskujejo delavnice DPM dobijo tudi malico, torej je obisk delavnic skorajda enak obisku vrtca. Rešitev bi se tako lahko ponudila kar sama. Manko otrok v vrtcu, po podatkih ravnatelja vrtca, je še vedno 14 prostih mest, bi lahko nadomestili z vpisom teh istih otrok, ki obiskujejo “nadstandardne” delavnice Društva prijateljev mladine Ruše. Po izračunih bi lahko denar, ki ga ruška občina daje omenjenemu društvi, dobil Vrtec Ruše. Občina bi tako morala le prerazporediti sredstva, ki jih po njihovem v proračunu ni oziroma, da rezerv za dodatno sofinanciranje plačevanja oskrbnine otrok v vrtcu nimajo. Starši otrok, ki so na dopoldanskih delavnicah v DPM Ruše bi tako za varstvo otrok v vrtcu sicer plačevali več, bi se pa s to rešitvijo morebiti rešila zagata okrog dviga cen mesečne oskrbnine za otroke, ki že obiskujejo vrtec. S tovrstnim dvojnim financiranjem po teh izračunih ne bi bilo potrebe dvigovati položnic za plačevanje vrtca. Največji strošek v vrtcu so namreč še vedno zaposleni, katerih število bi ob vpisu dodatnih 14 otrok, ostalo enako. Po mnogih predvidevanjih se ruška občina te rešitve ne bo poslužila. Kot smo namreč že poročali, je v društvu zaposlena partnerka podžupana Jerneja Ajda in tako je težko verjeti, da bi si ruška oblast kar sama odžagala vejo. Občina plačuje DPM Ruše, a ne razpolaga niti z njihovimi osnovnimi podatki.
Vrtec Ruše
Na občino Ruše, ki vsak mesec direktno brez razpisa financira DPM Ruše, smo že v mesecu maju naslovili osnovna vprašanja vezana na DPM Ruše. Ker na ta vprašanja nismo prejeli odgovorov, smo tudi v mesecu oktobru posredovali sledeča novinarska vprašanja, na katera pa na Občini Ruše niso znali odgovoriti: “Koliko udeležencev obiskuje delavnice DPM Ruše, ki se izvajajo vsak dopoldan? Koliko zaposlenih je na DPM Ruše?, Kakšno plačo prejemajo zaposleni na DPM Ruše?, Ali so zaposleni za polni delovni čas oziroma za koliko ur na teden so zaposleni?”
In kakšen je bil odgovor občine: „Občina Ruše je vaša vprašanja, ki ste jih poslali 28. 5. 2019, odstopila v reševanje Društvu prijateljev mladine Ruše, dne 3. 6. 2019. O odstopu smo vas isti dan pisno obvestili. V kolikor vam Društvo prijateljev mladine Ruše, kot pristojna organizacija za podajo odgovorov na zgornja vprašanja ni odgovorilo, predlagamo, da jim vprašanja ponovno pošljete.“
Torej občina Ruše, ki je DPM Ruše brez razpisa kar 5 mesecev nakazovala sredstva v višini 25.537,76 EUR, nima niti osnovnih podatkov o delovanju društva in očitno ne vedo niti kaj plačujejo. Naj omenimo še, da društvo za uporabo prostorov, kot tudi obratovalne stroške, ne rabi občini plačati nič.
Sum v sporno financiranje DPM Ruše in izvajanja uslug podžupanu Jerneju Ajdu samo narašča
Še bolj zanimiv odgovor smo s strani občine Ruše prejeli, ko smo 18. oktobra 2019 želeli pridobiti bolj natančne podatke o tem kaj in kako financirajo DPM Ruše in na podlagi katerih stroškov se društvu vsak mesec nakazujejo sredstva. Odgovor je bil, da so to informacije javnega značaja in da jih bo občina na tak način tudi obravnavala. Teh podatkov tako še do danes nismo dobili. Občina Ruše tako vprašanje „Koliko sredstev Občina Ruše nakaže DPM Ruše za dopoldanske delavnice od 9.00 do 13.00 ure?“ obravnava kot informacijo javnega značaja in se izogiba odgovoru, ki nam ga še vse do danes, torej 20 dni po zastavljenem vprašanju, ni posredovala.
Zakaj teh podatkov občina Ruše nima oziroma zakaj jih ne želi javno objaviti nam ni znano, vsekakor pa vse bolj potrjuje tezo opozicije, da je celotno financiranje le usluga podžupanu Jerneju Ajdu, katerega partnerka je zaposlena v DPM Ruše.
V Sveti Trojici v Slovenskih goricah je župan David Klobasa na zboru občanov predstavil projekte in investicije, ki so jih uspeli realizirati in izvesti v tem letu njegovega županovanja. Ob tem pa je pozval občane k aktivnemu sodelovanju pri projektih pa tudi, da bi preko projekta “moja pobuda”s predlogi sodelovali pri pripravi občinskega proračuna za leto 2020.
Kdo in zakaj rešuje Slovenijo? Kdo uničuje državo in kdo ter kako jo bo poskušal rešiti ter kje je tu mali človek? To je osnova oddaje, v kateri smo gostili pobudnika civilne iniciative Rešimo Slovenijo s protestnim shodom, ki je bil v Ljubljani 10. 10. ob 17.uri na Prešercu. Gosta sta bila Franc Kangler in Marjan Podobnik
Mariborski mestni svet bo na današnji seji odločal o rebalansu letošnjega proračuna, ki zaradi nižjih pričakovanj realizacije prihodkov predvideva znižanje sredstev za 2,1 milijona evrov na 137,7 milijona evrov. Zaradi tega so nekatera načrtovana sredstva prenesli iz tistih projektov, za katere je bila časovnica nekoliko spremenjena.
Svetniki bodo na seji potrjevali tudi novo direktorico Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Po dolgih letih se s tega mesta poslavlja Tanja Vindiš Furman, saj je nadzorni svet za naslednja štiri leta imenoval nekdanjo sodelavko sklada Ireno Španinger.
Beseda bo na seji tekla tudi o predlaganem letnem programu športa v Mestni občini Maribor za leto 2020, ki za programski del predvideva 4,1 milijona evrov, za investicijsko vzdrževanje objektov in opreme pa še dodatnih 700.000 tisoč evrov.
Še drugič pa bodo mestni svetniki razpravljali o začetku izdajanja občinskega časopisa, ki je že na prvi obravnavi požel kar nekaj vročih razprav. Čeprav je župan Saša Arsenovič napovedoval nekaj sprememb v smeri samoomejitve pri uredniški politiki, se je namreč zdaj zgodilo celo nasprotno. V prvotnem predlogu je bilo predvideno, da bo o imenovanju in odpoklicu odgovornega urednika na predlog župana odločal mestni svet, zdaj mestna uprava predlaga, da bi urednika imenoval in razrešil kar župan.
Za občane bo pomembna še razprava o spremembah parkirnega režima v mestu. V županstvu so upoštevali nekatere pripombe, tako da po novem predlogu sobotno parkiranje še naprej ostaja brezplačno. Bi pa na belih conah plačljivo parkiranje med tednom podaljšali do 19. ure, pri čemer bi bilo prvih deset minut odslej povsod brezplačnih. V skladu s predlogom bi povišali cene parkirnih dovolilnic, za 20 centov višje pa bi bile tudi cene občinskih parkiriščih z zapornicami.
Vir: STA
Mariborski mestni svetniki (brez vodstva občine) so pokomentirali aktualna dogajanja v mestu. Med drugim se nam obeta ponovno povišanje položnic Snage, podaljšanje parkirnin in prometni kaos, saj se prometne politike lotevamo stihijsko. Podrobnosti v prvi oddaji pete sezone na BK TV z Andrejem Okrešo.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je danes ogledala rekonstrukcijo križišča v Šentilju in nadaljevala z ogledom zaključenih del nadgradnje železniškega odseka železniške povezave Pesnica – Šentilj in povezavo do državne meje v Pesnici. Z ogledom je nadaljevala še v Mariboru, kjer si je ogledala gradbišče nadgradnje mariborske železniške postaje in Ljubljanske ulice v Mariboru, kjer se odvija izgradnja podvoza.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Breatušek je na obisku v Mariboru poudarila, da je vesela, da veliki projekti obnove železniške infrastrukture tečejo po planu. “Tečejo po planu, kar se tiče rokov kot tudi financ, tako mi zatrjujejo,” je dejala. Po njeni oceni bi lahko čez leto dni vožnja z vlakom od Maribora do Ljubljane trajala eno uro in pol.
Na obisku je spomnila, da je pred dvema tednoma ustanovila delovno skupino za pripravo dolgoročne strategije razvoja železniške infrastrukture v državi. Omenila pa je tudi korak naprej k ukinitvi vinjet na hitri cesti skozi Maribor. “Prejšnji teden smo z našega ministrstva dali v medresorsko usklajevanje vladni akt, ki bo to cesto izvzel iz vinjetnega sistema. Država namreč nima pravne podlage, da na tej cesti zahteva vinjeto,” je dejala Bratuškova.
Mariborski župan Saša Arsenovič je izrazil zadovoljstvo, da država skuša pomagati regiji pri razvoju infrastrukture. Pomembna pridobitev pa bo tudi podvoz pod železnico na Ljubljanski. “Vesel sem, da gre vse po načrtih, tako časovno kot finančno,” je dejal. K temu pa dodal: “To je prava smer razmišljanja države, da je treba regiji pomagati na infrastrukturni ravni, da se bomo lahko bolje razvijali,” je dodal.
Bratuškova je omenila tudi želje, da ne bi mariborsko letališče zgolj ohranili odprtega, ampak da bi našli strateškega partnerja, ki bi mu bilo za letališče tudi mar. “Na žalost obratuje bolj slabo, a še nismo obupali. Skušali bomo poiskati strateškega partnerja. V tem trenutku imamo na mizi samo možnost koncesije, če bi bil interes, pa mislim, da bi se bila država pripravljena pogovarjati tudi o prodaji. Želim si, da bi za to letališče uspeli najti resnega, pravega partnerja, ki bi mu dal tudi življenje,” je dejala.
Ostaja pa odprto tudi vprašanje izgradnje južne oziroma zahodne obvoznice, a minitrica o tem ni želela govoriti. “Proračun države in s tem tudi ministrstva za infrastrukturo je ravno v sprejemanju v DZ, zato dokler ne bo sprejet, ne bi želela komentirati ostalih projektov,” je pojasnila.
Kot kaže, v Rušah naj ne bi bili sposobni za delo na občini nihče drug kot pa županjini ljudje, vsi ostali Rušani pa se raje prijavljajte na delovna mesta drugje. Morda pa ste zamudili skok na vlak v času volitev, ko se niste slikali in javno podprli Urške Repolusk.
Tako je v zadnjem obdobju zaposlila dva njena človeka, Lucijana Viharja in Lauro Šoštarič, za člana sveta zavoda CEZAM pa imenovala Miho Žižeka. Lucijana Viharja kar neposredno preko pogodbe za obdobje treh mesecev, Lauro Šoštarič pa preko razpisa, na katerega se je prijavilo kar 94 ljudi, a izbrana je bila ravno županjina podpornica.
Zakaj županjini ljudje?
Ko je na soočenjih županja Urška Repolusk naštela svojo najožjo ekipo volilnega štaba, so se pojavila imena Lucijan Vihar, Miha Žižek in Robert Leva, ki je dolgoletni partner Laure Šoštarič. Urška Repolusk je namreč 25. oktobra 2018 na soočenjih na BK TV sama navedla imena:
Kaj Laura Šoštarič in Lucijan Vihar na občini delata, nam Občina Ruše ni želela zaupati, ko smo jih po tem povprašali. Prejeli smo le odgovor, da je eden na delovnem mesto Administrator V, drugi pa delovnem mestu Višjega referenta. Tako na Občini Ruše samo še dvigujejo dvom o tem, ali sta za delo, ki ga opravljata, sposobna in ali naj bi bili zaposlitvi le politični odločitvi.
Katja Markač Hrovatin nova direktorica Občinske uprave Ruše?
Po naših podatkih naj bi nova direktorica Občinske uprave Ruše postala koalicijska svetnica Katja Markač Hrovatin z liste 2×2 Neodvisna lista, ta je pred leti že morala zapustiti Občino Ruše. V času volitev je tudi ona podpirala županjo Urško Repolusk in naj bi si, kot kaže, na ta način prislužila delovno mesto direktorice občinske uprave.
Vezano na to smo tudi poslali na občino vprašanja, ali bo Markač Hrovatinova postala direktorica, v odgovoru pa so zapisali: „Direktor občinske uprave Občine Ruše je gospod Dušan Lahe. Direktorji občinskih uprav se izbirajo na podlagi izvedbe postopka javnega natečaja. V kolikor bo objavljen javni natečaj za novega direktorja, vam bomo ime tega lahko sporočili šele po zaključku javnega natečaja.“
Pri tem so na občini zamolčali, da je Dušan Lahe že prejel odločbo o prenehanju dela kot direktor občinske uprave s strani županje Urške Repolusk in ga do odpovednega roka ne bo več v službi, saj koristi dopust. Po naših informacijah naj bi Katja Markač Hrovatin že zapuščala delovno mesto na Pravni fakulteti Maribor, kjer naj bi svoje delo opravljala dobro in korektno.
Tako ni nikomur jasno, zakaj se na Občini Ruše gredo takšne skrivalnice, saj je izbira direktorja občinske uprave odločitev županje. Morda pa zato, da bi se prikrile sledi političnih kupčkanj?
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. 4. Mariborski mestni tek kljub slabemu vremenu privabil številne tekače
2. Mariborski mestni svetniki danes o podražitvi parkirnine in mestnem časopisu
3. Uporniku predali 100.000 centov
4. Ustoličenje literarne zavetnice v Sveti Trojici
5. Septembrska akcija AMZS „365 dni!“
6. V Pesnici tekmovali v kuhanju Pesniškega piskra
7. Na Mariborski koči obeležili 75. letnico požiga koče in 40 let obstoja KS Reka – Pohorje
8. V Vuzenici prikazali kmečke običaje in priredili malo ižino
Tokrat v Občinskem informatorju:
1. Županu obnova miklavške občinske zgradbe pomembnejša kot šola in kanalizacija
2. Vijol’čna kri za vse ljudi tradicionalno rešuje življenja
3. Odvoz embalaže od vrat do vrat
4. Zveza prijateljev mladine letos na letovanje peljala kar 1791 otrok
5. Europark pred praznovanjem 19. rojstnega dne
6. V Lovrencu na Pohorju priredili 5. Harmonikarjado
7. V Selnici ob Dravi priredili že 9. Jabolčni tek
8. V Hočah tekmovali s traktorji
Mariborski mestni svetniki so v prvi obravnavi načeloma soglašali s podaljšanjem časa plačljivega parkiranja v mestu in ostalimi predlaganimi spremembami odloka o občinskih cestah, a pričakujejo določene popravke. Med drugim jih je zmotilo, da naj bi po novem bilo možno plačilo parkirnine za najmanj eno uro.
Večina mestnih svetnikov MO Maribor ima velike pomisleke o sprejetju odloka, s katerimi bi župan podražil parkiranje v mestu oziroma podaljšal čas plačljivega parkiranja.
Na seji mestnega sveta je Uroš Kosi povedal, da želijo podaljšati ure parkiranja, in sicer predvsem na željo stanovalcev, ki v večerih ne morejo parkirati, ko se vrnejo domov, ker so parkirna mesta zasedli drugi. Vztraja, da gre za uskladitev z Lentom, kjer je plačljivo do 20. ure.
Igor Jurišič je opozoril, da pri predlogu o podaljšnju parkirnega časa ne gre za usklajevanje, ampak za podražitve. Opozarja, da center mesta ne bo več živ, prav tako, da je v Ljubljani v centru cenejše parkiranje kot v Mariboru na primerljivih parkirnih mestih. Pa tudi to, da je treba vprašati vse občane, take, ki se pripeljejo v center z obrobja.
Franc Kangler v imenu svetniške skupine pravi, da je nedopustno, da se podaljšuje čas plačljivega parkirišča. S tem bo po njegovem življenje iz mestnega središča izginilo. Prav tako meni, da je treba do drugega branja vprašati se druge občane, ne samo tiste, ki živijo v centru. Urediti bi bilo treba tudi javni prevoz.
Jelka Kolmanič opozarja, da je veliko občanov razburjenih, ker se vsake toliko časa skuša dvigniti cene raznih storitev. Pravi, da bi se moralo bolj premišljeno lotiti zadev. Da bi se moralo ceno spustiti pri parkirišču zdravstvenega doma, saj tja pripeljejo ostareli in bolni, ki se ne morejo voziti z avtobusom.
Josip Rotar in Lista kolesarjev in pešcev so za to, da se najde postopne rešitve, pri katerih bi iskali rešitve za alternativne prihode v mesto z avtobusi, kolesi in peš sočasno z rešitvami o plačljivem parkiranju.
Tatjana Frangež meni, da so za iskanje rešitev, kako bi spravili avtomobile iz centra, a ne podražitvijo parkirnih mest.
Tudi Branislav Rajić je proti podaljševanju plačljivega parkirnega časa in podražitvi, ampak je treba iskati druge rešitve. Opozarja, da elektronska aplikacija ni dobra rešitev. Prav tako, da naj se upošteva mnenje vseh občanov, ne samo iz centra. Želi ukrepe, s katerimi ne bodo zatrli ljudi , ampak jih spodbudili. To pa ne bo po njegovem z dvigovanjem cen.
Melita Petelin se strinja z Rajićem in Kolmanićevo in dodaja, da bi lahko bilo podaljšano zgolj do 18.ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Matic Matjašič opozarja, da bi bilo treba drugače urediti in po drugem vrstnem redu. Najprej posodobiti javni potniški promet, šele nato vse ostalo.
Bernard Memon se sprašuje, kam bo odšel denar od zvišanja cen parkiranja in podaljšanja časa parkiranja. Na kratko opozarja, ali je županu in ekipi do živega mestnega jedra ali zgolj do dviga cen parkirnin.
Miha Recek meni, da bi morali pri drugem branju ločiti odlok o podaljšanju parkirnega časa oziroma o parkirni politiki od ostalih točk istega odloka. Ob tem pa se še sprašuje, kam naj bi šel denar, pridobljen od podaljšanja parkirnega prostora.
Matej Žmavc meni, da naj uvedejo merilo pol ure, ne pa ene cele ure parkiranja. Saj imajo mnogi krajše opravke v mestu in bi bilo dovolj, da plačajo začetih pol ure, ne pa celo uro.
Zdenka Križanič opozarja tako kot ostali, da bi bilo treba urediti javni potniški prevoz, uvesti več avtobusov, ne pa zviševati cene plačljivega parkiranja.
Prav tako so proti podaljševanju in zviševanju cen plačljivega parkiranja Saša Pelko in Damir Orehovec. Tudi Lidija Divjak Mirnik, ki pravi, da bi bili lahko bolj človeški in podaljšali uro največ za pol ure.
Mestni svetniki so na seji spregovorili o sprejetju odloka o ustanovitvi in izdaji občinskega časopisa Mestne Občine Maribor. Z 22 glasovi za in 4 proti, so mestni svetniki v prvi obravnavi, potrdili odlok o ustanovitvi in izdaji občinskega časopisa MO Maribor.
Svetniki so z 22 glasovi za sprejeli odlok o ustanovitvi mestnega časopisa, a želijo imeti grobo finančno oceno stroškov in varovalko, da časopis ne postane županovo trobilo. Že s tem, da odgovornega urednika ne izbira župan, ampak občinski svet, so dejali na danšnji seji mestnega sveta.
Matic Matjašič (Lista mladi. Povezujemo!) je bil za ustanovitev, a je imel več pomislekov. Med drugim to, da bi moral odgovornega urednika izbrati občinski svet, ne pa župan.
Pomisleke ima tudi Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja – NLS). V stranki niso niti za, niti proti ustanovitvi. Se pa Kangler sprašuje, koliko je vreden časopis, koliko sredstev bodo namenili zanj v rebalansu. Ob tem je še dodal, da naj bo župan dovolj moder, da bo odgovornega urednika izbral občinski svetniki, ne pa župan. Kangler še pravi, da ni ne za, ne proti, bolj ga skrbi, da je moč politicne oblasti skoncentrirana v Ljubljani. Po njegovem bi morali o tem razpravljati, “saj ne smemo dopustiti, da bi bili Mariborčani ujetniki medijskega izsiljevanja”.
Bernard Memon (NSi) je opozoril, da bi morali omejiti v časopisu oglaševanje javnih podjetij, da bo treba skrbeti, da bodo mestne četrti in krajevne skupnosti enakovredne zastopane, da se jim nameni vsaj eno stran.
Saša Pelko (Lista župana Andreja Fištravca) pravi, da je cifra za časopis visoka, ob tem pa ni denarja za ogromno drugih projektov, ki bi morali biti izvedeni. Pelko še pravi, da ne verjame trditvam župana, da časopis ne bo trobilo župana. “Tisti, ki ustanovi glasilo, običajno tudi odloča,” opozarja. Ne verjame, da bo časopis neodvisen.
Melita Petelin (Lista Melite Petelin) pravi, da so sporne postavke, da bi se vzela sredstva za časopis, a kako, če pa se ne ve, koliko.
Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) pravi, da so za sprejetje odloka, a da bi to bila elektronska verzija, kar bi bila cenejša in bolj zelena verzija.
Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev) je za ustanovitev časopisa, a opozarja na to, da ne vedo finančne strukture. Pozdravlja idejo, da bi imele v časopisu prostor za prispevke tudi nevladne organizacije.
Stojan Auer (LPR) je spomnil, da je njegova stranka predlagala ime Jutro, večina svetnikov, ki sedaj razpravlja, je namreč proti imenu Časopis.
Jelka Kolmanič (DeSUS) podpira idejo o mestnem časopisu. Strinja pa se s Kanglerjem, da centrala preveč vpliva na vsebino člankov. Želi, da je v časopisu več pozitivnih zgodb, strinja se z Matjasicem, da naj imajo nevladne organizacije prostor. In naj se nikar ne pozabi na starejše kot eno od ranljivih skupin.
Župan Saša Arsenovič na očitke odgovarja, da je v mestu 100 tisoč prebivalcev, da je od tega določeno število zaposlenih v javnih podjetjih, kjer se trudijo za dobrobit mesta. In da želi, da se piše dobre zgodbe o teh ljudeh v teh podjetjih. Pravi, da so preverjali cene, kako bi bilo, če bi časopis dali v vsak nabiralnik šli pa z znanim imenom tistega, ki bi se prijavil za prejemanje časopisa. Še vedno pa ne vedo, kolikokrat na leto naj bi časopis izšel.
Za Mariborčane je vsekakor novica dneva, da bo parkiranje v Mariboru dražje in da se bo občinska blagajna še bolj polnila za projekte župana Arsenoviča (mostovi, garažne hiše, Koroška, občinski časopis …).
Ali bodo tokrat Mariborčani glasnejši in se uprli, bomo videli, vsekakor pa so bolj prilagodljivi in bolj potrpežljivi kot v času županovanja Kanglerja in Fištravca, kar so že pokazali ob podražitvi odvoza smeti in dviga cene pomoči na domu. Kot kaže pa prva Snagina podražitev za 38 odstotkov letos ne bo edina. Vse glasnejše so namreč govorice, da bo treba letos ceno odvoza smeti ponovno podražiti. Med tem pa Arsenovič ne skriva ambicij po gradnji garažnih hiš, ki bodo verjetno poskrbele za še dražje parkiranje v Mariboru in polnjenje žepov njihovih upravljavcev. Še pred prvo sejo mestnega sveta po dolgem vročem poletju je namreč župan Saša Arsenovič s svojo ekipo predstavil teme, o katerih bodo na seji razpravljali. Med drugim o odloku, ki bi zagotovil ustanovitev in izhajanje mestnega časopisa ter o podaljšanju časa plačljivih parkirnih mest in sami podražitvi parkirnine.
Dražje parkiranje
Pri odločanju o tem, kako bi poenotili čas na plačljivih conah za parkiranje se ne odločajo za čas, ki ga ima večina javnih plačljivih con, ampak se ravnajo po Lentu, kjer je tako parkiranje določeno od 8. do 20. ure, drugje je še zdaj večinoma do 17. ure. Obenem pa so premaknili tudi uro – namesto ob 8. uri bi po novem veljalo že od 7. ure naprej. Uroš Kosi iz Sektorja za komunalo in promet pravi, da je tako po vseh evropskih mestih in da bi brezplačno parkiranje sprožilo več potovanj v mesto z osebnimi vozili, čemur pa bi se rada občina izognila zaradi tega, ker bi radi prepričali ljudi, da bi bolj uporabljali alternative: avtobus, kolo in ne nazadnje, da bi ljudje prišli peš. Več o tem Uroš Kosi v posnetku:
Zdi se, kot da si občina želi na eni strani postati bolj zelena, bolj kot ne pa, da želi, da Mariborčani trošijo denar v centru. In to ne samo drobiž. Tako lahko vsaj razumemo Kosijevo današnjo izjavo o tem, da kdor ne more dati evra za parkirnino, verjetno tudi trošil ne bo veliko:
Sprejemanje odloka za ustanovitev časopisa
Direktor mestne uprave MOM Boris Železnik je danes izjavil, da občina Maribor “kot druga največja občina v Sloveniji si želi na primeren in ustrezen način obveščati svoje občane in občanke o svojem delu, rezultatih in o projektih v teku. Prav tako pa objavljati vsebine, ki so aktualne za vsakdanje življenje.” Vse lepo in prav, a zakaj nočejo že zdaj razpravljati o uredniški politiki časopisa, ko pa bi to morala biti ena pomembnejših točk. Kot da bi radi najprej imeli zeleno luč, o vsebini pa bi potem sami odločali po svoje in po nareku. Železnik namreč pravi, da ne bi rad izgubljal preveč besed:
Pa ravno programska politika in okvirna vsebina sta tista dejavnika, ki bi morala biti ne samo znana, ampak docela razčlenjena, preden se svetniki odločajo, ali bodo dali mestnemu časopisu zeleno luč. Takšen naj bi bil vsaj vrstni red, drugače kupujejo ali pa prodajajo mačka v žaklju. Dokler tega žaklja ne odprejo, ne vedo nič o mačku.
Župan bi denar delil kar direktno in brez javnega naročanja
Kot je možno razumeti iz odloka pa so pripravljalci gradiva očitno pozabili na zakon o javnih naročanjih, saj le ta tako kot je zapisan sedaj daje županu Arsenoviču moč, da odloča o izvajalcih prav on. Tako bi rad župan denar davkoplačevalcev delil kar direktno in ne na podlagi javnega razpisa ali poziva, kot mu narekuje zakon.
Šolarji, ki izpolnjujejo pogoje, imajo po zakonu o osnovni šoli pravico do brezplačnega prevoza v šolo. Delež učencev, ki so do prevoza upravičeni, je različen in je običajno višji v manjših občinah. Ponekod opozarjajo, da prevozi predstavljajo zajeten finančni zalogaj za občino. Mestna občina Maribor bo letos za prevoze šolarjev namenila več kot 210.000 evrov.
V skladu z zakonom imajo pravico do brezplačnega prevoza učenci, katerih prebivališče je oddaljeno več kot 4 kilometre od šole. Ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od šole, imajo to pravico učenci v prvem razredu in ostalih razredih, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je na poti v šolo ogrožena njihova varnost. Pravico do brezplačnega prevoza imajo tudi otroci s posebnimi potrebami.
Fotografija je simbolična
V Mariboru je bilo v šolskem letu 2018/2019 od skupaj 8353 učencev do brezplačnega prevoza v šolo in iz šole upravičenih 1068 učencev, kar znaša 12,8 odstotka. Na občini so pojasnili, da se največ otrok vozi z šolskih območij, ki gravitirajo osnovnim šolam Kamnica, Malečnik, Ludvika Pliberška, Rada Robiča Limbuš, Franca Rozmana Staneta, Gustava Šiliha, Toneta Čufarja, Draga Kobala in Centru za sluh in govor.
Mariborski učenci se ne vozijo s posebnimi šolskimi prevozi, saj je celotno šolsko območje pokrito z rednimi avtobusnimi linijami. Če se pojavijo kakšne težave, jih rešujejo sproti v sodelovanju s starši, šolo, svetom za preventivo in javnim prevoznikom, so pojasnili na občini. Za šolske prevoze občina namenja več kot 210.000 evrov.
V zvezi s člankom “Ustroj ruške županje odlično deluje“, ki je bil na portalu Lokalec.si objavljen dne 23. julija 2019, smo od županje Ruš, Urške Repolusk, prejeli prikaz nasprotnih dejstev. Prikaz objavljamo v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov.
Sklic 5. redne seje Občinskega sveta Občine Ruše je bil legalen in legitimen
Seje občinskega sveta potekajo na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, ki določa sklepčnost in način sprejemanja odločitev občinskega sveta. Za ustrezno odločanje kolektivnega organa morajo biti izpolnjeni trije pogoji in sicer: občinski svet mora biti z zakonom ali občinskim splošnim aktom pooblaščen za sprejemanje odločitve, ki jo sprejema; občinski svet mora biti v času sprejemanja odločitve sklepčen in odločitev mora biti sprejeta z ustrezno večino. Kar pomeni večino tistih, ki so glasovali, razen če zakon ali poslovnik občinskega sveta ne določa drugačne večine.
Občinskemu svetu je bila pred začetkom seje dana možnost, da se odloči ali se zaradi nomotehnične napake v navajanju podlage za sklic seje le-ta ne izvede. Ker pa je po pojasnilu in opravičilu sejo začel, sprejel dnevni red in jo končal, je bila seja izvedena legalno in legitimno. Tako so tudi vsi sprejeti sklepi na tej seji legalni in legitimni.
Kohezijski sklad bo k celotnemu projektu obnove železniške proge med Mariborom in Šentiljem prispeval 101 milijon evrov, so sporočili iz Evropske komisije. Kot so izpostavili, podpirajo projekte, ki skrajšujejo potovalni čas ter hitrost, hkrati pa zagotavljajo večjo varnost potnikov. Celoten projekt je sicer vreden blizu 254 milijonov evrov.
V sporočilu za javnost so na komisiji izpostavili, da so pri odločitvi med drugim upoštevali projekcije zgostitve prometa na baltsko-jadranskem koridorju, katerega del je ta odsek, v prihodnjem desetletju. Obnova omenjene proge bo omogočila, da se bo število vlakov med Mariborom in Šentiljem povečalo s 67 na 84 dnevno, so dodali.
Evropska komisarska za promet VioletaBulc je ob odločitvi sklada dejala, da bo obnova koristila tako domačinom kot turistom, ki bodo potovali hitreje in varneje. “Upam, da bo to prepričalo ljudi, da avtomobile pustijo doma in se odločijo za bolj zelen način potovanja,” je dodala komisarka. Po navedbah komisije bo prenova proge omogočila tudi krepitev tovornega prometa, kar bo imelo pozitivne učinke na delovna mesta, mednarodno trgovino in gospodarsko rast v državi.
Obnova proge je sicer del večjega projekta, ki je ocenjen na 253,7 milijona evrov.
Nadgradnja železniškega odseka Pesnica-Šentilj se končuje
Konec junija lani je bila podpisana pogodba z izbranimi izvajalci Pomgrad, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba v vrednosti 44,4 milijona evrov (z DDV) za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica-Šentilj, ki se končuje.
Železniška postaja v Šentilju
Za nadgradnjo železniških postaj Tezno in Maribor ter odseka Maribor-Počehova je bila podpisana pogodba v vrednosti 55,5 milijona evrov z izbranimi izvajalci SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Rok za dokončanje del je 31. september 2020.
Aktivno protihrupno zaščito na odseku Pesnica-Šentilj bosta za 10,1 milijona evrov do 21. decembra 2021 izvedla SŽ-ŽGP in Pomgrad; pogodba je bila podpisana konec januarja letos. Pasivno protihrupno zaščito bo medtem skladno z decembra lani podpisano pogodbo v vrednosti dobrih 428.000 evrov do 16. novembra letos izvedel AJM, so še pojasnili na direkciji.
Proga med Mariborom in Šentiljem je enotirna
Železniška proga Maribor-Šentilj, dolga skoraj 16 kilometrov, poteka skozi območje Slovenskih goric in pelje skozi dva predora ter ustavlja na dveh postajah in dveh postajališčih. Odsek je bil zgrajen že leta 1846 v okviru gradnje Južne železnice med Dunajem in Trstom.
Medtem ko je od Sežane do Maribora železniška proga zgrajena kot dvotirna, je med Mariborom in Šentiljem oz. državno mejo enotirna. Proga je potrebna obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, na svoji spletni strani navaja direkcija.
V prihodnje je glede na prometne potrebe tako v Sloveniji kot Avstriji predvidena tudi izgradnja drugega tira. Na direkciji za infrastrukturo so za STA nedavno pojasnili, da bo odločitev o gradnji drugega tira železniške proge Maribor-Šentilj sprejeta glede na prometne potrebe in sicer tako v Sloveniji kot v Avstriji, kjer prav tako v enem delu ni drugega tira.
Nadgrajena proga bo zadoščala predvidoma do leta 2039, ko bo potreben še dodaten tir. Če se bo pokazalo, da je potreben že prej, bo to izvedljivo brez večjih zapletov, saj bodo elementi inženirskih objektov (predora, viadukta, zunajnivojska križanja cest in železnica) že v tej fazi prilagojeni na dvotirnost. Tudi državni prostorski načrt za dvotirnost je že sprejet, so pojasnili.
Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča je svetovalcu nekdanjega mariborskega župana MarkuKovačiču zaradi domnevne poslovne goljufije danes izrekel pogojno kazen eno leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbo.
Marko Kovačič, ki se ga je zaradi tesnih povezav z nekdanjim županom AndrejemFištravcem imenovalo tudi župan v senci, se je znašel na sodišču zaradi očitkov o domnevno spornem poslovanju njegovih podjetij pred prihodom na občino. Obtožnica ga bremeni poslovne goljufije v skupni vrednosti skoraj 120.000 evrov, ker njegovo podjetje Svarog naročnikom ni dostavilo že plačanih interaktivnih tabel, in kršitve temeljnih pravic delavcev.
Sodni senat pod vodstvom Boštjana Polegeka ga je spoznal za krivega v primerih oškodovanja zasebnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea – ECM, Osnovne šole Trebnje, Gimnazije Novo mesto, Nataše Hauptman in zaposlenih v Svarogu, ne pa tudi v dveh drugih primerih ECM ter domnevnega oškodovanja fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter srednje zdravstvene šole Ljubljana.
Kovačič: “Nikomur nisem hotel namenoma škodovati”
Obdolženi je na današnjem zaključku dokaznega postopka ponovil, da nikomur ni hotel namenoma škodovati. Ponovil je, da je njegovo podjetje vrsto let uspešno poslovalo, leta 2011 pa je z nastopom gospodarske krize močno upadel promet, zato so imeli težave z izpolnjevanjem naročil. Poudaril je, da je osebno poskušal na vse mogoče načine rešiti nastalo situacijo in tako tudi zavaroval podjetje pred stečajem. “Mogoče nisem vsega naredil pravilno. Zagotovo pa napake niso bile storjene namenoma,” je dejal.
Marko Kovačič, svetovalec župana MOM
Poudaril je, da je do danes že poravnal vse obveznosti do dobaviteljev in delavcev. To naj bi želel storiti še pred sprožitvijo kazenskega pregona s strani poslovnih partnerjev, a mu razmere tega niso dopuščale. “Danes lahko pogledam vsem v oči,” je dejal.
Do dolgov je prišlo iz objektivnih razlogov
Njegov odvetnik Sandi Vukovič iz odvetniške pisarne Zečević je dodal, da je do dolgov prišlo iz objektivnih razlogov, ker družba ni imela sredstev za poplačilo obveznosti, nikakor pa ne zato, ker bi se njegov klient želel osebno okoristiti. “Obdolženi nikoli ni prevzel nobenih obveznosti, ki jih ne bi želel na koncu izpolniti,” je zatrdil.
Izpostavil je, da si Kovačič kljub 100-odstotni zaposlitvi v Svarogu med letoma 2008 in 2012 ni izplačeval plače, kasneje pa je dobival plačila samo zaradi sposobnosti najema bančnega posojila. Denar za zagotovitev likvidnosti podjetja naj bi si izposojal tudi od svojcev in prijateljev.
Tožilka: Kovačič pri izplačilih dajal prednost sebi ne upnikom
Tožilka RomanaKac temu ni verjela, saj meni, da je Kovačič pri izplačilih dajal prednost sebi namesto upnikom. Med letoma 2011 in 2014, ko so se dolgovi kopičili, naj bi si z računa Svaroga nakazal skupno 37.000 evrov, podjetju pa vrnil slabo polovico tega denarja. “Dejstvo je, da interaktivne table, ki so bile vnaprej plačane, niso bile dobavljene, naročniki pa so dobili le izgovore,” je dejala.
Zaradi dosedanje nekaznovanosti obdolženega in časovne oddaljenosti spornega ravnanja je predlagala le kazen opominjevalne narave. Po njenih ocenah bi bila primerno leto in pol pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let.
Predsednik sodnega senata je v obrazložitvi sodbe povedal, da ni mogoče dvomiti v težke okoliščine poslovanja Svaroga v obravnavanem obdobju. “A poslovanje je treba prilagoditi spremenjenim okoliščinam, na primer sprejemati manj naročil ali pa le tista, ki jih je mogoče v dogovorjenem roku izpolniti,” je poudaril. “Verjamemo, da ste si konkretno prizadevali za ohranitev poslovanja svojega podjetja, a to ne se ne sme delati na škodo drugih,” je dodal.
Kot smo že poročali, naj bi se obnova Koroške ceste v Mariboru pričela v poletnih mesecih, vendar se zaenkrat na tem območju še nič ne dogaja. Iz občine pa so nam odgovorili, da je projekt prenove v fazi javnega naročila za izbiro izvajalca del in da se bo prenova pričela takoj po zaključku javnega naročila. Kdo bo izbran naj bi bilo znano po 20. avgustu. Trenutni zamik pričetka same obnove pa da ne ogroža izvedbe projekta pravijo na mariborski občini.
Prenova bi naj še vedno ostajala v okviru aktualne rešitve javnega arhitekturnega natečaja, ki ga je Mestna občina Maribor izvedla preko Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije v letu 2010, vendar da je projekt noveliran.
Idejna zasnova Koroške ceste v Mariboru
“Namen investicije je ureditev ožjega območja Glavnega trga in Koroške ceste med Glavnim trgom in križiščem s Strossmayerjevo ulico. Z investicijo bo območje oblikovano kot kakovosten in sodoben javni prostor, ki gradi na obstoječi prostorski zasnovi območja. Predvideva ureditev prometnega režima, zasnovo in postavitev uličnih svetilk, zamenjavo cestnega tlaka, zasnovo in postavitev urbane opreme, zasnovo in postavitev vodnega motiva ter ureditev in zamenjavo vse potrebne komunalne infrastrukture,” še odgovarjajo na Mestni občini Maribor.
Vrednost prenove Koroške ceste z Glavnim trgom ocenjujejo na 4,7 milijona evrov, od tega je občina na Javnem razpisu za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti Ministrstva za infrastrukturo s sklepom pridobila nepovratna sredstva v višini 2,1 milijona evrov in sicer za parterno ureditev skupnega prometnega prostora.
Po prenovi bistvenih sprememb v vodenju cestnega prometa ne bo
Na občini zagotavljajo, da se kratkoročno bistvene spremembe v vodenju cestnega prometa, po obnovi ne obetajo, saj ni zagotovljenih alternativnih možnosti za potek prometa. Bo pa občina v kratkem naročila celovito prometno, ekonomsko in urbanistično študijo, katere namen je poiskati dolgoročne rešitve ureditve prometnih tokov.
“Cilj je postopno zapiranje srednjeveškega mestnega jedra, katerega del je tudi Koroška cesta z Glavnim trgom, za motoriziran promet (z izjemo javnega potniškega prometa, taksijev, dostave in intervencije). Projektna naloga je že izdelana,” pojasnjujejo na mariborski občini.
Takšen bo Glavni trg po prenovi
Napovedujejo, da bo promet v območju ureditve Glavnega trga in Koroške ceste po prenovi možno regulirati s potopnimi valji, v obdobju prireditev in v času manjših prometnih obremenitev pa se bo območje lahko občasno zapiralo za ves promet.
Mariborska vzhodna obvoznica je z izgradnjo vzporedne avtoceste nedvomno izgubila funkcijo prevzemanja daljinskega prometa in ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem, zato je njena kategorizacija neustrezna, so po vnovičnem pozivu iz Maribora za ukinitev vinjetnega režima zdaj potrdili na ministrstvu za infrastrukturo.
Vir: google maps
Pozivi za ukinitev vinjet na odseku omenjene hitre ceste, ki iz mesta pelje proti pesniškemu rondoju in se tam priključi na avtocestni križ, se vrstijo že vrsto let, a pobudniki doslej pravega odgovora niso dočakali. Nedavno je zahtevo z argumenti, zakaj po njihovem kategorizacija ceste ni v skladu s pravili, pristojnemu ministrstvu ob podpori Mestne občine Maribor poslala Stranka mladih – Zeleni Evrope.
Za razliko od prejšnjih pobudnikov, ki so le predlagali ukinitev vinjet, so tokrat nanizali dejstva iz vladne uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, državnih cest ter zakona o cestninjenju, po katerih ta cesta po njihovem ne izpolnjuje nobenih pogojev, da bi sploh lahko bila hitra cesta ali cestninska cesta.
Temu zdaj pritrjujejo tudi na ministrstvu, še posebej v luči prekategorizacije Tržaške ceste v letu 2017 v državno cesto, s katero se je povezovalna funkcija hitre ceste še bistveno zmanjšala, povsem pa jo bo izgubila z izgradnjo načrtovane zahodne mariborske obvoznice, ki jo nameravajo navezati na avtocesto in ne na omenjeno hitro cesto.
Kot so v odgovoru pobudnikom zapisali na infrastrukturnem ministrstvu, se morajo hitre ceste v skladu z uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest navezovati na avtoceste ali na cestne sisteme sosednjih držav in povezovati središča regionalnega pomena. Prav tako se mora ob zgraditvi avtoceste obstoječa državna cesta, ki poteka vzporedno, prekategorizirati v regionalno cesto, tako da se zagotovi vzporedna povezava.
Glede na omenjena pravila po njihovih ugotovitvah sedanja kategorizacija ne ustreza tem kriterijem, s tem pa zavrača dosedanja nasprotovanja direkcije za infrastrukturo prenosu, ki ga je že večkrat predlagal tudi Dars. Slednja se je namreč sklicevala na strategijo prostorskega razvoja, da so nacionalna središča mednarodnega pomena, med katere sodi Maribor, na avtocestni križ povezana s hitro cesto.
Kljub takšnemu stališču, ki je očitno prepričalo tudi direkcijo za infrastrukturo, pa se lahko zaplete pri finančni plati. Dars, ki je prenos tudi že predlagal, namreč lahko tega izvede le odplačno, po izračunih iz leta 2016 pa bi stal več kot 64 milijonov evrov. Čeprav na direkciji ne nasprotujejo več prevzemu ceste, pa trdijo, da je plačati ne morejo, saj bi to pomenilo negospodarno ravnanje in tveganje neupravičene porabe proračunskega denarja.
Na ministrstvu za infrastrukturo so v odgovoru še dodali, da odločitev o spremembi kategorizacije zato še preučujejo, ena od alternativnih možnosti pa je, da cesto prekategorizirajo v regionalno cesto in jo v skladu z zakonom o cestninjenju opredelijo kot izbirno cestninsko cesto.
Mariborski pobudniki so se na odgovor danes odzvali pozitivno, saj jih veseli odzivnost in jasen odgovor, ki po njihovem nesporno potrjuje njihove trditve o neustreznosti kategorizacije.
“Ustrezna kategorizacija omenjene ceste bo nedvomno pomenila tudi konec cestninjenja, saj cesta zagotovo ne izpolnjuje niti pogojev za izbirno cestninsko cesto,” so sporočili iz Stranke mladih – Zelenih Evrope, kjer bodo skupaj z vodstvom mariborske občine v naslednjih dneh razmislili o nadaljnjih korakih ter o tem javnost obvestili predvidoma naslednji teden.
Dopolnjeno, 6.8.2019 ob 20.00
K ukinitvi vinjet na tem odseku je že na januarskem sestanku z županom Sašo Arsenovičem pozvala sedmerica mariborskih poslancev. Opozicijski poslanec SDS Dejan Kaloh je danes za STA povedal, da se stvari vlečejo predolgo, tako pa bo verjetno tudi po tokratnem odgovoru ministrstva.
“Naša regija je že tako deprivilegirana. V času obnove Ljubljanske ceste pa lokalno prebivalstvo zaradi zaprtja ene od glavnih prometnih žil v središče mesta že poldrugo leto uporablja hitro cesto in mora za to plačevati vinjeto, kar je enostavno nepošteno do prebivalcev Maribora,” meni Kaloh.
Ker se lahko birokratski postopki med ministrstvom, Darsom in direkcijo za infrastrukturo še precej časa vlečejo, bi po njegovem bilo še vedno najbolj pošteno, da postopke skrajšajo in preprosto cesto izvzamejo iz vinjetnega sistema.
Vir: STA
Na ministrstvu za infrastrukturo so še vedno prepričani, da je služnost na zemljiščih v okolici mariborskega letališča, s katerim od sredine julija upravlja državna DRI in so v lasti prejšnjega najemnika oziroma njegovih kitajskih lastnikov, urejena v zemljiški knjigi in jo je država vrsto let izvajala brez težav.
V odzivu na trditve pravnih zastopnikov družbe Aerodrom Maribor, preko katere so nekatera zemljišča okoli letališča, med drugim tudi parkirišča, v lasti Kitajcev, so na ministrstvu odvrnili, bodo morebitne spore v zvezi s tem urejali po pravni poti, podrobnosti pa niso komentirali.
Potem ko je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ob zadnjem obisku letališča zagotavljala, da ima država služnost do letališča urejeno, se je na te trditve za televizijo Kanal A v petek odzvala odvetnica Meta Bevc iz ljubljanske odvetniške pisarne Kirm Perpar. Kot je opozorila, pogodba nikoli ni stopila v veljavo, zaradi česar tudi služnost ni veljavna.
Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo
Pogodba o služnosti po njenih trditvah ne velja zato, ker naj bi bila sklenjena le za primer, da bi infrastrukturo najel nekdo tretji, kar pa se ni zgodilo, saj je najemnik ostal Aerodrom Maribor, ta pa bi potemtakem služnost dal samemu sebi. V pogodbi namreč po njenem piše, da začne veljati, “ko država sklene pogodbo z osebo, ki ni služnostni zavezanec”. Očitno se bo tako spor preselil na sodišče, saj je tudi odvetnica Bevčeva povedala, da, če ne bo prišlo do dogovora med DRI in lastniki zemljišč, bodo slednji uporabili vsa zakonita sredstva za zaščito svojega pravnega položaja.
Na letališču, kjer trenutno pravega prometa z izjemo nogometnih poletov mariborskega kluba in njihovih evropskih nasprotnikov, ni, pa je za nekaj prahu konec minulega tedna poskrbel hoški občinski svet, ki je na izredni seji potrdil spremembo občinskega prostorskega načrta, s katero so zemljiščem ob mariborskem letališču, tudi tistim, ki so v kitajski lasti, spremenili namembnost.
Čeprav so na občini pozitivno mnenje za tovrstno prekvalifikacijo prejeli tudi od pristojnih služb na ministrstvu za infrastrukturo, s postopkom pa začeli že aprila lani, se je vodja kabineta ministrice Bratuškove Jernej Pavlič na svojem Facebook profilu vprašal, ali so morda kmetijska zemljišča spremenili v zazidljiva zato, da jih bo država ali naslednji najemnik drago plačal, saj bi se vrednosti lahko podeseterile.
Hoški župan Marko Soršak je za Pop TV povedal, da Pavlič očitno stvari ne razume dobro, saj so s treh različnih direkcij in sektorjev prejeli pozitivna mnenja, ob tem pa, da ta zemljišča že doslej niso bila kmetijska, pač pa stavbna. Spremenila naj bi se le namembnost, da bodo tam lahko postavili objekte s komercialno vsebino, kot sta hotel in trgovski center. Ker si na občini želijo razvoja tega območja, so spremembe po besedah Soršaka potrdili, saj imajo pri njih enak odnos do vseh vlagateljev, ki so pripravljeni prispevati k razvoju občine, ne glede od kod ti prihajajo.
Na infrastrukturnem ministrstvu niso komentirali, ali delijo mnenje njihovega vodje kabineta in ali nameravajo kakorkoli ukrepati. Povedali so le, da sprememba občinskega prostorskega načrta v občini Hoče-Slivnica sama po sebi ne vpliva na obratovanje letališča.
“Ministrstvo še vedno zasleduje cilj, da obratovanje mariborskega letališča zagotovi na kratek in dolgi rok, zato bomo v skladu s to namero opravili več cenitev različnih vrst,” so še dodali na ministrstvu.
Na slovenskem železniškem omrežju je trenutno eden večjih projektov modernizacija železniške proge Maribor-Šentilj. Ta poteka v več fazah, direkcija za infrastrukturo pa je prejšnji teden odprla ponudbe za gradnjo novega odseka, ocenjenega na največ 101 milijon evrov. Prispele so tri ponudbe; oddali so jih Pomgrad, Cengiz in Strabag.
Železniška postaja v Šentilju
Najnižjo ponudbo v višini najvišje določene vrednosti naročila 101 milijon evrov (z DDV) je oddal domači Pomgrad v sodelovanju s Kolektor Kolingom, SŽ-ŽGP, GH-Holdingom in Gorenjsko gradbeno družbo. Turški Cengiz je dela ocenil na 117,4 milijona evrov, avstrijski Strabag pa na 136,6 milijona evrov, je razvidno iz objave na portalu javnih naročil.
Kot so za STA pojasnili na direkciji za infrastrukturo, bodo prispele ponudbe na maja objavljeno javno naročilo za gradnjo novega odseka proge med Mariborom in Šentiljem zdaj pregledali, izbor izvajalca pa bo znan po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb oziroma najkasneje oktobra 2019. Rok za dokončanje del je dve leti in pol od uvedbe izvajalca v delo.
Nadgradnja proge teče v treh fazah
Nadgradnja železniške proge med Mariborom in Šentiljem, ki je ocenjena na 253,7 milijona evrov, pri čemer je predvideno financiranje z evropskimi sredstvi v okviru kohezijskega sklada v višini okoli 100 milijonov evrov, sicer teče v več fazah. Konec junija lani je bila podpisana pogodba z izbranimi izvajalci Pomgrad, SŽ-ŽGP, GH Holding in Gorenjska gradbena družba v vrednosti 44,4 milijona evrov (z DDV) za nadgradnjo železniškega odseka Pesnica-Šentilj. Izvajalci že izvajajo dela, ki naj bi bila končana konec avgusta letos. Za nadgradnjo železniški postaj Tezno in Maribor ter odseka Maribor-Počehova je bila podpisana pogodba v vrednosti 55,5 milijona evrov z izbranimi izvajalci SŽ-ŽGP, Pomgrad, Kolektor Koling in GH Holding. Rok za dokončanje del je 31. september 2020. Aktivno protihrupno zaščito na odseku Pesnica-Šentilj bosta za 10,1 milijona evrov do 21. decembra 2021 izvedla SŽ-ŽGP in Pomgrad; pogodba je bila podpisana konec januarja letos. Pasivno protihrupno zaščito bo medtem skladno z decembra lani podpisano pogodbo v vrednosti dobrih 428.000 evrov do 16. novembra letos izvedel AJM, so še pojasnili na direkciji.
Poleg naročila za gradnjo novega odseka proge Maribor-Šentilj je po navedbah direkcije v teku še javno naročilo za ureditev križanj cest z železnico na odseku železniške proge Pesnica-Šentilj, za katerega pa je ponudbo oddal en ponudnik.
Predvidena izgradnja drugega tira
Medtem ko je od Sežane do Maribora železniška proga zgrajena kot dvotirna, je med Mariborom in Šentiljem oz. državno mejo enotirna. Proga je potrebna obnove, saj ni več ustrezna niti glede tehničnih parametrov niti glede zmogljivosti in kot taka ne zadošča več zahtevam sodobnih prevoznih potreb, na svoji spletni strani navaja direkcija. V prihodnje je predvidena tudi izgradnja drugega tira. Medtem ko naj bi obstoječo progo po načrtih modernizirali do konca leta 2021, je gradnja drugega tira po časovnici, ki jo na spletni strani navaja direkcija za infrastrukturo, predvidena do konca leta 2026, ko naj bi tudi nadgradili obstoječi tir za vzporeden potek obeh tirov. Skupna vrednost projekta bo s tem po stalnih cenah iz leta 2015 narasla na dobra 402 milijona evrov.
Medtem ko so na državni družbi DRI zagotovili, da je dostop do mariborskega letališča nemoten in lahko letališče tudi nemoteno obratuje, ob tem še vedno ostaja odprto vprašanje služnosti, o čemer smo že pisali TUKAJ. Kljub temu, da pred parkirišči ob vhodu na potniški terminal še stojita dve tabli z oznako Zasebna lastnina, pa vozila še vedno parkirajo tam.
Kot smo že poročali v prejšnjih objavah Kitajci tako ostajajo lastniki dostopnih cest do letališča, medtem ko na DRI zagotavljajo, da je država služnost uredila, po drugi strani pa v Aerodromu Maribor trdijo, da dogovora ni bilo.
Pred dnevi se je razširila informacija o tem, da kitajski lastniki mariborskega letališča z opozorilnimi tablami preprečujejo dostop do letališča oziroma ga omejujejo. Na tablam so opozorila, da gre za zasebno lastnino, na katero naj bi bil vstop prepovedan. Zaposleni na letališču lahko tam sicer nemoteno parkirajo, so pa na DRI medtem zagotovili, da so eno izmed tabel že odstranili.
Kljub opozorilnim tablam delo na Aerodromu Mariboru poteka nemoteno, so pa na Ministrstvu za infrastrukturo medtem zagotovili, da je služnost na zemljiščih okrog letališča urejena, dejanja Aerodroma Maribor govorijo drugače.
V kolikor namreč drži informacija, da DRI oziroma država ni dosegla dogovora z Aerodromom Maribor, potem ta služnost na katero se sklicujejo ni urejena. Glede na to, da gre za dokumente (pogodba o služnosti in dva aneksa k pogodbi), ki veljajo kot informacija javnega značaja, morajo biti vpisani v zemljiško knjigo, v kateri pa je zavedena samo osnovna pogodba brez aneksov.
Ministrstvo pravi drugače
“Služnost je bila podeljena Republiki Sloveniji, vpisana je v zemljiško knjigo in se je vsa ta leta izvajala brez težav. Morebitne spore v zvezi s tem naj se ureja po pravni poti,” so danes za STA povedali na ministrstvu za infrastrukturo. Potrdili so, da so se odločili za cenitev spornih parcel. “Cenitev bomo naročili, ker potrebujemo pravo oceno vrednosti, preden gremo v nadaljnje postopke, s katerimi zasledujemo naš poglavitni cilj, to je nemoteno obratovanje Letališča Edvarda Rusjana,” so dodali.
Vlogo za pridobitev aneksov smo že poslali na pristojno ministrstvo in Agencijo za civilno letalstvo, na njihove odgovore še čakamo. V kolikor pa se izkaže, da služnost ni ustrezno urejena, se verjetno ministrstvo zanaša na to, da bi Aerodrom Maribor moral sprožiti sodni spor in preko njega dokazati dejansko stanje.
Glede na to, da je država naročila cenitev parcel, potrjuje naše prejšnje poročanje o tem, da držav pripravlja tudi razlastninjenje in da bo verjetno o tem odločala v kratkem. Zgodbo v zvezi z mariborskih letališčem bomo za vas spremljali še naprej.
Vse je kazalo, da se bo županjin ponovni sklic 5. redne seje občinskega sveta Občine Ruše, saj ob prvem sklicu, 2.7.2019, za sklepčnost ni bilo prisotnih dovolj svetnikov, vnovič spremenil v fiasko, pa je županjin ustroj imenovan koalicija poskrbel, da se je seja, kljub napačnemu sklicu, nadaljevala.
Še preden se je seja začela, je Darko Knez v imenu svetniške skupine ZA – Združena akcija, županjo Urško Repolusk opozoril, da je sejo sklicala nelegitimno, saj se pri tem ni držala Občinskega poslovnika.
V takšnih primerih mora nato, svoje ugotovitve in tolmačenje statuta ter poslovnika Občinskega sveta Občine Ruše, obvezno podati Statutarno pravna komisija. Vendar komisija na včerajšnji 5. redni seji Občine Ruše, zaradi odsotnosti ene članice, ni bila sklepčna in tako ni mogla podati svojega mnenja. Tako je bilo pričakovati, da se bo seja prekinila, saj ni bilo jasno ali je legitimna in s tem tudi vse sprejete odločitve svetnic in svetnikov. Vendar je županja zadevo vzela v svoje roke in si poslovnik tolmačila po svoje ter nekatere napake popravila kar na sami seji.
Takšno postopanje je takoj zmotilo najstarejšo svetnico Marjano Kotnik Poropat iz DeSUSa, kateri se je zdelo skrajno neprimerno, da županja, ko se je seja že začela, popravlja napake iz sklica seje. “Kadar gre za takšno napako, ko so napačno uporabljeni členi poslovnika, tega ni možno spreminjati na sami seji. Če bi županja pred sejo ugotovila, da je prišlo do pomote oziroma napake in bi svetnike ter svetnice o popravku napake obvestila pred začetkom seje, bi to bilo še sprejemljivo, zdaj, ko pa smo vsi že na seji in se je ta že začela, se to na tak način ne more več popravljati. Mislim, da današnja seja ni sklicana v skladu s poslovnikom, predvsem pa ne v skladu s statutom Občine Ruše, zato se seja ne more nadaljevati. To vaše tolmačenje je nezakonito. Vi si zaradi stiske, kot županja uzurpirate pravico, da brez pravne podlage rečete, da se bo seja nadaljevala. Mislim, da ste kot županja dolžna spoštovati zakone in akte te občine. Razmislite ali je res tako nujno, da speljete današnjo sejo in s tem povozite vse predpise, zato, da se vaša volja uveljavi. To je res skrajno arogantno in nedopustno ravnanje,” je svoje stališče jasno izrazila Kotnik Poropatova. Županja se ji je zahvalila za pripombo in dodala, da je svoj pogled na zadevo že pojasnila, zato iz njene strani ni nikakršnih zadržkov, da se seja ne bi nadaljevala. Nato je Knez po 42. členu statuta predlagal, da se na pobudo četrtine vseh svetnikov izvede javno in poimensko glasovanje o tem ali se seja nadaljuje ali ne. Ob tem se je oglasil koalicijski svetnik Levice, Drago Bolčina: “Moram priznati, da se bom zdaj s težkim srcem odločil ali sem za nadaljevanje seje ali za prekinitev, zaradi tega, ker nimam ustreznih pravnih podlag za to. Prav gotovo pa ne bi želel sodelovati v delu nezakonite seje. Lahko se namreč zgodi, da vse današnje sklepe, kasneje nek organ na višji instanci, zaradi nezakonitosti zavrne.” In tukaj je, ne glede na to, da Statutarna komisija ni podala svojega mnenja in da si je županja kršenje statuta ter poslovnika razlagala po svoje, moč pokazalo županjino “zavezništvo” oziroma koalicija, ki je brez zadržkov, izglasovala nadaljevanje 5. redne seje Občine Ruše. Tako so, brez pravne podlage, za nadaljevanje seje glasovali Jernej Ajd (2×2 Neodvisna lista), Lovro Bačun (2×2 Neodvisna lista), Irena Kukovec Stajan (Neodvisna lista #SKUPAJ), Katja Markač Hrovatin (2×2 Neodvisna lista), Bojana Muršič (SD), Martin Lesjak (SD), Mihael Krajnčevič (Neodvisna lista #SKUPAJ), Andrej Pliberšek (SD), Ladislav Pepelnik (Neodvisna lista #SKUPAJ), Drago Bolčina (Levica).
Seja se je tako nemoteno nadaljevala, opozicija pa je napovedala, da bo zaplet dala v presojo tudi Ministrstvu za javno upravo. Darko Knez je nato pri pregledu realizacije sklepov in potrditvi zapisnika 4. redne seje in 1. izredne seje, dejal, da se z zapisanim odgovorom županje v zapisniku ne more strinjati in zato zahteval, ustrezno dopolnitev zapisnika tako, da bo iz njega jasno razvidno, da je prejel zavajajoče in neresnične odgovore s strani občine.“Na moje vprašanje glede izbire medija javnega obveščanja sem namreč prejel odgovor, da se je pri izbiri medija letos postopalo enako kot v letih 2017 in 2018. To pa seveda ne drži, saj takrat ni bilo javnih naročil. Prav tako želim, da se zapisnik primerno popravi oziroma doda dejstvo, da odgovora javnega značaja od županje nisem dobil v zakonitem roku 20-ih dni. Hkrati pa nisem prejel odgovora, ampak zavrnilno odločbo,” je dopolnitev zapisnika zahteval Knez. In spet je svojo moč pokazal županjin ustroj in izglasoval, da se popravki ne uvrstijo v zapisnik, ki so ga koalicijski svetniki potrdili, brez popravkov, v obliki, kot ga je pripravila županja oziroma občina. Komentar Kneza na to dejstvo je bil precej kratek, vendar jasen.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Verjetno najpomembnejša tema 5. redne seje Občine Ruše je prav gotovo bila izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije v Rušah. Dokumentacija je bila dobro pripravljena in tudi razlagalki gradiva sta svetnikom razumljivo pojasnili vse možnosti izgradnje, financiranja in javno zasebnega partnerstva. Tudi vodja Oddelka za gospodarstvo, finance, komunalo, okolje in prostor, mag. Saša Ajd je skušal odgovoriti na vsa vprašanja svetnikov in zagotovil, da bo občina prav gotovo izbrala varianto, ki bo finančno vzdržna za vse, tako uporabnike, kot občino. Najbolj, kar lahko občane in občanke pri tem skrbi je dejstvo, da se bo položnica komunalnih storitev prav gotovo podražila. Za točno koliko se bo podražila, Ajd včeraj še ni imel odgovora, predvideval pa je, da se bo gibala okoli cene, ki jo danes plačujejo v občini Maribor. “Prav gotovo bo za kakšen evro nižja, jasno pa je, da brez podražitve ne bo šlo. Danes je cena tako nizka, ker še ne izvajamo celotnega servisa,” je še dodal mag. saša Ajd.
Zaključni račun 2018 in plan dela CEZAM-a za leto 2019
Za daljšo debato svetnikov in svetnic sta poskrbeli tudi točki dnevnega reda, ki sta obravnavali zaključni račun CEZAM-a za leto 2018 in program dela ter finančni načrt za leto 2019. Svetniki so družno potrdili, da je direktor CEZAM-a, Tomi Prosnik, gradivo pripravil zelo dobro, vendar kljub vsemu koalicijski svetniki niso želeli potrditi zaključnega računa za leto 2018. Precej zanimivo, saj zaključni račun zgolj navaja dejstva poslovanja CEZAM-a v letu 2018. Sicer zaključni račun izkazuje dolg v višini 36.808 evrov, zaradi neplačane najemnine bazenskega kompleksa občini, ki pa je nastal zaradi prenesenih stroškov občine na CEZAM, kar se tiče vzdrževanja bazena. Prej je namreč te stroške pokrivala občina, zdaj pa je to naložila CEZAM-u. Tako je imel CEZAM v letu 2018 za 38.237 evrov dodatnih stroškov z vzdrževanjem bazena. Sicer pa v oči nekoliko bode že samo dejstvo, da Občina Ruše svojemu javnemu zavodu zaračunava najemnino in mu tako manjša finančno moč. Gre namreč za neobičajno prakso, ki je, vsaj okoliške občine, ne poznajo. Mestna občina Maribor, namreč Športnim objektom Maribor, ki upravljajo z vso občinsko športno infrastrukturo, tudi ne zaračunava najemnine za objekte, tudi ne za stadion Ljudski vrt. Zanimivo razmišljanje svetnikov, saj smo v preteklosti že imeli primer, ko je v lokalu CEZAMa zmanjkalo za 25.000 evrov sendvičev, pa teh ljudi to dejstvo takrat ni preveč skrbelo. Zanimivo predvsem zato, ker takrat, eden izmed aktualnih svetnikov, ki je takrat bil direktor, odgovornosti za to nikoli ni sprejel. Občutek je zato bil, da svetniki niso želeli potrditi zaključnega računa, predvsem, zaradi nestrinjanja s programom CEZAM-a, kar pa ni bila tema razprave. So pa zato sprejeli finančni načrt za leto 2019, vendar tisto verzijo, ki je predvidena v občinskem proračunu in predvideva zmanjšanje sredstev iz dobrih 500.000 evrov na 404.000 evrov, kar po besedah direktorja CEZAM-a pomeni okrnjen program in še kakšno posledico, ki v tem trenutku morda še ni vidna.
Večinski lastnik komunalnega podjetja Nigrad, Mestna občina Maribor, je na današnji skupščini zamenjala svoje tri predstavnike v nadzornem svetu te družbe. Zaenkrat še ni jasno, ali bo odločitev obveljala, saj je predstavnik manjšinskega delničarja napovedal izpodbojno tožbo, je povedal direktor Nigrada Matjaž Krevelj.
Delničarji so se danes seznanili z letnim poročilom Nigrada za leto 2018 ter se strinjali s predlogom uprave in nadzornega sveta, da bilančni dobiček v višini 336.000 evrov ostane nerazporejen. Upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za poslovno leto 2018, za pooblaščenega revizorja za nadaljnja tri poslovna leta pa so imenovali družbo Valuta iz Maribora.
Mariborska občina, ki razpolaga s skoraj 57 odstotki Nigrada, je dodatno predlagala, da se na današnjem zasedanju skupščine razreši njene predstavnike v nadzornem svetu in za nadaljnja štiri leta imenuje nove nadzornike. Skupščina je po besedah Krevlja ta predlog večinsko podprla, a je predstavnik Občine Lenart, ki ima v lasti 0,05 odstotka Nigrada, v tem delu napovedal izpodbojno tožbo. Za njeno vložitev ima 30 dni časa.
Po predlogu mariborske občine naj bi predsednika nadzornega sveta Matjaža Mihelaka ter člana Mitjo Hasaja in Boštjana Štuheca nadomestili mestni svetnik koalicijske Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer, nekdanji predsednik uprave družbe Pomgrad Igor Banič ter predsednik Mestne četrti Center Sašo Drobnak.
Krevelj upa, da se bo nastala situacija, ko ni jasno, kdo zdaj opravlja naloge treh od skupno šestih nadzornikov, čim prej razrešila. “Za družbo to ni dobro. Naslednji teden imamo predvideno oddajo razpisa, pa se sprašujemo, kdo so nadzorniki, stari ali novi. Pravno bomo to poskušali do ponedeljka razrešiti,” je povedal.
Ostali trije nadzorniki ostajajo na svojih mestih. To so predstavnica Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Polona Pergar Guzaj ter predstavnika zaposlenih v Nigradu Vlasta Pavlič Gosak in Mišo Pušnik. “Nadzorni svet je tako še vedno operativen,” je povedal Krevelj.
Na mariborski občini zadeve zaenkrat ne komentirajo. S prihodnjim letom sicer načrtujejo vzpostavitev holdinga javnih podjetij, v katerega naj bi združili Energetiko, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snago in Pogrebno podjetje Maribor. S tem bi ukinili nadzorne svete posameznih družb.
Nigrad je v zadnjem času izboljšal poslovanje. Lansko poslovno leto je po poročanju časnika Večer zaključil z rekordnim prometom 19,6 milijona evrov in najboljšim rezultatom v zadnjih desetih letih.
Vir: STA
Minister za kulturo Zoran Poznič je med včerajšnjim obiskom v Mariboru obljubil občini pomoč pri izvedbi že dolgo pričakovanega projekta izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice. V prvi vrsti naj bi ministrstvo prispevalo del denarja za izdelavo nove projektne dokumentacije, o točnih zneskih pa minister še ni želel govoriti.
“Knjižnica je dobila zeleno luč v smeri pomoči ministrstva za kulturo s finančnim vložkom, ki nam omogoča nadaljnje načrtovanje, projektiranje in začetek gradbenih del v skladu s časovnico,” je po srečanju s Pozničem ter ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom potrdil tudi župan Saša Arsenovič.“Na strani ministrstva za šolstvo bomo, upam, našli še druge vsebine, ki bodo k temu pomagale, in knjižnica bo do konca mandata v podobi, ki si jo želimo. To je velik dan za Maribor,” je dodal.
Minister Poznič je zatrdil, da je njegovo ministrstvo vedno pripravljeno pomagati Mariboru. “Kar se tiče knjižnice, je projekt sedaj na začetku. Pripraviti je treba projektno dokumentacijo in seveda bomo sodelovali pri financiranju tega, takoj zatem pa se tvorno vključili tudi v samo izgradnjo z znatnim deležem finančnih sredstev,” je dejal.
O konkretnih vsotah ni želel govoriti, ker projekt še ni finančno docela ovrednoten. “Ko bodo ti papirji na mizi, bomo lahko govorili o številkah. Lahko pa obljubim, da bo ministrstvo za kulturo tvorno sodelovalo pri tem projektu,” je zatrdil minister.
Trenutno vodstvo občine zagovarja izgradnjo nove knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu. Za to možnost je bila pred desetimi leti izdelana arhitekturna rešitev. Takrat je bila ocenjena na več kot 20 milijonov evrov, Arsenovičeva ekipa pa je zdaj ta projekt “optimizirala” in ga pocenila na okoli 15 milijonov evrov.
Župan upa, da bodo lahko zasadili lopate že konec prihodnjega leta. “Če bo šlo vse po načrtih in ne bo zapletov, ki niso odvisni od našega dela, upam, da je začetek lahko konec leta 2020 ali najkasneje v začetku leta 2021,” je dejal.
Z ministroma je na današnjem srečanju govoril tudi o urejanju določenih srednjih šol v Mariboru, med drugim o načrtovani obnovi šole za gostinstvo, biotehniške šole in dijaškega doma. Po Pikalovih besedah so govorili tudi o vzpostavljanju super računalniškega centra in tehnološkega inovacijskega centra na mariborski univerzi, ki z vrednostjo več deset milijonov evrov predstavljata pomemben vložek na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji.
Na obisku pri mariborskem županu je bil tudi predsednik DZ Dejan Židan, ki je predstavil predlog organizacije srečanja predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije v Mariboru v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Vir: STA
Predsednik DZ Dejan Židan je na današnjem srečanju z mariborskim županom Sašo Arsenovičem govoril o možnosti organizacije srečanja predsednikov parlamentov držav članic Evropske unije v Mariboru v okviru slovenskega predsedovanja uniji. Po njegovih ocenah je Maribor zagotovo sposoben gostiti to pomembno politično srečanje, ki ima svetovni odmev.
Organizacija dogodka v Mariboru je bila pobuda Židana, Arsenovič pa jo ocenjuje za izjemno priložnost za mesto. “Maribor bi s tem postavili na politično vpliven zemljevid Evrope, kar je izjemno dobra promocija za mesto. Po drugi strani pa je tudi velik izziv za nas, a verjamem, da to zmoremo in imamo dovolj znanja, da bomo ta projekt izpeljali tako, da bo v ponos ne le Mariboru, ampak celotni Sloveniji,” je dejal v izjavi za medije po srečanju s predsednikom DZ.
Židan je pojasnil, da si želi, da pomembni dogodki v okviru predsedovanja EU potekajo tudi zunaj Ljubljane. “Najpomembnejša mednarodna aktivnost DZ v tem mandatu bo povezana s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, in to je organizacija izjemno pomembnega in vplivnega srečanja predsednikov parlamentov EU in nekaterih drugih držav, ki se trudijo postati članica. To je izjemno zahteven organizacijski podvig, saj bo na tej lokaciji, kjer bo srečanje predsednikov, v nekem trenutku več kot 500 ljudi, in to dva dni,” je povedal.
Z današnjim dnem se začenjajo priprave na dogodek, ki je predviden takoj po zaključku slovenskega predsedovanja v začetku leta 2022, in Židan verjame, da je dovolj časa, da pripravijo vse potrebno. “To bo velik zalogaj tudi za državo,” je dejal. Točne lokacije srečanja še niso določili, saj še preučujejo različne možnosti.
Vir: STA
Edini predstavnik NSi v 45-članskem mariborskem mestnem svetu Zdravko Luketič je 12. julija županu Saši Arsenoviču podal odstopno izjavo. Njegov stolček bo v mestnem svetu zasedel predsednik regijskega odbora stranke Bernard Memon, predvidoma na septembrski seji.
“V bistvu sem odložil funkcijo. Kot je Ljudmila Novak prepustila vodenje Nove Slovenije Mateju Toninu, smo pred leti podobno storili v mariborskem odboru stranke, ko jo je prevzel Bernard Memon. Prav je, da priložnost dobijo mlajši, zdaj tudi v mestnem svetu,” je za časnik Večer pojasnil Luketič.
Njegov odstop po slabih sedmih mesecih od lokalnih volitev je po pisanju Večera svojevrstno presenečenje, saj je mestni svetnik z najdaljšim stažem še lani kazal precej političnih ambicij. Najprej je kandidiral na državnozborskih volitvah, nato za mariborskega župana, v mestni svet pa je bil nato edini izvoljen s preferenčnimi glasovi.
V mandatu prejšnjega župana Andreja Fištravca je bil tudi poklicni podžupan za področja lokalne samouprave, mestne četrti in krajevne skupnosti.
Luketič po napovedih ostaja član NSi in pravi, da ne izključuje možnosti, da bi v prihodnosti še kdaj kandidiral.
Vir: STA
Danes je potekala že 25. redna letna skupščina 19 delničarjev Mariborskega vodovoda. Soglasno so potrdili dobro delo uprave, nadzornega sveta in letno poročilo za preteklo leto.
V dobrem poslovnem letu 2018 je javno podjetje Mariborski vodovod ustvarilo 118.935 evrov bilančnega dobička.
Na skupščini so delničarji sprejeli sklep, da se 100.000 evrov razdeli med lastnike, 19 občin, 18.945 evrov pa so namenili statutarnim rezervam. Ob tem pa so potrdili še spremembe statuta družbe in poslovnika o delu skupščine vodovoda.
Vir: Mariborski vodovod
Medtem pa člani skupščine na točki dnevnega reda o ustanavljanju holdinga javnih podjetij v Mariboru niso razpravljali, saj zastopnik Mestne občine Maribor ni imel pooblastil za odgovore v zvezi s holdingom.
Mariborski župan Saša Arsenovič je včeraj na funkcijo podžupanje imenoval mestno svetnico SD Alenko Iskra. Nova podžupanja bo pokrivala področja sociale in socialnega podjetništva, kulture in turizma ter društev in nevladnih organizacij. Funkcijo bo opravljala nepoklicno, so sporočili z občine.
Mariborska občina že ima tri podžupane, Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga z Arsenovičeve liste ter Heleno Kujundžić Lukaček z liste SMC.
Za imenovanje četrte podžupanje, za katero se je že od vsega začetka predvidevalo Alenko Iskra iz koalicijske partnerice SD, pa je bilo treba najprej spremeniti statut občine, saj je ta dovoljeval največ tri podžupanska mesta. Za takšno spremembo je moral župan zbrati dvotretjinsko večino v mestnem svetu, kar pa mu je uspelo šele v tretjem poskusu, 17. junija.
Iskra bo z današnjim imenovanjem prevzela del nalog, ki jih je do zdaj pokrivala Kujundžić Lukačkova. “Tako se bo zagotovila večja operativnost v delovnem procesu,” so izpostavili v županovem kabinetu.
Podžupanja Helena Kujundžić Lukaček bo od zdaj zadolžena za področja lokalne skupnosti, zdravstva, šolstva in predšolske vzgoje ter medgeneracijskega sodelovanja.
Vir: STA
