V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Vodstvu mariborske občine kot lastniku je danes uspelo doseči menjavo na čelu javnega podjetja Snaga. Nadzorni svet je namreč na današnji seji sprejel odstopno izjavo Cveta Žalika in za začasnega direktorja imenoval Alana Perca, sicer tudi direktorja Energetike Maribor. Perc je bil imenovan za tri mesece, do izpeljave javnega razpisa.
Kot so danes sporočili iz Snage, se bo “krizno” vodstvo komunalnega podjetja, ki se je zadnje mesece znašlo v likvidnostnih težavah, v naslednjih dneh podrobno seznanilo s poslovanjem podjetja, potekala pa bo tudi predaja poslov.
direktor delničarja Energetike Maribor Alan Perc
“Želim si, da bo sprememba v poslovodstvu izboljšala klimo v podjetju in verjamem, da bomo skupaj z novimi sodelavci popeljali podjetje v stabilnejše in uspešnejše poslovanje,” je ob prevzemu položaja povedal Perc in dodal, da je njegova prva naloga zagotoviti vzdržno likvidnost poslovanja podjetja.
V tem času bodo zaključene tudi revizije, ki potekajo tako na področju poslovanja podjetja od začetka vodenja investicije v sortirnico kot tudi same investicije v sortirnico. Na podlagi izsledkov bo nato mogoče slediti sklepu mestnega sveta o terjanju odgovornosti tistih, ki so morebiti krivi za nastalo finančno situacijo v podjetju, so še dodali v Snagi.
Nedavno imenovani novi nadzorni svet Snage je prejšnji teden Žaliku odvzel pooblastila in jih začasno podelil prvemu nadzorniku Damijanu Škrinjarju. Mariborski župan Saša Arsenovič je že pred tem pričakoval njegov odstop ali razrešitev, a stari nadzorni svet tega ni storil.
“Smer novega vodstva občine je jasna – trudili se bomo, da bodo javna podjetja delala izključno v interesu občanov,” je prejšnji teden dejal župan. Ob tem je sicer znova poudaril, da lani odprta sortirnica kot taka ni sporna, tudi analize so pokazale, da daje pozitivne rezultate. Sicer nikakor ne takih, kot so bili načrtovani, niso pa ti negativni, je še dodal.
Mariborska Snaga je že nekaj časa v likvidnostnih težavah, ki so jih mestni svetniki konec aprila omilili z dvigom cen odvoza odpadkov. Ob tem so tako v podjetju kot na občini zatrjevali, da dvig cen ni posledica naložbe v sortirnico, pač pa dejstva, da se te niso spremenile od leta 2014, medtem pa je prišlo do realnega dviga stroškov.
Da lanske milijonske izgube ne gre pripisati projektu sortirnice, pač pa prenizkim cenam odvoza odpadkov, je na marčevski izredni seji odbora za komunalo zagotavljal tudi Žalik.
Čeprav so na aprilski seji podprli podražitev, je bila večina svetniških skupin kritična do vodstva javnega podjetja in je podprla skorajšnjo skupščino ter iskanje odgovornosti za sedanje stanje vseh tistih, ki so ga povzročili.
Mestni svet je zato izglasoval sklep, da župan sproži postopek izredne zunanje revizije dela uprave Snage za zadnja tri leta, v primeru ugotovitve nepravilnosti pa zoper odgovorne sproži ustrezne odškodninske in kazenske postopke.
Vir: STA
Mestni svetniki Mestne občine Maribor so danes zasedali na 2. izredni seji, v okviru katere so razpravljali zgolj v eni točki, ustanavljanje javnega holdinga. Odlok o ustanavljanju so podprli po skrajšanem, vzdržali so se v stranki Lista župana Andreja Fištravca, medtem ko je največja opozicijska stranka NLS – Lista Franca Kanglerja sejo obstruirala. Javni holding bi po besedah strokovnjakov racionaliziral poslovanje javnih podjetij.
Kot je bilo danes slišati, strateški holding, kakršnega bi ustanovili v Mestni občini Maribor, predstavlja najbolj primeren model oblikovanja organizacije javnega holdinga. V tega bodo tako povezali 6 javnih podjetij, Energetiko, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snago in Pogrebno podjetje Maribor. S tem, ko so danes svetniki in svetnice dali zeleno luč ustanovitvi javnega holdinga v Mariboru, pa so naredili šele prvi korak.
Kot je ob sprejetju odloka o ustanovitvi javnega holdinga dejal župan MO Maribor, Saša Arsenovič, gre za prvi korak. “Vsi skupaj smo sprejeli en velik izziv, da verjamemo, da je to pot k napredku in da bo ta pot težka. To pot bomo opravljali mi tukaj skupaj. Sam kot župan čutim odgovornost ne samo za teh tisoč in več zaposlenih, ki jim zagotavljam, da se jim ne piše nič slabega, samo dobro. Pri tem operativni del ostaja na podjetjih, gre le za prenos skupnih služb. Pri tem pa ne gre samo za podjetja, ampak za meščane, katerim je holding tudi namenjen,” je dejal mariborski župan.
Učinki holdinga vidni šele čez dve leti
“Holding bi polno zaživel šele v koncu letošnjega leta, pred tem pa so potrebni še nekateri koraki. Eden glavnih je sprejetje odloka, ki ga sprejme mestni svet oziroma mestni svetniki. Proces ustvarjanja sinergij traja dalj časa, kar pa se po naših izračunih ne bo zgodilo takoj decembra. Mi to pričakujemo do leta 2021, vendar le z dobrim delom, z načrtom, smiselnimi in strukturiranim vodenjem nastajanja holdinga pa bo to zagotovo mogoče,” je danes poudaril SrečkoDebelak iz podjetja A.T. Kearney. To podjetje je sicer tudi izdelalo študijo o ustanavljanju javnega holdinga v Mestni občini Maribor.
Medtem pa je GregorŽivko iz odvetniške družbe Živko in Purg svetnicam in svetnikom pojasnil še pravni vidik ustanavljanja holding, ki bo, kot je dejal, zagotavljal večjo transparentnost. “Za večjo transparentnost bodo vsa podjetja, ki bodo združena v holding, kot zavezo, morala pripraviti poslovni načrt, ki bi bil nato tudi potrjen. Tako bi dobili večji vpogled v finančno vodenje podjetja. Predvidena je tudi zelo široka pravica do informiranost, ki pa se ne bo nanašala samo na holding, ampak tudi na vsa hčerinska podjetja, ki so združena v holding,” je pojasnil Živko.
Svetniki večinoma za ustanovitev holdinga
Glede izvedbenih stvari je bil skeptičen svetnik Levice, Vladimir Šega. “Izkušnje v bližnji in daljni okolici z ustanavljanjem holdinga niso najboljše. Odlok je eden prvih korakov. Z nesprejetjem ne bomo storili nič. Težave se bodo pojavile pri iskanju sinergije, pri združevanju podpornih in poslovnih funkcij, ampak nekje moramo začeti in mislim, da je odlok tisti prvi dober začetek. Verjetno pa se bodo stvari komplicirale že pri kadrovskih zadevah, saj je gotovo nekaj mokrih želja pri kadrovanju. Treba pa se je zavedati, da je mestni svet le skupščina tega holdinga in nič več,” je dejal Šega.
Svetnik opozicijske Liste župana Andreja Fištravca MihaRecek je spraševal kaj bodo občani imeli od tega in opozoril na strah zaposlenih, da bodo ob ustanovitvi holdinga izgubili službo. “Holding vidim kot malega otroka, ki ga vržemo v vodo in upamo, da bo splaval. Ali boste prevzeli odgovornost, če holding ne bo deloval? Se bo zgodilo enako, kot pred dvema letoma s Snago?,” je še spraševal Recek.
Sicer v vodstvu občine umirjajo, da zaposlenih tudi po ustanovitvi javnega holdinga pripada enako delovno razmerje, kot do sedaj in da odpuščanj zaradi ustanovitve javnega holdinga ne bo, tako tudi župan MO Maribor, Saša Arsenovič.
Oglasil se je tudi svetnik SMC, DamirOrehovec: “Verjamem, da je predlog boljši, kot tisti, ki je bil prvotno narejen. Celo tako dobro, da del opozicije nima vprašanj, če niso na seji. V SMC bomo odlok potrdili.”
Medtem pa ZvonkoZinrajh, samostojni svetnik pričakuje red: “Pričakujem, da se na mnogih področjih, ki jih holding zajema, naredi red. Nisem skeptik, da holding strokovno, pa tudi sicer ne bi zaživel. Kajti vse te priprave, ki so tekle zelo intenzivno, kažejo v pravo smer.”
Svetnica DeSUS-a JelkaKolmanič pa je navrgla dejstvo, da je sama bila navzoča na marsikateri seji, kjer je bila želja ali pa ambicija o ustanavljanju holdinga ali neko obliko združenja za javna podjetja, pa do tega ni prišlo. “Zagotovo bo holding prinesel veliko pozitivnih učinkov in tako kot so mnogi rekli, morda bomo naleteli tudi na kakšno oviro. Zagotovo pa delamo to z veliko željo po tem, da bi izboljšali tako storitveno dejavnost vseh naših javnih podjetij, kakor tudi prihranek sredstev našim občanom. Če smo bili pri prvem dokumentu skeptični je bilo najbrž upravičeno, ker marsičesa ni bilo zapisano v tem dokumentu, tako smo toliko bolj lahko zadovoljni zdaj, saj smo zdaj dobili dokument v katerega verjamemo in smo prepričani, da bo prinesel pozitivne učinke,” je dejala Kolmaničeva.
Pelko: “Odsotnost koalicije lahko prinese težave”
Že ob začetku današnjega zasedanja svetnikov je bilo na strani opozicijske NLS – Liste Franca Kanglerja opaziti prazne stole, ti so bili prazni tudi na mestu opozicijske SDS. So pa v stranki NLS medtem poslali sporočilo za javnost, v katerem so navedli razloge, zakaj so današnjo izredno sejo obstruirali. Kot najbolj temeljnega so navedli nestrinjanje z ustanavljanjem Javnega holdinga. Tako so zapisali:
“V vseh dosedanjih postopkih pred sprejemom Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. (v nadaljevanju: Holding) nas pripravljavci gradiva in obrazložitev niso prepričali s svojimi argumenti za utemeljenost te ustanovitve. Kot najpomembnejši razlog za ustanovitev Holdinga se navaja bistveno znižanje stroškov na področju nabave, kadrov in informatike. Mnenja smo, da bodo stroški dela v Holdingu bistveno narasli, saj se bodo plače zaposlenih iz do sedaj različnih javnih podjetij z različnimi plačami na primerljivih delovnih mestih izenačile (in nikomur zmanjšale). Na področju informatike je utemeljeno pričakovati v naslednjih letih bistveno povečanje stroškov, saj razpolagajo sedaj vsa javna podjetja z različnimi informacijskimi orodji. Tudi na področju nabave je med podjetji zelo različnih velikosti težko pričakovati sinergijske učinke.“
Prav tako pa da se te seje niso udeležili zato, ker da se njihovega mnenja, stališč in argumentov, sploh ne upošteva, kot primer pa so navedli spremembo statuta, ki so ga svetniki potrdili v ponedeljek.
Na dejstvo, da je največja opozicijska stranka na današnji razpravi manjkala, je opozoril tudi SašaPelko iz vrst Liste župana Andreja Fištravca.
Svetniki sprejeli dva dodatna sklepa
Kljub temu, da je na današnji seji bila predvidena prva obravnava odloka o ustanovitvi holdinga, so zaradi tega, ker v razpravi ni bilo konkretnih pripomb na vsebino odloka, mestni svetniki tega sprejeli po skrajšanem postopku.
Svetniki so ob tem sprejeli še sklep, da je Javni holding dolžan v roku 60 dni po ustanovitvi (vpisu v sodni register) sprejeti etični kodeks, z veljavnostjo za Javni holding Maribor in vse hčerinske družbe. S tem kodeksom pa je Javni holding dolžan urediti najmanj vprašanja varovanja človekovih pravic pri poslovanju, vprašanja koruptivnih dejanj in goljufij (nasprotje interesov, dajanje in sprejemanje daril ter povabil, itd,…), vprašanja korporativne zvestobe in vprašanja zaupanja vrednih poslovnih odnosov z interesnimi skupinami.
Z drugim sklepom pa so svetniki županu predlagali še pripravo Odloka o ustanovitvi sveta uporabnikov, ki bo prav tako merilo uspešnosti ustanovitve javnega holdinga, saj bo vsasko leto izvedel analizo zadovoljstva uporabnikov javnih dobrin s kvaliteto storitev, analizo pa so dolžni obravnavati vsi izvajalci gospodarskih javnih služb.
Arsenovič se je strinjal, da bodo s tem dejansko merili tudi učinke poslovanja Javnega holdinga.
Med tem, ko županja sklicuje izredno sejo, kjer predlaga direktno financiranje brez razpisa Društvu prijateljev mladine (DPM) v višini 30.000 EUR, na uradni Facebook strani Občine Ruše obračunava z NK Pohorje in jih poziva, da kot upravitelj igrišča, ki je v lasti občine, poskrbi za košnjo trave. Občina Ruše v svojih navedbah NK Pohorje celo imenuje upravitelj igrišča. Na tem mestu naj županjo Urško Repolusk in občino spomnimo, da od leta 2008 društva, po zakonu, ne morejo več biti upravitelji občinske lastnine, ampak mora zanjo skrbeti občina sama.
Na Facebook profilu Občine Ruše je bila včeraj namreč objavljena informacija, ki je vsaj netočna, če ne že namerno zavajajoča.
Objava na uradni Facebook strani Občine Ruše
Ne drži namreč, da je NK Pohorje upravljavec stadiona. Občinski uradniki občine Ruše to seveda zelo dobro vedo, saj so NK Pohorje že pred leti opozorili, da je društvo lahko le najemnik in od takrat dalje velja, da občina skrbi za svojo lastnino sama. Posledica tega je bil sprejet nov zakon, ki je nad pogodbo, ki sta jo imela NK Pohorje in Občina Ruše. Podobno kot na primer vsa kulturna društva uporabljajo kulturne domove, ki jih ne vzdržujejo. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) govori, da je upravljavec občinskega stvarnega premoženja (nepremičnega in premičnega) občina ali druga oseba javnega prava. Društvo pa ni oseba javnega prava.
Upravljavec je pristojen za ravnanje s stvarnim premoženjem in v imenu lastnika ter za račun lastnika izvršuje vse pravice in obveznosti, povezane s stvarnim premoženjem. Upravljanje stvarnega premoženja je skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa in tako dalje. Da je lastnik in upravljavec stadiona NK Pohorje občina, dokazujejo tudi vsa vzdrževalna in investicijska dela, ki jih je občina v prejšnjem mandatu izvedla na tem področju kot so recimo razsvetljava, namakalni sistem na igrišču, ureditev tribun in tako dalje. Pri vzdrževanju so do sedaj zgledno sodelovali člani kluba, delavci režijskega obrata in javni delavci, ki pa jih letos ni več. Da zadeva drži potrjuje tudi praksa iz Občine Maribor, kjer NK Maribor prav tako ni upravljavec stadiona, ampak zgolj njegov najemnik. Tako obnovitev zahodne tribune financira Občina Maribor in ne NK Maribor. O tem priča tudi zapis na uradni strani NK Maribor: “Seznanjeni smo s celotno zadevo o upravljanju Ljudskega vrta. Kot klub ravnamo vestno, izpolnjujemo obveznosti in delujemo po črki zakona, tako da tudi v tem primeru, ko se upravljanje objekta prenaša na javni zavod Športni objekti Maribor, ne vidimo razlogov za polemike ali morebitne spore. Prevzem upravljanja ni nič drugega kot zakonska obveza. Športna društva po zakonskih predpisih ne morejo biti upravljavci javne infrastrukture, lahko so le uporabniki. Posledično je povsem razumljivo, da lastnik posameznih objektov z njimi tudi upravlja. Menimo, da so mestni svetniki pri glasovanju opravili svojo nalogo v skladu z obstoječimi zakoni.”
Dopis iz uradne strani NK Maribor
NK Pohorje je na novo občinsko vodstvo v Rušah večkrat posredovalo pobude ter predloge za sodelovanje in reševanje urejanja območja. Prav tako so bili aktivni pri pripravi proračuna za leto 2019. Žal brez uspeha in brez odgovora županje. To so pojasnili tudi z objavo na uradni Facebook strani Občine Ruše, kjer jih poziva, da poskrbijo za košnjo trave na tribuni stadiona.
Objava NK Pohorje na uradni Facebook strani Občine Ruše
Športna društva še vedno brez občinskega denarja
Je pa mogoče iz medijskih objav Občine Ruše razbrati, da naj bi bil šport v preteklosti v občini privilegiran. To je najbrž tudi razlog, da so koalicijski svetniki in županja s posebnim sklepom, brez razpisa, enemu samemu privilegiranemu društvu namenili direktno financiranje iz katerega se bodo krile plače in materialni stroški pri čemer se odbijejo prispevki staršev, kjer je za nekaj posameznikov zagotovljeno cenejše varstvo njihovih otrok in kjer je zaposlena partnerica podžupana Jerneja Ajda. Tudi to društvo ima ob tej darežljivi podpori na razpolago občinske prostore in pokrito vzdrževanje ter druge materialne stroške.
Najbrž pa je vsem občanom in tudi širši javnosti razumljivo, da NK Pohorje in ostala športna društva, kjer so množično prisotni otroci, ne morejo biti toliko depriviligirani, da bi za razliko od drugih društev morali sami nositi stroške vzdrževanja občinskih nepremičnin. Še posebej, ker občini v petih mesecih letošnjega leta žal ni uspelo pripraviti razpisa za delovanje športnih društev. Tako so zaenkrat treningi za več kot 180 otrok v celoti na finančnih plečih članov kluba. Bližamo se koncu meseca junija, športna društva oziroma člani Športne zveze Ruše pa še vedno niso dobili denarja. NK Pohorje namreč nima nobenih sredstev za financiranje urejanja okolja, saj z lastnimi viri komaj urejajo igralne površine. So pa, po naših podatkih, pripravljeni na sodelovanje, če bo županja in občinska uprava to želela.
Občani se sprašujejo, kako so zadeve lahko normalno tekle v preteklosti oziroma od ustanovitve občine, kjer so se zadeve urejale brez javnega obračunavanja.
Komentarja občanov na Facebook strani Občine Ruše
Društvu prijateljev mladine Ruše direktni denar, a nedosegljivi za javnost
Po Rušah lahko v zadnjih mesecih večkrat slišimo “Morda je čas, da se v občini preneha z obsojanjem in začne z delom”. Precej hitro je pričelo prihajati do anomalij pod vodstvom nove županje Urške Repolusk, ki za vse slabo krivi prejšnjo oblast ob tem pa pozablja, da je županja že skoraj 8 mesecev. Kot dosežek si lahko šteje, da je s sklicem izredne seje Društvu prijateljev mladine Ruše (DPM) omogočila direktno financiranje. Tako smo od občine že pred 20 dnevi želeli izvedeti kaj več o tem društvu in nanjo naslovili vprašanja o (številu zaposlenih, podjemnih pogodb in koliko plač je bilo ogroženih). Občina Ruše je na podlagi tega posredovala DPM sledeč mail, ki smo ga tudi mi prejeli v vednost: “Občina Ruše je 28. 5. 2019 prejela novinarsko vprašanje, ki se nanaša na število zaposlitev, sklenjenih avtorskih in podjemih pogodb v Društvu prijateljem mladine Ruše. Kot pristojni organizaciji vam v prilogi odstopamo v reševanje navedeno novinarsko vprašanje.” Kako transparentno deluje DPM, za katerega je bila sklicana s strani županje Urške Repolusk celo izredna seja, kjer je bilo sprejeto direktno financiranje plač in ostalih materialnih stroškov, priča dejstvo, da odgovora do danes še nismo prejeli ne od njih in ne od Občine Ruše. Pričakovati je, da bodo javnosti, tudi na poziv občine, takšne podatke razkrili. Kot kaže je DPM Ruše priviligirano društvo, kot je bilo tudi ob sprejetju sklepa o direktnem financiranju, kjer predhodno finančno poročilo ali program dela nista bila priložena. Med tem pa se lahko ostala športna in kulturna društva prijavljajo na razpis, ki ga občina objavi precej pozno, za denar, ki ga prejmejo, pa morajo občini polagati račune in pripravljati poročila. Ob vsem tem pa športna sfera in društva pod okriljem Športne zveze Ruše za letošnje leto še vedno niso dobila denarja. Nad dosedanjim delom novega občinskega vodstva so razočarani tudi nekateri občani.
Komentar občana na uradni Facebook strani Občine Ruše
Mariborski mestni svetniki bodo na današnji izredni seji obravnavali predlog župana Saše Arsenoviča o ustanovitvi javnega holdinga, v katerega bi povezali šest javnih podjetij. Ta ideja je bila v Mestni občini Maribor aktualna že večkrat, a prejšnjim županom je ni uspelo uresničiti.
Z ustanovitvijo javnega holdinga, v katerega bi združili gospodarske javne službe v občini (Energetika, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad, Snaga in Pogrebno podjetje Maribor), bi po navedbah županove ekipe dosegli racionalizacijo in večjo transparentnost poslovanja javnih podjetij.
“Prakse vseh mest, ki imajo gospodarske javne službe združene v holding, so dobre in so se tekom let izkazale za zelo dobre tako z vidika razvoja kot tudi tehničnega znanja in organizacijskih ter ekonomskih prednosti,” izpostavlja vodstvo občine v gradivu za današnjo sejo, v katerem se opira na rezultate študije, ki jo je izdelala mednarodna družba A.T. Kearney.
Ker bi reorganizacija potekala postopoma, se prve učinke holdinga z zmanjšanjem stroškov pričakuje v letu 2021, in sicer v obsegu med nekaj manj kot 800.000 in 1,16 milijona evrov letno. “Če upoštevamo, da imajo podjetja zdaj skupaj približno milijon evrov dobička, to pomeni podvojitev dobička. Ta denar ni namenjen občini, ampak boljšemu delovanju javnih podjetij, s čimer je povezan boljši servis za ljudi,” je izpostavil župan.
Ustanovitev Javnega holdinga Maribor in posledično izboljšanje poslovanja javnih podjetij si je zadal za eno ključnih ciljev mandata. Predlog je želel dati na mestni svet že marca, a so vse do današnjega dne pilili in usklajevali podrobnosti odloka.
Vir: STA
Predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš, h katerim sta formalno že priključeni stranki Zelena koalicija in Združeni zeleni ter predsednik Stranke mladih – Zelenih Evrope Igor Jurišič sta danes ob 11. uri v prostorih Hiše Stare trte v Mariboru predstavila dogovor o Zelenem sodelovanju v Republiki Sloveniji.
Vir: Stranka mladih – Zeleni Evrope
V dogovoru, ki zajema vse zelene stranke registrirane v Republiki Sloveniji, so se dogovorili naslednje:
Usklajeno soustvarjanje zelene politike v Sloveniji ob upoštevanju načel EGP,
medsebojno spoštovanje partnerjev in podpora pri izvajanju aktivnosti,
usklajen nastop na vseh naslednjih prihajajočih volitvah,
usklajeno pripravljamo predloge zakonov in jih skupaj predlagamo v sprejem v DZ,
aktivno vključevanje v programske in druge aktivnosti v okviru EGP, predvsem na
področju boja za več demokracije v EU, zelena delovna mesta in trajnostni razvoj,
zdravo in čisto okolje ter hrano in vodo, socialno pravičnost ter učinkovitejšo
energetsko politiko, s poudarkom na varnosti in zdravju.
Ta dogovor pomeni konec ugibanj o tem, katera zelena stranka ali opcija je bolj ali manj primerna in kdo zastopa zeleno politiko v Sloveniji in ponuja odgovor vsem tistim volivcem in volivkam, ki želijo s svojim glasom na volitvah prispevati k zeleni prihodnosti Slovenije.
Mariborski mestni svetniki, ki so pred začetkom včerajšnje redne seje soglasno obsodili nedeljski napad na sodnico tamkajšnjega okrožnega sodišča Danielo Ružič, so v tretjem poskusu le podprli spremembo statuta mestne občine in tako županu Saši Arsenoviču omogočili imenovanje še četrte podžupanje. To bo postala svetnica SD Alenka Iskra.
Mariborska občina že ima tri podžupane, Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga z Arsenovičeve liste ter Heleno Kujundžić Lukaček z liste SMC. Ker je statut doslej dovoljeval največ tri, se je župan trudil za spremembe statuta, a mu ni uspelo niti na prejšnji niti na dopisni seji. Iskra bo prevzela del nalog, ki jih zdaj opravlja Kujundžić Lukačkova.
Tokrat veliko razprav na to temo ni bilo, je pa vodja svetniške skupine prejšnjega župana Saša Pelko izrazil upanje, da bo imenovanje podžupanje iz vrst SD pomagalo njenega strankarskega kolega na ministrstvu za kulturo prepričati v pomoč države pri reševanju prostorske problematike Mariborske knjižnice.
Njegova lista je zato predlagano spremembo statuta podprla, bolj zadržani pri tem pa so bili v Listi Franca Kanglerja – NLS. Kot je povedal svetnik Milan Mikl, se Mariboru ne obeta nič dobrega, če bo njegov razvoj odvisen od strankarske pripadnosti in lahko šele na takšen način pride do tistega, kar mu tako ali tako pripada.
Mestni svet se je danes med drugim seznanil tudi s strateško karto hrupa mestne občine. Slednja bo podlaga za pripravo operativnega načrta in nato konkretnih ukrepov za zmanjšanje hrupa v štajerski prestolnici.
Kot je povedal Janez Drev iz podjetja Epi Spektrum, ki je omenjeno karto tudi pripravljal, je glede na veljavne mejne vrednosti zaradi hrupa v mestu ponoči preobremenjenih 20.000 prebivalcev, v celodnevnem obdobju pa 16.000.
Med glavnimi povzročitelji hrupa je po Drevovih besedah promet, zato so najbolj obremenjeni prebivalci ob cestah in železnici. Slednja se v Mariboru že posodablja, ceste pa ostajajo problem, pri čemer je glavna težava v tem, da mesto nima obvoznice, zato se tudi tranzit vali skozi mesto.
Znotraj mesta želijo stanje spremeniti med drugim z omejitvijo prometa na Koroški cesti, prepovedjo parkiranja turističnih avtobusov v starem mestnem jedru ter omejevanjem gibanja medkrajevnih javnih avtobusov skozi center. Vsaj slednje je mestni svet danes prav tako že potrdil.
Sicer pa so mestni svetniki podprli še prodajo 14,5-odstotnega deleža mestne občine v avtobusnem podjetju Arriva, za kar bo iztržila 1,6 milijona evrov, Marpromu pa so s potrditvijo rebalansa proračuna odobrili najem novega skoraj milijon evrov visokega kredita.
Kot je pojasnil direktor družbe Bernard Majhenič, bodo za zagotavljanje tekoče likvidnosti najeli 850.000 evrov dolgoročnega bančnega posojila, za leto dni pa bodo hkrati za 100.000 evrov na računu povečali limit.
Mestni svet je potrdil še letošnji finančni načrt medobčinskega stanovanjskega sklada. Ker sklad po navodilu mestne občine letos ne bo obnavljal objekta na Šentiljski cesti, kjer bi pridobil sedem stanovanj, ter tudi ne bo prodal nekaterih odsluženih stanovanj, bo poslovno leto zaključil z nekaj več kot 300.000 evrov minusa.
Na predlog župana pa so svetniki prižgali zeleno luč za nakup zemljišča v mestni četrti Pobrežje, ki je zdaj v lasti DUTB. Mariborska občina bo tako lahko oddala zavezujočo ponudbo za največ 1,1 milijona evrov, zemljišče pa bi namenili za namensko stanovanjsko gradnjo.
Svetniki so zaradi odstopa dosedanjega varuha bolnikovih pravic Franceta Prosnika na ta položaj imenovali Lidijo Breznik, ki je bila izbrana med dvema prijavljenima kandidatoma in bo naloge opravljala nepoklicno.
Trenutni prvi mož Policijske uprave Maribor Rafael Viltužnik je mestnemu svetu predstavil lanske varnostne razmere v mestu in jih ocenil kot ugodne ter stabilne.
Mariborske mestne svetnika nova razprava čaka že v sredo, ko bodo na izredni seji v prvem branju razpravljali o ustanovitvi holdinga javnih podjetij.
Vir: STA
Mariborski Akvarij – terarij ta mesec obeležuje 66 let delovanja, a njegovo trenutno stanje ni zavidanja vredno. Njegovi prostori v Mestnem parku že vrsto let kličejo po obnovi, rešitve pa še vedno ni na vidiku. Trenutna mestna oblast bi ga preselila na drugo lokacijo, bližje reki Dravi, a do uresničitve teh idej je še daleč.
Akvarij je odprl vrata junija 1953, kasneje pa so mu dodali še terarij. Danes se v njem nahaja več kot 120 vrst rib in 50 vrst plazilcev, dvoživk in insektov. Letno sprejme več kot 50.000 obiskovalcev.
Nahaja se v stavbi na robu Mestnega parka, kjer je bila nekoč kavarna. Že vrsto let se vrstijo opozorila o nujnosti selitve v primernejše prostore, a občina tega doslej še ni uspela uresničiti.
Tudi novo vodstvo občine na čelu z županom Sašo Arsenovičem se strinja, da je nujno ukrepanje. “Akvarij je res v slabem stanju. Nosilna konstrukcija akvarijev je dotrajana. Odločili smo se za kratkotrajno sanacijo, v roku do petih let pa bi radi našli novo lokacijo zanj. Želja je, da bi v tem objektu ponovno uredili kavarno, akvariju pa zagotovili prostorsko možnost, kjer se bo lahko dolgoročno razvijal,” je povedal podžupan Samo Peter Medved.
O konkretnih lokacijah še ne more govoriti. “Preverjamo lokacije ob reki Dravi, torej v okviru Dravske promenade. Lokacija še ni določena,” je dejal.
Krajevna skupnost Brestrnica-Gaj je predlagala selitev akvarija in terarija na območje nekdanjega motela Jezero v Brestrnici. A je zemljišče v lasti družbe Terme Maribor, zato bi ga bilo treba najprej odkupiti.
“Župan se pogovarja s termami za menjavo zemljišč in objektov. V kolikor bo to realna možnost, je tudi to možno. Moje osebno mnenje pa je, da je lokacija v mestu bolj atraktivna. A če bi bile v Brestrnici neke širše vsebine, ki bi jih akvarij dopolnjeval, seveda ne bi bilo nič narobe,” je dejal Medved.
Z junijem letos je upravljanje Akvarij-terarija prevzelo lokalno komunalno podjetje Snaga, saj je podjetje Nipa, ki je prej upravljalo z njim, v likvidaciji. Trenutno je v njem zaposlenih šest oseb, od tega na blagajni dva invalida s polovičnim delovnim časom. “Razmere za delo niso optimalne zaradi vročine, vlage in zastarele opreme, vendar je kljub temu za živali najbolje poskrbljeno. So v polni kondiciji, njihova bivališča so urejena,” so poudarili na mariborski občini.
Vir: Lokalec.si
Ministrica za infrastrukturo AlenkaBratušek podpisnikom državljanske pobude za hitrejšo pot med Mariborom in Ljubljano odgovarja, da se z idejo vzpostavitve hitre železnice v Sloveniji že ukvarja. Vladi bo predlagala, da bi bila v času predsedovanja Slovenije EU ena njenih prioritet hitra železniška povezava, ki bi povezala več evropskih mest.
S tem se je ministrica danes odzvala na pobudo 50 minut med Mariborom in Ljubljano, s katero je skupina akademikov na začetku tega tedna opozorila na nesprejemljivost dolgotrajne poti med dvema največjima mestoma v državi.
“Meni, da bi Slovenija morala biti pobudnica hitre proge med Dunajem, Ljubljano in Benetkami, prva hitra železniška povezava, ki jo je pri nas treba uvesti, pa bi tako potekala prav med Ljubljano in Mariborom kot dvema največjima slovenskima mestoma,” je zapisala.
Na ministrstvu za infrastrukturo so ob tem dodali, da že zdaj izvajajo in snujejo prometno politiko prav v smeri, kot jo zahtevajo pobudniki iz Maribora. “Uvedli smo že enotno vozovnico za javni potniški promet in financiramo tudi dodatne hitre linije, posodabljamo tudi obstoječe in gradimo nove železniške povezave, da bo več tovora prepeljanega po tirih, hkrati pa bodo povezave med kraji hitrejše, bolj ekonomične in prijazne do okolja in uporabnikov,” so izpostavili.
Za namene projekta vzpostavljena delovna skupina
Po napovedih bodo tudi ustanovili posebno delovno skupino, ki bo proučila možnosti hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom in drugih relacijah ter ocenila strošek realizacije teh projektov. Po mnenju pobude “50 minut med Mariborom in Ljubljano” je za krajšo pot med mestoma z vidika trajnostnega razvoja ključna prav vzpostavitev hitre železniške povezave.
Pobudo so spisali raziskovalci in profesorji s področja humanistike in družboslovja, ki poklicno delujejo v Mariboru in Ljubljani, podpirata pa jo tudi Mestna občina Maribor in stranka Lista kolesarjev in pešcev. “A ni šlo zgolj za naše osebne zgodbe, temveč za stanje, ki smo ga kot humanisti in družboslovci detektirali v družbi. Nezadovoljstvo je že dlje časa in se v času poletnih mesecev zelo skoncentrira. Odločili smo se, da artikuliramo ta problem ter ga ponudimo v javno razpravo in seveda ukrepanje političnim akterjem,” je na novinarski konferenci ta teden povedala prvopodpisana pod pobudo MatejaRatej.
Ponovila je, da je ureditev ustrezne prometne povezave med največjima mestoma v državi v prvi vrsti naloga države, zato bi morala ta takoj pristopiti k reševanju problema. Na kakšen način ga bodo rešili, je po njenih besedah stvar stroke. V vsakem primeru pa bi bilo treba do konca leta pripraviti akcijski načrt za skrajšanje poti med mestoma, kar so tudi zapisali v pobudi, ki so jo na začetku tega tedna naslovili na vlado.
Iz Liste kolesarjev in pešcev, so pod pobudo začeli zbirati podpise s spletno peticijo, ki jo najdete TUKAJ.
Mariborski mestni svetniki bodo na ponedeljkovi seji razpravljali o prodaji 14,51-odstotnega kapitalskega deleža Mestne občine Maribor v podjetju Arriva Štajerska. Prodali bi ga krovni družbi Arriva International po ceni 1,6 milijona evrov.
Prodaja je bila predvidena v letnem programu prodaje občinskega finančnega premoženja in predstavlja pomemben priliv v občinsko blagajno.
Po dveh neuspešnih javnih zbiranjih ponudb, na katerega ni bilo prijav, so maja prejeli ponudbo za nakup po ceni 1,1 milijona evrov. “Naša ocenjena vrednost je bila 1,571 milijona evrov. Po napornih in uspešnih pogajanjih smo uspeli prodati za 1,6 milijona evrov, kar štejem za uspeh,” je na današnjem srečanju z novinarji pred sejo mestnega sveta povedal župan Saša Arsenovič.
Optimističen ostaja tudi glede plačila za žičniške naprave na Mariborskem Pohorju, čeprav je sodišče v za zdaj še nepravnomočni sodbi odločilo, da mora Mestna občina Maribor Športnemu centru Pohorje v stečaju plačati skoraj 13,25 milijona nadomestila. Kot je dejal župan, se bo občina na odločitev sodišča pritožila. “Žal se postopek že prej ni peljal tako, da bi nam dajal najboljše možnosti, vendar mislim, da bodo ugovori utemeljeni. Zaenkrat ni nevarnosti, da bi občina morala takoj pristopiti k izplačilom,” je prepričan.
Še vedno tudi vztraja pri predlogu ustanovitve javnega holdinga, o katerem pa naj bi mestni svetniki odločali na ločeni, izredni seji, predvidoma prav tako naslednji teden.
Na današnjem srečanju z novinarji se je župan dotaknil tudi anonimnega pisma o domnevnih nepravilnosti pri občinskem javnem razpisu za sofinanciranje športa. Poudaril je, da so letos prvič objavili “digitalni, transparentni program, ki ponuja enake možnosti vsem”. “Verjamem, da se nekateri čutijo v slabšem položaju, a se bodo morali prilagoditi novim pravilom igre, ki, mislim, da so bolj pravična do vseh,” je dejal.
Za mariborsko letališče, ki je sicer v sosednji občini Hoče-Slivnica, verjame, da ga bo infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek uspela ohraniti v delovanju. “Trenutna rešitev je verjetno kratkoročna, za dve do tri leta, v tem času pa bo treba s skupnimi močmi najti koncesionarja,” je dejal.
Je pa občini že uspelo rešiti zagato glede odra na Dravi za Festival Lent, ki se v Mariboru začne prihodnji teden. Po besedah župana bo postavljen tudi oder na Dravi. “Občina mora plačati kazen 8000 evrov za lansko uzurpacijo prostora brez dovoljenja. Ko plačamo ta račun, dobimo dovoljenje za letos,” je povedal. Oder na Dravi torej bo, ne bo pa tako velik kot lani, zato bo osrednje prizorišče festivala Trg Leona Štuklja.
Vir: STA
Po Združenju zasebnih vrtcev podal mnenje zoper predlog sprememb v Zakonu o vrtcih tudi Waldorfski vrtec Studenček. Ministrstvo je namreč pred kratkim objavilo predlog Zakona o Spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-G), ki ga naj bi zdaj poslanci obravnavali po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru, češ, da vsebuje manj zahtevne spremembe in dopolnitve ter manj zahtevne uskladitve, z drugimi zakoni.
Slika je simbolična
Združenje zasebnih vrtcev je nastalo prav kot odziv na omenjeni predlog, vanj pa je vključena večina zasebnih vrtcev. Ti so tudi posamezno proti preuranjeni obravnavi in sprejetju predloga. Oglasil se je tudi kolektiv Waldorfskega vrtca Studenček Maribor in razložil svoje mnenje o posameznih spremembah.
Več avtonomije občinam in vrtcem
Ne strinjajo se, da se ponovno spreminja normative o številu otrok ter prostorskih in kadrovskih normativih v vrtcih. Podajajo svoj predlog in da naj »odgovornost za optimalno število otrok v oddelku pa prevzamejo vrtci, ki v nekem tolerančnem okvirju +2 otroka prilagajajo oblikovanje oddelkov v posamezni občini po posameznem letu, glede na dejanske potrebe po vpisnih mestih.« Menijo, da bi»prilagajanje normativov moralo slediti dejanski situaciji v posamezni občini, saj so razlike po Sloveniji vedno večje in se situacija spreminja iz leta v leto. Le tako bi zakon omogočal več avtonomije občinam in ponudil vrtcem avtonomne možnosti za prilagajanje dejanski situaciji potreb po vpisnih mestih. S tem bi vsi vrtci lažje racionalizirali stroške poslovanja v smislu, da se ne ustvarja preveč avtomatično predpisanih vpisnih mest, ki ne sledijo dejanskim potrebam v vsaki občini. Vendar bi vrtec s pridobitvijo takšne avtonomije odločanja o oblikovanju optimalnih skupin nosil polno odgovornost za svoje odločitve in se ne bi mogel izgovarjati na ministra.« Tudi »ekonomska cena občinskih vrtcev bi se morala izračunavati ob upoštevanju optimalnega števila otrok v oddelku in ne maksimalnega števila v oddelku.«
Proti novemu načinu financiranja zasebnih vrtcev
Ostro so proti novemu predlogu o financiranju zasebnih vrtcev: »S spremembo sofinanciranja otroka v zasebnem vrtcu, na način sprotnega odločanja občine od enega šolskega leta v drugo, vnaša toliko negotovosti v način poslovanja zasebnih vrtcev, da jih posredno prisili na poslovanje s polno ekonomsko ceno. Zato, ker vrtec drugače ne more izpolnjevati pogojev delovno-pravne zakonodaje, kolektivne pogodbe, pogodb s starši o plačevanju ipd. S tem pa prisili večino družin v izpis zaradi previsoke cene. Torej zasebni vrtec postane nedostopen, izključno zaradi finančnih razlogov večini družin.«
Razlike v obsegu plačevanja občin
Glede na njihove izračune »občine v tem šolskem letu za otroke, vpisane v waldorfski vrtec Studenček, plačajo mesečno 4000 evrov manj, kot bi plačale za te otroke v občinskem vrtcu.« Starši pa plačajo za otroka v istem vrtcu »povprečno 50 % več, kot bi plačali v občinskem vrtcu.« Trdijo tudi, da »Občine v celoti financirajo občinske vrtce. Zasebne pa v višini 85% minimalnih funkcionalnih stroškov programa po otroku. Ne moremo govoriti o financiranju zasebnega vrtca, to je napačna formulacija, saj gre za sofinanciranje po otroku, ki obiskuje zakonit vrtec, ki je vključen v javno mrežo.«
Določiti pravo ceno in se šele nato pogovarjati o racionalizaciji
Ob tem pa razlagajo, da »ekonomska cena programa zajema: stroške dela v skladu z normativi ter kolektivno pogodbo, za razvojne projekte, administracijo nad minimalnimi predpisanimi normativi ipd. Podrobnosti določa minister in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo.« In se ob tem sprašujejo, kakšni so dejanski celotni stroški za vrtec/vrtce v določeni občini v zadnjem 5-letnem obdobju. »Potrebno je te podatke primerjati z ekonomsko ceno zasebnega vrtca, ki ima v svoji ekonomski ceni dejansko zajete celotne stroške. Šele potem se lahko občine začnejo pogovarjati o racionalizaciji.«
Spremeniti načela racionalizacije
V predlogu zakona bi po njihovem morali upoštevati drugačna načela racionalizacije. Medtem, ko je zasebnim vrtcem, kamor spada tudi waldorfski, umevno, da bodo zapolnili prosta mesta, saj le tako dobijo sredstva, imajo občinski vrtci zdaj prosta mesta plačana. Torej je mesto za otroka v javnih vrtcih plačano, ne glede na to, ali je zasedeno ali prosto. Tako se kolektiv med drugim sprašuje, ali predlagatelji ne znajo poiskati preprostih rešitev, ali gre za pretirane investicije v prostorske kapacitete v posameznih občinah, ali gre za slabo planiranje kratkoročnih in dolgoročnih potreb po novih vpisnih mestih v določeni občini, ali gre tudi za neupoštevanje obstoja zasebnih vrtcev v sklopu javne mreže in skupnega načrtovanja kapacitet v določeni občini.
Mariborske poslance smo povprašali za njihovo mnenje oziroma za mnenje njihovih strank o tem, ali jim je pomembno in kako pomembno je mariborsko letališče za regijo in Slovenijo, za občine in gospodarstvo. Odgovorov niso podali vsi, nekateri pa so bili kratki in jedrnati ter zelo ostri.
Pred kratkim smo že objavili mnenje območne organizacije SD Maribor in Občinske organizacije SD Hoče-Slivnica, ki sta izrazili skrb za obstoj in delovanje Letališča Edvarda Rusjana Maribor. V pisni izjavi so zapisali, da „letališče predstavlja izjemen strateški razvojni dejavnik v SV Sloveniji, ki razvojno zaostaja za osrednjim delom naše države“ in da ne želijo, da bi letališče in vsa pripadajoča infrastruktura z vloženimi sredstvi propadla, zato vodstvu svoje stranke predlagajo, da opravi razpravo v morebitnem (ne)zaprtju letališča in da se s pomočjo njihovih poslancev zavzamejo za pozitivno rešitev in ohranitev letališča, da se sestanejo z župani okoliških občin in občin širše regije SV Slovenije. Ob tem pa so tudi za prizadevanja ŠGZ in Območne obrtne zbornice, ki si želita ohraniti letališče.
Iskanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih rešitev
Poslanska skupina SD je zapisala, da je stranka izredno negativno presenečena glede dogajanja okrog mariborskega letališča: „Pravzaprav bolj kot za presenečenost gre za zaskrbljenost, ko se je izkazalo, da kitajski investitor, ki je nedavno odstopil od najemne pogodbe, ni bil tisto, za kar se je predstavljal oziroma je glede upravljanja in strateških načrtov za mariborsko letališče – sodeč po informacijah iz medijev – podajal zavajajoče informacije, kar je navsezadnje pripeljalo do tega, da državi sedaj grozi večmilijonska kazen v zvezi s pridobljenimi evropskimi sredstvi.“ Želijo, da država „najprej poišče kratkoročno rešitev za odpravo zatečenega stanja, tako, da nase prevzame bremena in na kratek rok zagotovi nemoteno delovanju letališča, na srednji rok pa naj ta poišče strateškega partnerja, z jasnimi in pogodbeno zavezujočimi določbami o razvoju in nadaljnjem delovanju ter usmeritvah mariborskega letališča.“ Kratek je bil poslanec SMC Gregor Židan: „Po mojem mnenju do zaprtja mariborskega letališča ne sme priti. Njegovi potenciali za regijo, pa tudi Slovenijo, so veliki, žal pa nam jih nikakor ne uspe zares izkoristiti. Ministrstvo za infrastrukturo mora odigrati aktivno vlogo in v dialogu z deležniki, predvsem tudi iz regije, najti rešitev, da letališče ostane odprto. Na kratki rok bo verjetno rešitev zasilna, na srednji in daljši rok pa vsekakor država mora pristopiti strateško.“
Nekateri menijo, da bi bilo treba podaljšati letališko stezo.
Zaprtje letališča bi pomenilo, da vladi ni za enakomeren regionalen razvoj
Poslanec Dejan Kaloh iz SDS je poudaril: „Zgodba kitajskih najemnikov, ki jih je v Maribor pripeljal prejšnji župan Andrej Fištravec, se očitno končuje, kar je dobro. Nič od njihovih obljub namreč ni bilo izpolnjeno, ne obljube o novih rednih linijah, ne o nekih “novih razvojnih ciklih”, ki naj bi bili podprti z več kot 100 milijoni evrov investicij. A seveda je letališče Edvarda Rusjana za Maribor kot drugo največje regijsko središče in kot za mesto z izjemno geostrateško lokacijo seveda zelo pomembno in se nikakor ne sme zapreti! Deležniki, ki bi se morali vključiti v iskanje rešitev, da se mariborsko letališče ohrani pri življenju so v prvi vrsti ministrstvo za infrastrukturo kot lastnik letališke infrastrukture in opreme, pa tudi domača večja podjetja, kot tudi Štajerska gospodarska zbornica in pa seveda Mestna občina Maribor oz. mariborski župan ter občina Hoče-Slivnica ter tamkajšnji župan. Glasni pa moramo biti tudi štajerski poslanci, saj bi morebitno zaprtje mariborskega letališča pomenilo samo še en dokaz, da državi ni mar za enakomeren regionalni razvoj, kar je nedopustno! Štajerci namreč nismo drugorazredni državljani!“ Meni, da je treba najprej nadaljevati postopek sprememb državnega prostorskega načrta, da se lahko podaljša letališka steza ter da je treba poiskati „resnega in kredibilnega zasebnega partnerja-koncesionarja, ki bo razvijal letališče v skladu z že sprejetimi razvojnimi dokumenti in usmeritvami države, pa tudi s pričakovanji lokalne skupnosti in štajerskega gospodarstva”.
Potreben prostorski načrt za podaljšanje letališke steze
Poslanec SAB Andrej Rajh pa med drugim meni, „da bi dobro delujoče letališče lahko prineslo nove poslovne priložnosti in tudi nova delovna mesta. Zato podpiram prizadevanja Ministrstva za infrastrukturo, da zagotovi obratovanje letališča v Mariboru tudi po 15. juliju, ko bo na željo sedanjih najemnikov predčasno potekla najemna pogodba. Ključno vlogo pa ima že kar nekaj časa predvsem Ministrstvo za okolje, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze. To je dejansko ključni temelj za obstoj in primerno delovanje letališča, samo tako bo lahko letališče sploh imelo možnosti, da bo zares zaživelo.“ Kot inženir gradbeništva pa „žal ne morem utemeljeno oceniti, ali je dobra lega letališča v Mariboru že dovolj za to, da bi letališče postalo pomembno za Slovenijo, saj so v bližini tudi letališča v Zagrebu, Gradcu in Ljubljani.“ Pa tudi to, da ministrstvo za infrastrukturo vlaga vse napore, „da bi letališče obratovalo tudi po 15. juliju. Ni pa dovolj, da letališče samo obratuje. Zato je tu ključna vloga Ministrstva za okolje in prostor, ki mora sprejeti državni prostorski načrt za podaljšanje pristajalne steze“.
Jelinčič meni, da je vladi vseeno za letališče
Odgovorov drugih mariborskih poslancev in iz Kluba 7 nismo dobili, se je pa odzval tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je bil oster: „1. zapiranje letališča je posledica slabega vodenja in privatnih interesov, ki jim je vseeno za dobrobit okolja. Odgovornost je v veliki meri na vladi RS. 2. pomembnost je vsak dan manjša, saj vlada ne ve, kaj sploh bi z letališči, ne le z mariborskim. Zelo verjetno bodo vse skupaj za male denarje prodali kakšnemu Nemcu (tako kot ljubljansko), ki bo vse skupaj predelal v nekakšno skladiščno destinacijo za razvoz po Evropi. S tem bo regija dobila zgolj svinjarijo in razsipavanje letalskega goriva po okolici (enako kot se bo zgodilo na ljubljanskem letališču). 3. Vlada bi morala imeti strategijo za nadaljnji razvoj, vendar je nima. Najraje bi vse skupaj zaprli in prepustili propadu. Možnosti so, vendar ne pri tej vladni sestavi. 4. Magna letališča ne potrebuje, župani okoliških občin mislijo (razen izjem) le o lastnih koristih, Štajerska gospodarska zbornica nima koncepta, vlada že skoraj ne ve, kje je Maribor, večini poslancev pa je vseeno.“
Na Letnem odru v Rušah bo to soboto, 1. junija, nastopila Nina Pušlar. Nekaj podrobnosti o koncertu je pojasnil Žan Krajnc iz Mladinskega društva Ruše v srcu.
Po tem, ko je minuli petek županu Mestne občine Maribor Saši Arsenoviču spodletel ponovni poskus spremembe statuta Mestne občine Maribor, ki bi mu omogočal imenovanje še četrtega podžupana oziroma podžupanje, so se ob zapletih odzvali nekateri koalicijski partnerji. Ali bodo razprtije vodile do razpada Arsenovičeve koalicije?
4. redna seja Mestne občine Maribor
SPOMNIMO: Župan Saša Arsenovič jena zadnji seji mestnega sveta zbral premalo glasov za spremembo statuta, ki bi mu omogočila imenovanje še četrtega podžupana oziroma podžupanje, kjer mu je na zadnji seji zmanjkal zgolj en glas. Mestna uprava je v torek v ta namen sklicala dopisno sejo, ki se je zaključila danes ob 12. uri. Sprememba statuta tako ni bila sprejeta. Za spremembo statuta občine je namreč potrebna dvotretjinska večina, a je ZA je glasovalo 26 mestnih svetnikov, PROTI pa 1 mestni svetnik, 16 pa jih je bilo vzdržanih oziroma niso glasovali.
Na zaplete ob spreminjaju občinskega statuta, ki bi Arsenoviču omogočil, da bi imenoval četrto podžupanjo, ki bi naj bila mestna svetnica SD Alenka Iskra, so se odzvali mariborski Socialni demokrati.“V teh nekaj mesecih delovanja mestne “koalicije” žal ne moremo spregledati dogajanja in glasovanja o zadevah zapisanih v koalicijskem sporazumu. Zadnje dogajanje in glasovanje o županovem predlogu spremembe statuta in okrepitve podžupanjskih mest, ki jih je župan predstavil in uskladil ob podpisu koalicijske pogodbe, je nazoren primer ravnanja nekaterih “koalicijskih” partnerjev. Večno usklajevanje in trgovanje o vnaprej napovedanem in usklajenem predlogu je nesprejemljivo in nekonstruktivno. Koalicijske partnerje Socialni demokrati opozarjamo, da mestna občina ne more biti “tržnica”. Nujno se je začeti ukvarjati s projekti in z razvojem mesta in ne s kadrovskimi ter drugimi potrebami posameznikov v koaliciji,” je sporočil predsednik SD Maribor Damjan Cvetko. K temu pa dodal: “Pričakujemo in verjamemo, da bo županu uspelo obvladati upravljavske metode, pogajalske tehnike in konsolidirati delovanje koalicije ter uspešno in učinkovito zapeljati mesto v težko pričakovan razvojni preporod Maribora.”
Odzvali so se tudi v Listi kolesarjev in pešcev.“V Listi kolesarjev in pešcev menimo, da je potrebno spoštovati načela demokratičnosti, partnerstva in vzajemnega spoštovanja, ki smo ga opredelili v koalicijski pogodbi. Spreminjanju statuta preko dopisne seje smo nasprotovali, saj bi s tem v slovenskem političnem sistemu ustvarili do sedaj neviden precedens. Izjava župana o razpadajoči koaliciji se nam zdi nekoliko ponesrečena in nepremišljena, saj s tem meče slabo luč tudi na vse ostale resne partnerje. Dejstvo je, da se pravih točk v koalicijskem programu sploh še nismo dotaknili,” je pisno sporočil mestni svetnik Josip Rotar.
V Stranki mladih – Zeleni Evrope pravijo, da so pred dopisno sejo posredovali svoj predlog spremembe statuta, “ki je bil sicer na videz podoben predlogu Stranke LKP pod vodstvom g. Rotarja, a smo se odločili podpreti tudi predlog z dopolnilom stranke LKP in še to po tem, ko smo prejeli pravno razlago o tem, da je možno glasovanje na dopisni seji. Glede na to, da je bil predlog še nekoliko bolj omejujoč, kot tisti, ki ga je Mestni Svet MOM obravnaval in kjer je zmanjkal zgolj en glas, nismo čutili posebne potrebe po ponovni razpravi,” so zapisali. “Glede na rezultat dopisne seje je prav, da tudi javno predstavimo svoj predlog, ki se v majhni a pomembni podrobnosti razlikuje od predloga stranke LKP. Predlog z dopolnilom stranke LKP namreč določa najvišje število poklicnih podžupanov, nepoklicnih pa ne omejuje. To bi lahko v skrajnem primeru pomenilo, da bi kateri od prihodnjih županov s tem »kupoval« člane mestnega sveta,” je še sporočil mestni svetnik iz stranke Stranka mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič. K temu pa dodal: “V Stranki mladih – Zeleni Evrope zato predlagamo, da se statut spremeni tako, da se omeji število podžupanov s skupnim finančnim bremenom in dopusti imenovanje takšnega števila podžupanov, ki ne bi presegalo 3 plač poklicnega podžupana. To bi torej pomenilo, da ima lahko župan ob sebi največ 3 poklicne podžupane, ali 2 poklicna in 2 nepoklicna, ali 1 poklicnega in 4 nepoklicne ali 6 nepoklicnih. Glede na to, da je plača nepoklicnega podžupana polovična, je v vseh naštetih primerih zmerom enaka največja možna finančna obremenitev proračuna, ki je omejena s tremi plačami poklicnega podžupana. V kolikor bo Mestni svet ponovno obravnaval spremembo statuta verjamemo, da bo sprejel predlog Stranke mladih – Zelenih Evrope, ki hkrati dopušča županu imenovanje do 6 podžupanov, na drugi strani pa proračuna ne obremeni več, kot s 3 polnimi plačami poklicnega podžupana.”
Že v petek pa se je za naš portal odzval tudi Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR): “Podžupanja iz vrst Socialnih demokratov, naj bi po našem vedenju pomagala podžupanji Heleni Kujundžič Lukaček na področju lokalne skupnosti, kulture, sociale in medgeneracijskega sodelovanja, ko pa imamo v občini veliko več perečih problemov na drugih področjih. Res ne razumem, zakaj še dodatna pomoč na teh področjih. Občina potrebuje človeka, ki se bo z okoliškimi občinami dogovarjal za tesnejše sodelovanje, kar se tiče komunale. Dobesedno potrebujemo nekoga, ki bo na terenu in druge občine vabil, da se recimo priključijo na našo čistilno napravo tudi sortirnica bo morala sodelovati širše. Mi smo županu na tem področju ponudili pomoč, pa jo je zavrnil,” je dejal Auer.
Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v Evropski uniji je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Kar 75 odstotkov tekstilnih odpadkov danes konča na odlagališčih oziroma v sežigalnicah. V Sloveniji nimamo primernega sistema sežiga, med tem ko nova zakonodaja prepoveduje odlaganje tekstila na odlagališčih. Z reševanjem teh izzivov se ukvarjajo raziskovalci Univerze v Mariboru v okviru evropskega projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti, ki bi sicer končali v sežigalnici ali na deponiji.
V državah članicah EU-28 je bilo leta 2015 v uporabi 6.4 milijonov ton oblačil, kar za okolje pomeni ogljični odtis 195 milijonov ton tCO2e, vodni odtis 46 400 milijonov m3 in 11.1 milijonov ton odpadkov. Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v EU je ocenjena na skoraj 16 milijon ton na leto. Zato nova evropska zakonodaja državam članicam nalaga povečanje deleža ponovno uporabljenih in recikliranih komunalnih odpadkov, in sicer 55% (do leta 2025), 60% (do leta 2030) in 65% (do leta 2035). Da bi dosegli zastavljen cilj morajo države članice do 1. januarja 2025 vzpostaviti ločeno zbiranje tekstilij in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter zagotoviti, da se biološki odpadki do 31. decembra 2023 zbirajo ločeno ali reciklirajo pri viru (npr. kompostiranje doma). Omenjeno dopolnjuje koncept ločenega zbiranja, ki že obstaja za papir in karton, steklo, kovine in plastiko.
Na Univerz v Mariboru so k problemu pristopili z vso resnostjo. Z reševanjem teh izzivov se namreč ukvarjajo raziskovalci v okviru projekta RESYNTEX, ki se ukvarja s predelavo ločeno zbranih tekstilnih odpadkov najnižje kakovosti. Cilj projekta je ustvariti nov koncept krožnega gospodarstva med tekstilnim ter kemičnim industrijskim sektorjem. Vpeljava industrijske simbioze bo omogočila pridobivanje dragocenih sekundarnih surovin iz tekstilnih odpadkov in zmanjšala negativni vpliv procesov na okolje. Projekt obsega strateško zasnovo celotne verige zbiranja ter sortiranja odpadnih tekstilnih materialov z namenom predelave v nove tržne surovine za kemično in tekstilno industrijo. Razen tega je pomemben tudi družbeni in sociološki vpliv projekta na okolje, vsakega posameznika, saj poskuša ozavestiti, da je tekstil lahko tudi pomemben del odpadkov, ki jih lahko izkoristimo za nove sekundarne surovine. V projektu sodeluje 20 partnerjev iz 10 EU držav, med njimi trije slovenski in sicer Univerza v Mariboru, Tekstina ter IOS, inštitut za okoljevarstvo in senzorje, ki je tudi so-koordinator in tehnični vodja projekta.
V ta namen so na Univerzi v Mariboru organizirali tudi okroglo mizo na temo “Ni odpadkov, so samo surovine”, na kateri so domači in tuji strokovnjaki predstavili trenutne razmere na področju krožnega gospodarstva, ravnanja z odpadno plastiko, kakšna so razpoložljiva finančna sredstva in kakšna je vizija Slovenije kot tudi Evropske unije. Več v video prispevku.
Po zaključku okrogle mize je bil organiziran tudi ogled demonstracijske linije, ki je postavljena v Mariboru (na Pobrežju) in je namenjena raziskavam in razvoju pridobivanja sekundarnih surovin iz različnih vrst odpadkov, ne samo tekstilnih, temveč tudi plastičnih, živilskih, lesnih. Takšna linija je edinstvena v Evropski uniji in na svetu, ter pomeni velik doprinos tako Vzhodne kohezijske regije kot celotne Slovenije h globalni problematiki reševanja problema odpadkov.
Arsenoviču spodletel ponovni poskus spremembe statuta Mestne občine Maribor, ki bi mu omogočal imenovanje še četrtega podžupana oziroma podžupanje. Sprememba statuta na dopisni seji, ki je potekala od torka do danes, ni bila sprejeta. Pri spremembi ga tokrat niso podprli niti v koaliciji.
Župan Saša Arsenovič jena zadnji seji mestnega sveta zbral premalo glasov za spremembo statuta, ki bi mu omogočila imenovanje še četrtega podžupana oziroma podžupanje, kjer mu je na zadnji seji zmanjkal zgolj en glas. Mestna uprava je v torek v ta namen sklicala dopisno sejo, ki se je zaključila danes ob 12. uri. Sprememba statuta tako ni bila sprejeta. Za spremembo statuta občine je namreč potrebna dvotretjinska večina, a je ZA je glasovalo 26 mestnih svetnikov, PROTI pa 1 mestni svetnik, 16 pa jih je bilo vzdržanih oziroma niso glasovali.
4. redna seja Mestne občine Maribor
Županu Saši Arsenoviču je tako znova spodletel poskus spremembe statuta. Zanimivo je, da je denimo Saša Pelko (LAF) na zadnji seji pri glasovanju o spremembi statuta ostal vzdržan, na dopisni seji pa je glasoval ZA. “Mi že v osnovi, ko je bilo glasovanje nismo bili proti. Zdaj pa smo v naši listi spremembo statuta podprli, saj je župan zatrdil, da bo tako dobil podporo stranke Socialnih demokratov na vladni ravni pri reševanju problematike Mariborske knjižnice. Ve se iz katere stranke prihaja minister za kulturo in tudi četrta podžupanja Saše Arsenoviča bi prihajala iz iste stranke. Gre torej za dobrobit vseh občanov in občank, zato smo predlog podprli, saj želimo delovati konstruktivno,” je dejal Pelko.
Stojan Auer (LPR), ki je sicer na zadnji seji glasoval ZA pa je tokrat ostal vzdržan. “Tokrat smo ostali vzdržani, saj smo prepričani, da se tako pomemben akt ne more sprejemati preko elektronske pošte. Čez štirinajst dni bomo namreč imeli redno sejo mestnega sveta in ne vidim nikakršnega razloga, da zadeve ne bi sprejeli takrat. Ne vem, zakaj se županu tako mudi. Sam tudi nisem popolnoma prepričan, da resnično potrebuje pomoč 4. podžupanje na tem področju. Podžupanja iz vrst Socialnih demokratov, naj bi po našem vedenju pomagala podžupanji Heleni Kujundžič Lukaček na področju lokalne skupnosti, kulture, sociale in medgeneracijskega sodelovanja, ko pa imamo v občini veliko več perečih problemov na drugih področjih. Res ne razumem, zakaj še dodatna pomoč na teh področjih. Občina potrebuje človeka, ki se bo z okoliškimi občinami dogovarjal za tesnejše sodelovanje, kar se tiče komunale. Dobesedno potrebujemo nekoga, ki bo na terenu in druge občine povabil, da se recimo priključijo na našo čistilno napravo tudi sortirnica bo morala sodelovati širše. Mi smo županu na tem področju ponudili pomoč, pa jo je zavrnil,” je dejal Auer.
Dopolnjeno, 27.5.2019 ob 12:50
Odzvale so se še nekatere stranke in liste.
“V Stranki mladih – Zeleni Evrope zato predlagamo, da se statut spremeni tako, da se omeji število podžupanov s skupnim finančnim bremenom in dopusti imenovanje takšnega števila podžupanov, ki ne bi presegalo 3 plač poklicnega podžupana. To bi torej pomenilo, da ima lahko župan ob sebi največ 3 poklicne podžupane, ali 2 poklicna in 2 nepoklicna, ali 1 poklicnega in 4 nepoklicne ali 6 nepoklicnih. Glede na to, da je plača nepoklicnega podžupana polovična, je v vseh naštetih primerih zmerom enaka največja možna finančna obremenitev proračuna, ki je omejena s tremi plačami poklicnega podžupana. V kolikor bo Mestni svet ponovno obravnaval spremembo statuta verjamemo, da bo sprejel predlog Stranke mladih – Zelenih Evrope, ki hkrati dopušča županu imenovanje do 6 podžupanov, na drugi strani pa proračuna ne obremeni več, kot s 3 polnimi plačami poklicnega podžupana,” je pisno sporočil Igor Jurišič, mestni svetnik Stranka mladih – Zeleni Evrope.
V Listi kolesarjev in pešcev pa menijo, “da je potrebno spoštovati načela demokratičnosti, partnerstva in vzajemnega spoštovanja, ki smo ga opredelili v koalicijski pogodbi. Spreminjanju statuta preko dopisne seje smo nasprotovali, saj bi s tem v slovenskem političnem sistemu ustvarili do sedaj neviden precedens. Izjava župana o razpadajoči koaliciji se nam zdi nekoliko ponesrečena in nepremišljena, saj s tem meče slabo luč tudi na vse ostale resne partnerje. Dejstvo je, da se pravih točk v koalicijskem programu sploh še nismo dotaknili,” je sporočil mestni svetnik na LKP Josip Rotar.
Mariborski Socialni demokrati(SD) pa so sporočili, da so vstopili v koalicijo kot konstruktiven in v razvoj mesta osredotočen politični partner. “V dobrobit mesta in meščanov podpiramo županove predloge in v koaliciji sprejete dogovore, ki so koristni za nas vse. Se držimo načela, da skupnost postavljamo pred interese posameznika. V teh nekaj mesecih delovanja mestne “koalicije” žal ne moremo spregledati dogajanja in glasovanja o zadevah zapisanih v koalicijskem sporazumu. Zadnje dogajanje in glasovanje o županovem predlogu spremembe statuta in okrepitve podžupanjskih mest, ki jih je župan predstavil in uskladil ob podpisu koalicijske pogodbe, je nazoren primer ravnanja nekaterih “koalicijskih” partnerjev. Večno usklajevanje in trgovanje o vnaprej napovedanem in usklajenem predlogu je nesprejemljivo in nekonstruktivno. Koalicijske partnerje Socialni demokrati opozarjamo, da mestna občina ne more biti “tržnica”. Nujno se je začeti ukvarjati s projekti in z razvojem mesta in ne s kadrovskimi ter drugimi potrebami posameznikov v koaliciji,” so sporočili. “Izjave o proceduralnih pomislekih nekaterih strank in list koalicije ob sprejemanju statuta so neutemeljeni, so le opravičevanje javnosti,” so še dodali.
Svet zavoda CEZAM je že od februarja, ko je bil sklic prve ustanovne seje sveta zavoda v nepopolni sestavi. Svet zavoda je sestavljen iz dveh članov občinskega sveta, ki ju predlaga občina, enega člana s strani delavcev in dveh članov zainteresirane javnosti od katerih enega izbere direktor, drugega pa županja Občine Ruše. Županja pa kljub pozivu vse do danes ni imenovala oziroma izbrala člana sveta zavoda iz strani zainteresirane javnosti.
CEZAM ima svoje prostore v Domu kulture Ruše
Tako v tem trenutku svet zavoda sestavljajo zgolj trije člani, saj je vmes iz sveta izstopila predstavnica občine, Ruška županja pa kljub štirim popolnim vlogam, ki so prispele na CEZAM, ne želi v svet zavoda imenovati predstavnika zainteresirane javnosti. “Samega dejanja jaz ne morem komentirati, lahko pa povem, da smo mi po nalogu sveta zavoda v ta namen pridobili pravno mnenje, ki je tudi povedalo na kakšen način te zadeve potekajo. To mnenje smo posredovali ustanovitelju. Pričakujemo, da bo ustanovitelj ravnal oziroma ukrepal v skladu s tem. Kar pa se tiče samega sveta zavoda, pa jaz kot direktor, lahko povem, da je svet zavoda operativen. Trije člani so imenovani in je svet tako tudi sklepčen. Kar se mene tiče, svet zavoda deluje. Odgovornost ustanovitelja pa je, da imenuje preostale člane in da zadevo rešijo,” je uvodoma zaplet komentiral direktor CEZAM-a, Tomi Prosnik.
Pravzaprav ni jasno, zakaj županja ni želela nikogar imenovati, saj so prispele vloge bile popolne in je pravzaprav njena dolžnost, da nekoga izbere. Kandidati so bili namreč predlagani iz strani aktivnih društev v občini.
Predstavnik zaposlenih v svetu zavoda sicer meni, da okrnjen svet zavoda ne vpliva na delovanje Cezama, kljub vsemu pa županja zaposlenim s takšnim postopanjem daje slab signal. “CEZAM lahko vseeno poslovno normalno deluje. Je pa res, da je to slab signal ljudem, zaposlenim na CEZAM-u in mogoče tudi celim Rušam,” je bil direkten Marko Ozim. Sicer pa nepopoln svet zavoda ni največja težava CEZAM-a. V letošnjem letu je CEZAM-u županja Urška Repolusk, namenila tudi precej manj sredstev za delovanje.
Po besedah direktorja Prosnika se bo krčenje sredstev prav gotovo poznalo na aktivnostih in pogostosti teh aktivnosti. “Se mi zdi škoda opuščati neke zadeve, ki so uspešne in dobre, po drugi strani pa ne priti z nekimi rešitvami. Seveda potem nastaja slaba volja in vse ostalo. Vsekakor pa smo mi za to tukaj, da zadeve speljemo tako kot so, saj smo ustanovljeni iz strani Občine Ruše in odgovornost za vse, kar se bo dogajalo naprej, je na koncu dneva pri njih,” je o krčenju proračuna CEZAM-a še komentiral Prosnik. Da se bo krčenje sredstev poznalo na delovanju CEZAM-a je prepričan tudi predstavnik delavcev v svetu zavoda.
Minuli vikend se je v Športnem parku ruše odvijal “Dan rekreativnega športa”, ki je pokazal, kako lahko šport poveže različne generacije in da športni park v Rušah živi. Zato je bilo ob namerah nove županje, ki lahko ogrozijo pestrost tudi tega dogodka, med organizatorji in uporabniki precej nezadovoljstva.
Bomo torej v prihodnosti v Rušah lahko spremljali nadaljnji razvoj že uspešnih in utečenih projektov ali zgolj boj za lasten ego in rušenje vsega, kar je uspelo zgraditi nekdanje občinsko vodstvo?
Nobena osamosvojitev in nobena samostojna država ni plod samo nekaj ljudi, pač pa je plod sodelovanja in odločitve celotnega naroda, je na včerajšnji slovesnosti v počastitev 28. obletnice pekrskih dogodkov pri nekdanjem učnem centru teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru dejal osrednji govornik, predsednik vlade Marjan Šarec.
Kot je dejal, imamo Slovenci burno zgodovino, ki je veličastna, in ni bilo prvič v Pekrah, da je bilo treba braniti svojo domovino. Ob tem je spomnil na generala Rudolfa Maistra, brez katerega ne bi imeli državnosti, kot jo poznamo danes.
“Pomemben je bil po njegovem tudi čas druge svetovne vojne, ko je sovražnik razkosal našo domovino in razglasil naš narod za manjvrednega, česar se po njegovih besedah žal niso zavedali vsi, misleč, da bodo s sodelovanjem dosegli nekaj pozitivnega. A pravica in dolžnost naroda je, da se upre in to se je tudi zgodilo. Ko je poznejša skupna domovina Jugoslavija z leti postala sovražna do nas,” je dejal Šarec, smo se Slovenci odločili živeti v svoji državi. “Veliko je bilo torej dogodkov in pogumnih ljudi, a tudi padlih. Vse to je botrovalo temu, da lahko danes nekateri v slovenščini govorijo čez svojo državo,” je dejal premier.
Kot je dodal, smo kmalu po osamosvojitvi zelo uspešno začeli vstopati v mednarodne integracije in postajati spoštovani v svetu. Lahko bi bili še bolj spoštovani, je dejal, če ne bi nekateri deli slovenske politike ves čas delovali v nasprotju s tistim, kar naj bi zunanja politika bila – torej enotna in predvsem delujoča v interesu svoje države.
“Ne da se enkrat ozirajo proti zahodnim sosedom, drugič proti vzhodnim, ali pa celo negirajo arbitražno odločitev in slavijo vse druge, samo svoje države ne. Če je kaj narobe, se to pove za zaprtimi vrati, nikakor pa se na zunaj ne kaže neenotnosti ali celo tožari v Bruslju,” je dejal in dodal, da se ne smemo delati manjše, kot smo.
Šarec je nagovor sklenil z besedami, da ni nepomembno, da smo evropsko usmerjeni ter da gledamo na to, da bo v Evropi boljše, ne pa da smo spet priča vračanju nekaterih idej, ki imajo celo ozemeljske težnje. “To je treba odločno zavrniti, če ne zaradi drugega, tudi zaradi tistih, ki so padli za to domovino,” je še dodal.
Slovesnost pri sedanjem izobraževalnemu centru vsako leto pripravlja Mestna občina Maribor, saj je spomin na 23. maj 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) obkolila učni center teritorialne obrambe, eden od od njenih štirih spominskih dni. Kulturni program so pripravili orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Rudolfa Strnada ter dijaki in dijakinje tretje gimnazije.
Pestro je bilo že dopoldne, ko sta znova potekala dan odprtih vrat Vojašnice generala Maistra in tradicionalni pohod med izobraževalnim centrom v Pekrah in vojašnico na Taboru. V vojašnici je potekal tudi nogometni turnir med ekipama 72. brigade Slovenske vojske, Zveze slovenskih časnikov, ministrstva za obrambo in mariborske občine.
JLA je 23. maja 1991 obkolila učni center teritorialne obrambe v Pekrah, kjer so se usposabljali slovenski naborniki. Pripadniki teritorialne obrambe so se uprli, v bran samostojnosti nove države pa so se postavili tudi številni civilisti z mirnimi protesti. Dan pozneje je pod oklepnikom JLA umrla prva žrtev slovenske samostojnosti, Josef Simčik iz Miklavža pri Mariboru.
Vir: STA
Prostori mariborskega Rajzefibra bodo kmalu v najemu Zadruge Dobrina.
Vir: Google maps
Mariborsko Društvo Hiša!, ki je zadnja leta v mestu na prostovoljni ravni ustvarilo številne kulturne in druge dogodke ter peljalo program Rajzefiber, bo moralo že v kratkem zapustiti občinske prostore v Gosposki ulici. Mestna občina Maribor je namreč morala izpeljati razpis za oddajo prostorov, a se to društvo nanj ni prijavilo.
Javno odpiranje ponudb za oddajo dveh poslovnih prostorov na Gosposki ulici, ki so v lasti občine, so izvedli v četrtek, iz mestne hiše pa so sporočili, da sta se na javni razpis prijavila Zadruga ARTmijeMAR in Zadruga Dobrina. Ker sta bili obe zadružno organizirani organizaciji, ki delujeta kot socialni podjetji, edina ponudnika in sta izpolnjevali vse razpisne pogoje, je bila njuna prijava uspešna.
Kot so še dodali na mariborski občini, je v enem od obeh poslovnih prostorov doslej delovalo tudi Društvo Hiša!, ki pa se na omenjeno javno zbiranje ponudb ni prijavilo in ni oddalo ponudbe. Že ko je društvo konec aprila ob objavi razpisa opozorilo na morebitno prostorsko stisko, so z občine sporočili, da pogodbenega razmerja z njimi ne morejo zgolj podaljšati.
Čeprav se je pod spletno peticijo, ki jo je v podporo ohranitve prostorov spisal Kolektiv Moment, podpisalo nekaj tisoč meščanov, so takrat na občini pojasnili, da jim zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti tega ne dovoljuje, zato so morali izvesti nov razpis. Z obema novima najemnikoma bodo najemni pogodbi podpisali v 15 dneh.
V Društvu Hiša! so pojasnili, da se na razpis niso prijavili zaradi previsoke varščine. Ta je namreč znašala 3600 evrov, kar naj bi bil za njih previsok zalogaj. Ob tem so napovedali, da bodo zagotovo iskali nove prostore v središču mesta. Čeprav so si jih nekaj že ogledali, končne odločitve še niso sprejeli, nekaj njihovih sodelavcev pa se bo do takrat začasno preselilo v Vetrinjski dvor.
Njihov prostor na Gosposki ulici bo prevzela Zadruga Dobrina, ki deluje od 2011 in se mora prav tako preseliti iz sedanjih prostorov v Tkalki. Ukvarja se z razvojem malih kmetij, pravično trgovino z živili in zagotavljanjem možnosti pravičnega plačila pridelovalcem in proizvajalcem. Ustanovili so jo pridelovalci in predelovalci z majhnih tradicionalnih kmetij z območja Slovenskih goric.
Sicer pa si je Društvo Hiša! svoje dosedanje prostore uredilo pred petimi leti, saj je takratna mestna oblast v njihovih aktivnostih, ki so uspešno oživljale mestna dvorišča, videlo primerno orodje za oživljanje takrat sicer precej izpraznjene ulice.
V zadnjih petih letih so izvedli 836 različnih dogodkov, od delavnic do izobraževanj, gostili so nekaj več kot 30.000 obiskovalcev ter 1739 izvajalcev in sodelujočih.
Vir: STA
Ta konec tedna se začne že tradicionalni občinski praznik občine Selnica ob Dravi. Kaj so pripravili in s čim bodo zaznamovali letošnje praznovanje, si oglejte v videu.
Politika vodenja občine Ruše postaja vedno bolj zaskrbljujoča za dobrobit občank in občanov. Kot smo lahko že mediji začutili, ruški županji Urški Repolusk ni znana kultura komuniciranja, prav tako ji očitno ni poznana poslovna kultura, tokrat do Mestne občine Maribor, s katero so prekinili komunikacijo vezano na priključitev na čistilno napravo v Dogošah, račun pa bodo na koncu plačali občani Ruš.
Mestna občina Maribor je namreč Občini Ruše ponudila eno izmed rešitev za težavo z odpadnimi vodami s tem, ko so jim ponudili priključitev na Centralno čistilno napravo v Dogošah, a iz občine Ruše se niso znali držati niti dogovorjenega na sestanku, da bodo svojo odločitev javili do dogovorjenega termina.
Aquasystems. Vir: Google maps
Podžupan Mestne občine Maribor, Samo Peter Medved je na zadnji seji mestnega sveta občine Maribor pojasnil. “Na pobudo Nigrada je bil v marcu sestanek, na katerem so bili prisotni predstavniki Občine Ruše. Razpravljali smo o širitvi kanalizacijskega omrežja, tudi v sosednje občine. Dogovor je bil, da do 31. marca sporočijo svoje stališče glede širitve, oziroma priključitve na mariborski sistem. Predvideno je bilo, da nekje 11. aprila podpišemo skupno pismo o nameri. Vendar do tega ni prišlo. Zato sem naročil pripravo dopisa, da mariborska občina v nadaljevanju več ne računa na priključitev ruške občine,”.
Samo Peter Medved, podžupan MO Maribor
Čemu bi lahko pripisali tako neprofesionalen odnos Občine Ruše do sosednje občine, ki je ponudila eno izmed rešitev nam ni znano, prav tako kot občini Maribor tudi nam na zastavljena vprašanja na občini Ruše vse do danes niso odgovorili.
Županja je v svojem predvolilnem programu in izjavah celo dejala, da je ena glavnih nalog v njenem mandatu ureditev kanalizacije. Zavlačevanje in neukvarjanje s težavo kanalizacije in dejstva, da Občina Ruše potrebuje čistilno napravo, ne bo prineslo nič dobrega, še najmanj občanom. Več časa kot bo ruška občina porabila za odločitve, več možnosti obstaja, da bodo davek za te napačne odločitve plačevali občani Ruš, z višjo položnico.
Prav tako občini Ruše ne kaže nič dobrega v Selnici ob Dravi, saj je tamkajšnja čistilna naprava v trenutnem stanju premajhna, da bi se lahko celotne Ruše priključile, dograditev pa bi vsekakor povečala stroške, ki jih bodo na koncu plačali Rušani s položnico.
V primeru, da se ne bodo odločili niti za to možnost, jim ostane le še izgradnja lastne čistilne naprave, oziroma obnove trenutnih delujočih. Zavlačevanje po odločitvi tako ne bo prineslo nič dobrega. Morda bi se za to težavo moral najbolj zavzemati podžupan Andrej Pliberšek, ki je strokovnjak na tem področju, a kaj to pomaga, če očitno Občina Ruše ne premore osnovne komunikacije s sosednjo občino.
Po današnjem sestanku županov občin kohezijske regije Vzhodna Slovenija in predstavnikov poslanskih skupin Državnega zbora ter predstavniki Univerze v Mariboru je jasno, da je namen izvajanja kohezijske politike zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost manj razvitih regij. V obstoječem operativnem programu za izvajanje kohezijske politike se kljub večjemu deležu razpoložljivih sredstev za Vzhodno kohezijsko regijo, razlika med razvitostjo vzhoda in zahoda države ne zmanjšuje. Tudi zato so se danes na mariborski občini sestali ključni deležniki in razpravljali o načinu izvajanja Kohezijske politike za dobrobit Vzhodne kohezijske regije.
Kandidatka SMC za evropsko poslanko HelenaCvikl je danes v Mariboru gostila predsednika SMC MiraCerarja in župana Mestne občine Maribor Sašo Arsenoviča. Poudarila je, da je na svojem strokovnem področju že vrsto let dejavna na evropski ravni. “Mislim, da lahko s svojimi izkušnjami še marsikaj dosežem za Slovenijo in Evropo,” je dejala Cviklova.
Donedavnega dolgoletna direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru je med drugim podpredsednica Mednarodnega združenja vodilnih hotelirskih šol ter članica izvršnega predsedstva Evropskega združenja turističnih šol. “Ona je tista, ki zna spodbujati turizem in promovirati Slovenijo v tujini,” je izpostavil Cerar.
Kandidati SMC za trajnostni razvoj
Kandidati SMC za evropske poslance se bodo po njegovih besedah zavzemali za trajnostni razvoj mest ter spodbujanje turizma vzporedno z ohranjanjem okolja. “Naša kandidatka Helena Cvikl tu v Mariboru in širše po vsej Sloveniji še posebej izpostavlja prav te vrednote, to je zeleno Slovenijo s kakovostnim življenjem,” tako Cerar.
Župan Arsenovič, ki je na lokalnih volitvah nastopil kot županski kandidat SMC, si od bodočih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu želi predvsem enotnosti v zastopanju interesov Slovenije. “Vesel sem, da so med kandidati tudi takšni, kot je Helena Cvikl, ki imajo pokazati rezultate svojega dela. Vzpostavila je vzgojno-izobraževalni sistem, ki nam je vsem v ponos in pomembno vpliva na razvoj turizma v regiji, saj je dvignil ugled poklica kuharja, natakarja, hotelirja,” je povedal na srečanju. Prisotni so bili še podžupanja Helena Kujundžić Lukaček in nekateri drugi člani lokalnega odbora SMC Maribor.
Cviklova postavila sodobni izobraževalni center gostinsko-turistične stroka
Helena Cvikl je v letu 2016 v Mariboru postavila sodobni izobraževalni center gostinsko-turistične stroke, s čimer je po navedbah SMC ustvarila pogoje za evropsko primerljivo osvajanje znanj in veščin v gostinsko-turistični stroki. “Svojo energijo želi izkoristiti tudi v širši skupnosti, pri tem je prepoznala vrednote politične družine ALDE, ki se med drugim zavzema tudi za bolj konkurenčno gospodarstvo in bolj odzivne demokratične institucije,” še piše v njeni predstavitvi.
Poleg nje so kandidati SMC za evropske poslance še Gregor Perič, Janja Sluga, Miha Rebolj,Branislav Rajić, Bojana Cvahte, Vesna Ugrinovski in Aleš Prijon. Nastopajo z geslom Svoboda, solidarnost, Slovenija.
Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji med drugim dajali soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v občini. Ta bo uporabnike po novem stala 37 centov več na uro, kar je slabih sedem odstotkov več kot lani.
Po navedbah mestne uprave je podražitev pomoči na domu, tako kot pred tem že vrtcev, posledica višjih stroškov dela, materiala in storitev. Ob tem poudarjajo, da imajo občani možnost uveljavljanja različnih olajšav, zato zaradi tega ne pričakujejo večjega udarca na njihove žepe.
Po več preložitvah te točke naj bi mestni svetniki danes le sprejemali tudi nov odlok o pokopališkem redu in načinu opravljanja 24-urne dežurne pogrebne službe v občini, ki sta potrebna zaradi uskladitve z nacionalno zakonodajo. Prav tako naj bi se izjasnili o možnosti uvedbe sistema izposoje oziroma souporabe koles v mestu.
Na dnevnem redu je tudi sprememba statuta občine, ki bi omogočila imenovanje četrtega podžupana. To mesto naj bi zasedla Alenka Iskra (SD), vendar bo za odobritev te spremembe treba zbrati dvotretjinsko večino, torej 30 glasov mestnih svetnikov. Županova koalicija lahko zagotovi največ 29 od skupno 45 glasov v mestnem svetu.
V nasprotju s pričakovanji pa mestni svetniki danes še ne bodo odločali o ustanovitvi javnega holdinga, čeprav vodstvo občine vztraja pri nujnosti takšne reorganizacije javnih podjetij. Po besedah župana Saše Arsenoviča so potrebni še nekateri manjši popravki predlaganega odloka, zato bodo to točko prestavili na naslednjo sejo.
Vir: Lokalec.si
Kot smo že poročali, so stanovalci v enem najnovejših stanovanjskih naselij v Brezju, v Jarčevi ulici, ostali brez javne razsvetljave. Podžupan Mestne občine Maribor, SamoPeterMedved, je stanovalcem že pred prvomajskimi prazniki obljubil, da bodo luči na njihovi ulici kmalu zasvetile.
Spomnimo. Ulica je po stečaju podjetja MTB pristala v stečajni masi, zdaj v lasti dveh zasebnih podjetij, TimoHoldinga in VadeMecuma, ki pa očitno nimata interesa plačevati električne energije za omenjeno naselje. Tako so stanovalci pred časom ostali brez javne razsvetljave, izrazili pa so tudi strah pred tem, da jim lastnik ceste prepreči dostop do njihovih hiš.
Na mariborski občini so obljubili, da bodo situacijo rešili, celo da bi stroške električne energije prevzeli nase. Na vodstvo smo naslovili novinarsko vprašanje kako daleč je razrešitev težav, v odgovor pa dobili:
“Pripravljeno je soglasje SODO – soglasja solastnikov za evidentiranje lastnika merilnega mesta in poslano dvema solastnikoma (Tima Holding in Vade Mecum). Ko bo z njihove strani podpisano vrnjeno, ga mora podpisati še župan. To je pogoj, da lahko MOM prevzame plačevanje stroškov električne energije za cestno razsvetljavo na Jarčevi ulici.”
FOTO: M. L.
Ob tem bo potrebno plačati še nastali dolg, za kar bodo pripravili pogodbo pri dobavitelju električne energije, nato pa podali še naročilo za ponoven vklop merilnega mesta, ko bodo za to seveda izpolnjeni vsi pogoji.
“Iz vsega navedenega je razvidno, da aktivnosti potekajo, ni pa mogoče preskakovati korakov,” so še dodali na Mestni občini Maribor.
Po tem, ko so svetniki in svetnice Mestne občine Maribor prejšnji mesec izglasovali podražitev položnic komunalnih storitev Snage, je bilo rečeno, da bodo do reševanja problematike v podjetju Snaga pristopili postopoma. Najprej skupščina podjetja, nato krizni menedžment, odpoklic nadzornega sveta in imenovanje novega, v vmesnem času pa da bi prišlo do začasnega vodenja. Župan MO Maribor Saša Arsenovič je po ponedeljkovi seji nadzornega sveta podjetja Snaga tako storil rečeno in odločil zamenjati nadzorni svet. Medtem pa direktor Snage, CvetoŽalik še ostaja na čelu podjetja.
Spomnimo, da je župan Arsenovič po seji konec aprila očitno pričakoval odstop prvega moža Snage (video izjava je nastala po seji MS MO Maribor dne: 25.4.2019)
Tudi Žalik je takrat dejal, da je odstop oziroma vprašanje o njegovem odstopu preuranjeno in da krizni menedžment v podjetju ni potreben. “Vemo kakšni so postopki odpoklica, zdaj četo tako bom reko na javno dobiš informacijo vsekakor je vredna razmisleka, pa tudi treznega,” so bile Žalikove besede po aprilski seji mariborskega mestnega sveta.
Tokrat pa je Arsenovič očitno udaril po mizi in najprej zahteval razrešitev nadzornega sveta, kaj se bo zgodilo z direktorskim mestom, zaenkrat še ni jasno. So pa medtem iz mariborske občine sporočili:
»Nadzorni svet na včerajšnji seji še ni razrešil direktorja Snage Cveta Žalika, je pa, skladno z zahtevo Mestnega sveta MO Maribor, naročil izvedbo revizije poslovanja. Župan MO Maribor Saša Arsenovič se je zato odločil, da bo zamenjal nadzorni svet Snage, poslal zahtevo za sklic skupščine, hkrati pa posredoval tudi korespondenčni sklep o razrešitvi nadzornega sveta.«
Sicer pa je Snaga že nekaj časa v likvidnostnih težavah, ki so jih mariborski mestni svetniki konec meseca nekoliko omilili z dvigom cen odvoza odpadkov. Slišati je bilo, da dvig cen ni posledica naložbe v sortirnico, tudi, da ni nasedla naložba. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Krajani Mestne četrti Radvanje so se danes zbrali pred poslovalnico Pošte Slovenije pod Pohorjem z namenom, da opozorijo na posledice zaprtja omenjene poslovalnice. Krajani so pripravili manjši protestni shod s plakati, s katerimi so glasno sporočali, da: “Pošte ne damo!”.
“Pošta na tem mestu je nujno potrebna, tudi zaradi turistov, ki dnevno prihajajo na Pohorje ali morda letujejo v bližnjih hotelih. Očitno niso pomislili na izgubo, ki bi jo z zaprtjem poslovalnice krajani utrpeli,” je bil jasen predsednik MČ Radvanje, Nino Kac.
Podporo prebivalcem Radvanja je izrazila tudi direktorica Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, Helena Cvikl.
Poslanec in mestni svetnik SMC Branislav Rajić meni, da je Pošta dobila dovolj jasen signal, da je nekaj narobe z odločitvijo, da se ta poštna poslovalnica in da bodo še enkrat vzeli v premislek in da najdejo način, da poslovalnica nadaljuje z obratovanjem.
Nekdanji mariborski župan in aktualni državni svetnik Franc Kangler Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) očita vmešavanje v njegove sodne postopke, s čimer naj bi ta pomagala usmerjati politično-sodne obračune zoper njega. O tem je Odbor 2015, ki ga vodi njegov politični sopotnik Željo Vogrin, danes obvestil državni vrh.
Vir: STA
Odbor je v odprtem pismu predsedniku Borutu Pahorju, premierju Marjanu Šarcu, predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu, predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci ter vsem poslancem in državnim svetnikom zapisal, da je takšno ravnanje za njih nedopustno.
Pojasnili so namreč, da je mariborsko okrožno sodišče februarja letos v enem od sodnih postopkov zoper Franca Kanglerja v zadevi Lutkovno gledališče zaslišalo tamkajšnjega sodnika Janeza Žirovnika, ki mu Kangler sicer že leta očita pristranskost zaradi njunih domnevnih sporov še iz časov, ko je bil sam član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, Žirovnik pa namestnik direktorja Sove.
Ker slednji po mnenju Kanglerja na zaslišanju ni govoril resnice oziroma se podrobnosti konfliktov med njima ni spomnil, je aktualni predsednik zunajparlamentarne stranke NLS, komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, 16. aprila zaprosil za dokument iz leta 2002, iz katerega so razvidne okoliščine njunega konflikta. V njem naj bi Sova komisiji pojasnila okoliščine konflikta, ki se je zgodil na mariborski izpostavi Sove med takratnimi člani parlamentarne komisije Kanglerjem, Jožefom Jerovškom in Rudijem Mogetom ter Sovo.
Namesto dokumentov zgolj obvestilo
Kangler je nato po enetm tednu namesto zahtevanih dokumentov prejel obvestilo komisije, da je Sova ta dokument 6. marca letos označila s stopnjo tajno oziroma s stopnjo zaupno.
V Odboru 2015 zato v javnem pismu sprašujejo predsednika vlade Marjana Šarca, kako je mogoče, da se Sova, ki neposredno za svoje delo odgovarja prav njemu, vmeša v Kanglerjev sodni postopek. Po njihovem je tudi nedopustno, da je omenjeni dokument šele po sedemnajstih letih označila s stopnjo zaupno. V odboru se zato sprašujejo ali ni bil osnovni namen takšnega dejanja, da Kanglerju preprečijo na sodišču dokazati svoj prav. Po njihovem je s tem Sova le zaščitila Žirovnika, kar naj bi kazalo, da je ta še vedno v stikih z obveščevalci.
Spremlja Sova Kanglerjeve telekomunikacijske naprave?
Ker je Sova Kanglerja prehitela in pred njim dokument po toliko letih označila z oznako zaupno, se v odboru tudi sprašujejo, ali morda Sova spremlja njegove telekomunikacijske naprave, saj je o svojih namerah, da bo ta dokument pridobil iz državnega zbora, predhodno obvestil le odbor in nekaj ljudi preko različnih komunikacijskih načinov.
V odboru so zato komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pozvali, da na svoji prvi redni oziroma izredni seji obravnava razloge, ki so privedli Sovo, da je po 17 letih dokument, ki naj bi razbremenjeval Kanglerja, označila s stopnjo zaupno. Pahorja, Šarca, Židana in Kovšco so ob tem pozvali da spregovorijo o delu Sove ter naredijo vse, da do zlorab te službe v prihodnje ne bi več prihajalo.
Zinrajh je vodenje lokalnega odbora SDS prevzel oktobra 2016, ko je odstopil Gregor Pivec. Pred lanskimi lokalnimi volitvami se ga je omenjalo kot možnega kandidata SDS za župana Maribora, a je nato stranka presenetila z odločitvijo, da podpre župansko kandidaturo Franca Kanglerja (NLS).
Zvonko Zinrajh na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor
“Razlogi so v mojih osebnih stališčih do politike SDS v zadnjih letih,” je sporočil. SDS je s tem izgubila enega od skupno treh glasov v mariborskem mestnem svetu. Dva meseca po volitvah, na katerih je zmagal županski kandidat SMC Saša Arsenovič, SDS pa je svojo zastopanost v mariborskem mestnem svetu zmanjšala s štiri na tri predstavnike, je Zinrajh sporočil, da odstopa z mesta predsednika lokalnega odbora stranke. Ta je pozneje za novega vodjo izvolila poslanca DZ Dejana Kaloha.
Zinrajh je odstop s čela lokalnega odbora sredi februarja utemeljil z “osebnimi razlogi”, a je bilo že takrat jasno, da se oddaljuje od stranke. Glavni razlog za razhajanje naj bi bila prav podpora županski kandidaturi Kanglerja. Po poročanju časnika Večer namreč Zinrajh in lokalni odbor stranke nista želela podpreti Kanglerjeve kandidature za župana, ampak so ga podprli šele, ko je centrala stranke v Ljubljani zagrozila, da ne bo podprla liste za mestni svet in da bodo lokalni odbor, če bo še naprej neposlušen, po potrebi razpustili.
Danes je Zinrajh bolj neposreden. “Z današnjim dnem izstopam iz članstva SDS in kot član izvršilnega odbora ter kot predsednik komisije za skupno zunanjo in varnostno politiko pri strokovnem svetu SDS. Razlogi so v mojih osebnih stališčih do politike SDS v zadnjih letih,” je razlog za izstop iz stranke pojasnil Zinrajh. “Odločitev je zorela že dalj časa in ima korenine v mojem razumevanju Pučnikove dediščine, od katere se po moji oceni stranka umika. V skrbi za Maribor in njegove prebivalce ter v upanju, da lahko vendarle še kaj koristnega postorim, pa ostajam samostojni svetnik mestnega sveta Mestne občine Maribor,” je dodal v pojasnilu na družbenem omrežju Facebook.
SDS, ki je ena redkih strank, ki ni stopila v koalicijo župana Arsenoviča, ima tako v 45-članskem mestnem svetu le še dva sedeža. Kaloh izstopa Zinrajha ne komentira. Kot je povedal za STA, bo vodenje svetniške skupine zdaj prevzela Vladimira Cokoja. Poleg nje zastopa SDS v mestnem svetu še Ivan Celcer.
V mariborskem Vrtcu Pekre so zamenjali sporni bojler, zaradi katerega so imeli težave z vodo. Ker še niso prejeli rezultatov analize zadnjega odvzema vzorcev, zaenkrat ostajajo omejitve uporabe vode v veljavi. Ravnateljica Marjanca Karba poudarja, da so ukrepi izključno preventivne narave, zato zdravje otrok ni ogroženo.
V vrtcu, kjer se že vse od odprtja nove enote pred dvema letoma soočajo z različnimi težavami zaradi domnevnih pomanjkljivosti v gradnji, so prejšnji mesec nastopile težave z vodo. Potem ko je podizvajalec zamenjal stari bojler, ki je točil, z novim, so v vodi zaznali vonj po nafti, v njej so bile prisotne celo prepovedane snovi.
Uprava vrtca je zahtevala takojšnje ukrepanje. “Bojler je izvajalec zamenjal, zamenjal je tudi večino mrežic na iztočnih pipah, jutri jih menjajo še na tuših,” je danes pojasnila ravnateljica Vrtca Studenci, kamor spada enota Pekre, MarjancaKarba. Zadnje vzorce vode za analizo so strokovnjaki odvzeli na začetku prejšnjega tedna. “Ker analize zadnjega odvzema še nismo prejeli, ostajajo zaenkrat omejitve uporabe vode, da izključimo vsa tveganja,” je povedala ravnateljica.
Vir: arhiv TD Pekre
Predhodna analiza vode je že pokazala skladnost s standardi pitne vode, še zmeraj pa so bile v njej manjše sledi topil. “Ker se je pojavila v odvzetem vzorcu tople vode še legionela, sedaj rešujemo še to zadevo. Zadeva se rešuje v skladu s standardi in navodili Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH),” je še povedala Karba. “Okolje za otroke ne predstavlja ogroženosti. Ukrepi so preventivne narave,” je poudarila.
Županstvo je ob zaznavi problema napovedalo odločno ukepanje
Župan Saša Arsenovič je po sestanku z vodstvom vrtca napovedal odločno ukrepanje tudi v primeru ostalih odkritih napak v vrtcu. Po besedah Karbe bo naslednji sestanek v začetku junija, ko se tudi izteče rok za odpravo pomanjkljivosti.
Sicer pa so mediji že pol leta po odprtju novega vrtca od tam začeli poročati o vrsti napak, kot so težave z zapiranjem vhodnih vrat, pomanjkljivo tesnjenje oken in posledično zamakanje ter odstopanje talnih oblog.
V Mestni občini Maribor, enem najnovejših stanovanjskih naselij v Brezju, natančneje v Jarčevi ulici, so stanovalci ostali brez javne razsvetljave. Ulica je po stečaju podjetja MTB pristala v stečajni masi, zdaj v lasti dveh zasebnih podjetij, Timo Holdinga in Vade Mecuma, ki očitno nimata interesa plačevati električne energije za omenjeno naselje. Medtem pa je mariborska občina le 5 odstotni lastnik in zato težje ureja nastalo situacijo, tako je stanovalcem pojasnil podžupan Samo Peter Medved. “To je danes vse preuranjeno. Jaz sem komaj izvedel za problem, da luči ne svetijo in se z njim intenzivno ukvarjam. Lastništvo tukaj ni toliko bistveno, kot to, da prebivalcem omogočimo storitve, ki jih zaslužijo,” je pojasnil mariborski podžupan.
FOTO: M. L.
Na težavo naj bi stanovalci opozarjali že dve leti, koliko je tudi časovnica, da za težavo vedo tudi na mariborski občini. S težavo se nova oblast ukvarja intenzivno, vsaj tako je dejal podžupan MO Maribor, Samo Peter Medved in da je v načrtu sestanek z zasebnikoma takoj po praznikih.
Občina bi prevzela stroške javne razsvetljave
“Za krajane je najbolj pomembno, da imajo urejeno kanalizacijo, da se pozimi cesta spluži, da voda teče, da svet javna razsvetljava. Elektrika bo šla na račun občine. Zdi se mi neprimerno, da bi ljudje živeli v temi, v mestu Maribor in da zagotovimo te javne storitve,” je obljubil mariborski podžupan.
Stanovalci živijo v bojazni, da bi se zasebnika odločila, v skrajnem primeru, cesto tudi zapreti in jim tako onemogočiti dostop do hiš, sprašujejo pa se tudi kdo bo splužil cesto, urejal kanalizacijo, vendar jih je podžupan pomiril, da bodo na občini zadevo uredili.
FOTO: M. L.
“Meni je jasno, kakšne interese ima lastnik, bomo pa tudi mi povedali kakšne interese ima občina in upam, da bomo našli neko rešitev. Sigurno je nastal zaplet, ki je nastal na škodo vseh ljudi, ki tukaj živijo,” je zaključil Medved. Občina ima tako v načrtu prevzeti električne števce za javno razsvetljavo, vendar se bo s tem moral strinjati tudi lastnik oziroma lastnika.
Občina ceste ne more odkupiti
Stanovalci medtem edino rešitev vidijo v tem, da mariborska občina odkupi deleža obeh zasebnih podjetij, vendar pa menda odkup ni možen. “V času gradnje naselja je bil sprejet OPPN, iz katerega jasno izhaja zaveza investitorja, da zgrajeno infrastrukturo prenese v občinsko last. Občina torej te ceste ne more odkupiti, ker bi s tem oškodovala javna sredstva. Ker nisem pravnik tako težko rečem, kako bomo ta problem rešiti, ” še je pojasnil Medved in dodal, da imamo očitno pomanjkljivo zakonodajo, ki ne predvideva vse mogočih scenarijev.
Kot so danes sporočili iz Snage, se bo “krizno” vodstvo komunalnega podjetja, ki se je zadnje mesece znašlo v likvidnostnih težavah, v naslednjih dneh podrobno seznanilo s poslovanjem podjetja, potekala pa bo tudi predaja poslov.
