Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Mariborski župan Andrej Fištravec bo danes znova poskušal prepričati mestne svetnike v obravnavo najnovejšega predloga za rešitev prostorske stiske Mariborskeknjižnice. Zaposlenim v knjižnici zmanjkuje potrpljenja, zato bodo v času današnje izredne seje mestnega sveta simbolično zaprli knjižnico in prišli na občino.

 seja mom

Županovi ekipi se s sprejemanjem dokumentacije za selitev osrednje enote knjižnice iz dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja mudi, saj je že objavljena dražba za nakup objekta.

Bližajo se tudi volitve, na katerih se namerava Fištravec potegovati za nov županski mandat, v mestnem svetu pa trenutno sedita še najmanj dve kandidatki za vodenje občine. Temu primerno je razpoloženje v mestni politiki.

Na redni seji pred dvema tednoma so mestni svetniki umaknili to točko z dnevnega reda, med drugim zato, ker se večino finančnega bremena tega dobrih 13 milijonov evrov vrednega projekta prenaša v prihodnja leta.

Zaposleni v knjižnici si želijo le, da čim prej dobijo nove prostore. Zato bodo danes v času seje mestnega sveta zaprli enote na Rotovžu, Taboru in v Novi vasi ter prišli na sejo.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– V Rančah obudili spomin na požig Jugove domačije leta 1944
– V Mariboru inovacijski laboratorij za mlade
– Podžupan Egon Repnik napovedal kandidaturo za župana občine Miklavž na Dravskem polju
– Varuhi mesta Maribor navdušili otroke – Igre po naše v Selnici ob Dravi
– Doživljajsko igrišče v Mariboru praznovalo 8 let
– Prosnik napovedal kandidaturo za žuapana Občine Ruše

Tokrat v Občinskem informatorju:
– V Mariboru številni dogodki ob tednu mobilnost
– Proslava ob prenosu mariborske nadškofije
– Zdravko Kačič tudi uradno rektor univerze
– Festival dobrega počutja
– V Hočah tekmovali s traktorji – Rajko Fajt v boj za župana Ptuja
– Lidija Divjak Mirnik zbira podpise za kandidaturo
– V Hočah nova asfaltna cesta na Pohorje
– V Mariboru že osmič zapored mednarodni karate turnir

Potem ko mariborski mestni svetniki prejšnji teden niso želeli razpravljati o najnovejšem predlogu za prostorsko rešitev Mariborske knjižnice, je župan Andrej Fištravec včeraj z njim seznanil svet zavoda. Ta je predlog za selitev v objekt Centrum ocenil kot ustrezen.Mariborska knjižnica, foto: STA
Selitev osrednje enote knjižnice iz dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja ocenjujejo na 13,3 milijona evrov. Objekt je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zasebnika, kar pomeni, da ga mora občina najprej odkupiti.

Fištravec je v nagovoru članom sveta zavoda ponovil, da je to trenutno najbolj optimalna rešitev. “Prvega septembra 2020 bo knjižnica že lahko na novi lokaciji. Tudi finančno je zadeva uresničljiva,” je zagotovil.

Letos imajo v občinskem proračunu zagotovljena sredstva le za nakup objekta, za njegovo ureditev bo treba denar priskrbeti v prihodnjih letih. Večina finančnega bremena projekta se torej prenaša na naslednji županski mandat, zato so številni mestni svetniki mnenja, da gre le za predvolilno obljubo Fištravca.

Zelo skeptičen je tudi ambasador Mariborske knjižnice Franci Prosnik. “Slišali smo že veliko obljub. Zdaj želimo slišati več,” je povedal in Fištravca pozval, naj na ta projekt veže svoj županski mandat.

“Jaz osebno stojim za tem projektom. Če bi imel to moč, bi postopek že stekel,” mu je odgovoril Fištravec. Pojasnil je, da je za pristop k nakupu objekta potrebno sprejetje investicijske dokumentacije v mestnem svetu. Slednji o tem prejšnji teden ni hotel razpravljati, župan pa ga bo poskušal znova prepričati na izredni seji 27. septembra.

Ker po njegovih ocenah ni dobil jasnega odgovora, je Prosnik zapustil sejo, članom sveta zavoda pa so predstavniki občinske projektne pisarne in arhitekti predstavili načrt selitve knjižnice v Centrum. Poudarili so, da je to le analiza, s katero so želeli preveriti, ali je knjižnico sploh mogoče umestiti v ta objekt, dokončno pa bodo projekt oblikovali v nadaljnjem postopku, tudi v sodelovanju z avtorjem Centruma.

Člane sveta zavoda je med drugim zanimalo, ali je v objekt mogoče namestiti tekoče stopnice, da bi tako povečali pretočnost med nadstropji, ter kako bosta urejena parkiranje bibliobusa in promet v okolici objekta. Po pojasnilih je vseh osem prisotnih članov dvignilo roke za to rešitev.

Po besedah predsednice sveta zavoda Majde Potrata nihče ne dvomi, da knjižnica nujno potrebuje nove prostore. So pa še vedno pomisleki glede uresničljivosti projekta. “V mestnem svetu so že bili sprejeti sklepi, ki niso obveljali,” je dejala.

“Ta projekt ni idealen, je pa soliden in ustreza tistemu, kar Mariborska knjižnica potrebuje,” je ocenil predstavnik zaposlenih v svetu zavoda Semir Atić. “Ta rešitev je ena boljših, nihče pa ne vidi v prihodnost,” je dodal Andrej Šauperl. “Žalostno je, da se to dela šele zdaj. Tega ne bi smeli dopustiti,” je dejala Zora A. Jurič.

Fištravec, ki je zahteval sklic seje, je bil “podpore” vesel, saj verjame, da bo s tem lažje prepričal mestne svetnike. Kdaj bo DUTB razpisala dražbo za Centrum, še ni znano, a naj bi se to zgodilo v kratkem. Je pa občina že podpisala opcijsko pogodbo z zasebnikom, ki ima v lasti manjši del objekta, s katero ta potrjuje pripravljenost na prodajo svojega dela. “Pogodba stopi v veljavo v trenutku, ko dobimo stavbo od slabe banke,” je pojasnil župan.
Vir: STA

Tik pred volitvami bo Maribor dobil še eno novo stranko, z imenom Lista Mladi povezujemo. Danes ob 17.00 bo ustanovni kongres, ob kandidatni listi za mestni svet pa bodo imeli tudi svojega kandidata za župana. Najverjetneje bo to predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor Matic Matjašič, ki je tudi pobudnik ustanovitve nove stranke.

Matic Matjašič

Matic Matjašič

Kot je potrdil Matjašič bodo danes ob 17.00 na ustanovnem kongresu ustanovili novo stranko – Lista Mladi povezujemo, ki bo ob kandidatni listi za mestni svet imela tudi svojega kandidata za župana. To naj bi bil Matic Matjašič. “Verjamen, da lahko na volitvah presenetimo. Je pa treba počakati, da v stranki po tem, ko jo ustanovimo, izvedemo tudi vse potrebne postopke evidentiranja. Vendar če bom dobil podporo članov, bom kandidaturo z veseljem sprejel,” je dejal Matjašič.

Kot je še dejal Matjašič, želijo, z Listo Mladi povezujemo uvesti novo politiko, ki bo gradila na povezovanju in transparentnosti. Ob tem je še dejal, da si želijo z aktivnim vključevanjem mladih v politiko ustaviti trend izseljevanja mladih iz mesta. “Javnost dela bo naša prioriteta. Menimo tudi, da je treba v pripravo in izvrševanje občinskega proračuna precej bolj, kot zdaj, vključiti občane. Fokus bo seveda tudi na mladih. Ti iz mesta v zadnjih letih odhajajo, tega trenda žal ni uspel ustaviti nihče,” je dejal, ter dodal: “Za razliko od mnogih drugih menimo, da v Mariboru številne zadeve precej dobro funkcionirajo, bi pa z boljšim povezovanjem lahko delovale še bolje.”

Sicer pa 24-letni Matjašič zaključuje na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani zaključuje študij. V Mariboru pa je znan kot predsednik Mestnega mladinskega sveta Maribor.

 

Na mariborski občini so kljub zamrznitvi certifikata Mladim prijazna občina s strani Inštituta za mladinsko politiko, ki je veliko prahu dvignila pred poletjem, prepričani, da Maribor zaradi tega ni postal mladim neprijazno mesto. Na poziv za podaljšanje veljavnosti certifikata se ne bodo prijavili, jih pa zdaj zanima projekt 100% Youth City.

Kot je pojasnil podžupan Saša Pelko, se Mestna občina Maribor tokrat ni prijavila na poziv inštituta za podaljšanje veljavnosti certifikata, saj prijava v predpisanem roku po njihovi presoji ne bi bila strokovno utemeljena.

sasa-pelko

Občina je leta 2016 po njegovih besedah v sodelovanju z mestnim mladinskim svetom in drugimi organizacijami navedla cilje, predvsem na področju stanovanjske problematike mladih, ki jih je bilo v zastavljenem obsegu in rokih nerealno doseči, saj v veliki meri niso odvisni zgolj od volje mestne občine.

Za mlade več kot 1,4 milijona evrov letno

Da je mariborska občina mladim vseeno prijazna, po njegovem mnenju dokazujejo sredstva, ki jih nakazuje za različne projekte. Projektom mladih namenjajo več kot 1,14 milijona evrov letno, sredstva pa iz leta v leto povišujejo. Ob tem je Pelko poudaril, da je tudi vodstvo Inštituta za mladinsko politiko ugodno in pozitivno ocenilo dejavnosti mesta v korist mladih.

Zaradi zapletov pri omenjenem certifikatu pa na mestni občini zdaj intenzivno preverjajo stanje mladinskega sektorja in hkrati preučujejo možnosti prijave na certifikat v okviru programa Evropske unije, razvit v okviru Mreže evropskih prestolnic mladih in že podeljen večjim evropskim mestom.

Zanima jih 100% Youth City

Septembra so jih namreč obiskali strokovnjaki projekta 100% Youth City v sklopu programa Erasmus+, ki omogoča nastavitev trajnostno zasnovanih, vsebinsko utemeljenih in uravnoteženih ukrepov na različnih področjih mladinskega sektorja.

Omenjeni projekt je razvil vrsto evalvacijskih in izvedbenih metod in je že preizkušen v nekaterih primerljivih ali večjih evropskih mestih, kot so portugalska Braga, romunski Cluj, latvijska Riga, italijanski Torino, španska Valencia ali bolgarska Varna.

Gre za celovit pristop, ki upošteva usmeritve evropskih direktiv. Za razliko od slovenskega certifikata vključuje strokovno razvito metodologijo, primerno za večja urbana okolja, in zato omogoča medmestne primerjave, kar pri certifikatu Mladim prijazna občina ni mogoče,” je dejal Pelko.

mom1

Slovenskemu inštitutu na mariborski občini očitajo, da medtem ko Mariboru ob bogati strukturiranosti mladinskih programov zamrznejo certifikat, tega hkrati podeljujejo občinam z bistveno nižjim ali celo zanemarljivim standardom skrbi za mlade.

Še letos na občini načrtujejo izvedbo natančnih analitičnih pregledov po metodologiji projekta 100% Youth City, na osnovi katerih bodo ocenili in vsem deležnikom v presojo predlagali možnosti vstopa v večletni proces trajnostno zasnovanega razvoja mladinskega sektorja. Na osnovi teh ugotovitev se bo stroka odločila o morebitni poznejši vnovični kandidaturi za podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina, so zapisali v sporočilu za javnost.

VIR: STA

Mestni svetniki razpravo o selitvi knjižnice v Centrum umaknili z dnevnega reda.

Mariborski mestni svetniki so danes s preglasovanjem umaknili z dnevnega reda današnje seje razpravo o najnovejšemu predlogu ekipe župana Andreja Fištravca, da se osrednjo enoto Mariborske knjižnice z Rotovškega trga preseli v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja.

 seja mom knjižnica

S 16 glasovi za in 13 proti so točko umaknili z dnevnega reda, čeprav je župan Fištravec ponovil, da so predlog selitve knjižnice v Centrum pripravili na pobudo vodij svetniških skupin pred pol leta. Poudaril je, da bi bilo treba predlagano dokumentacijo danes sprejeti, saj je prihodnji teden napovedana dražba za Centrum, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zasebnika. To je potrdil tudi odvetnik DUTB Mirko Bandelj, po besedah katerega bo cena kasneje, ko bodo zaključeni sodni postopki, višja.

Mestne svetnike je nagovorila tudi namestnica direktorice Mariborske knjižnice Slavica Rampih. Dejala je, da v mestu zmanjkuje možnih lokacij za knjižnico, prav tako pa tudi potrpljenja knjižničarjev. “Dejstvo je, da je to ena najhitrejših možnih rešitev za knjižnico,” je poudarila in mestne svetnike pozvala, da o Centrumu opravijo vsaj razpravo.

Mestni svetniki se za to niso zmenili. V razpravi ob sprejemanju dnevnega reda so bili najbolj ogorčeni nad načinom reševanja prostorske stiske knjižnice, saj je bilo s preigravanjem različnih variant potrošenega že veliko časa in denarja. Po ocenah SD je bilo do sedaj porabljenih že najmanj dva milijona evrov iz občinskega proračuna ter izgubljenih več kot deset milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, ki bi jih lahko dobili v ta namen.

Po besedah njihovega predstavnika v mestnem svetu Mateja Žmavca bi bilo treba pred odločanjem o rešitvi s Centrumom vsaj zapreti finančno konstrukcijo projekta, ki v trenutni obliki “velik del finančnega bremena prenaša na prihodnjega župana”.

“Neodgovorno je, da na predzadnji seji tega sestava vsiljujete spet novo lokacijo,” je dejal Milan Mikl iz NLS. “Pred nami so volitve. Trije meseci ne bodo ničesar spremenili,” je dodal predstavnik SMC Damir Orehovec. “O tem naj odloča prihodnji župan in prihodnji mestni svet, ki bo tudi sprejemal proračun, v katerem bo treba zagotoviti manjkajoča sredstva,” je dejala Kaja Medved (SDS).

Neodvisna mestna svetnica in kandidatka za županjo na prihajajočih volitvah Melita Petelin tako kot še nekateri drugi mestni svetniki meni, da bi bilo treba knjižnico ohraniti na sedanji lokaciji. “Sem za knjižnico, a ne za vsak denar,” je dejala.

Za ohranitev knjižnice na Rotovškem trgu se najbolj zavzemajo v SMC, ki so pred leti v ta namen tudi obljubili 2,7 milijona evrov iz državnega proračuna. “Ponovne nove ideje župana po selitvi knjižnice niso resne. S predstavitvijo že sedme nove lokacije župan samo kaže, da nima nobene vizije in strategije razvoja in vodenja mesta,” so izpostavili v stranki.

Fištravec odgovarja, da je bil ta denar obljubljen, ne pa dejansko vključen v državni proračun. “V zadnjih šestih letih smo se intenzivno ukvarjali s problematiko Mariborske knjižnice in iskali najbolj racionalno rešitev. Zato smo obdelali več lokacij,” je pojasnil. “Isti ljudje, ki so pred pol leta predlagali, da se preuči Centrum, zdaj temu nasprotujejo,” je dodal podžupan Saša Pelko, ki vodi županovo svetniško skupino.

Lista za pravičnost in razvoj (LPR) je že pred sejo opozorila, da selitev knjižnice v Centrum nima soglasja arhitekta, ki je izrisal ta objekt. Župan je na začetku današnje seje prebral pismo tega arhitekta, v katerem ta potrjuje, da bi želel biti seznanjen s projektom, a mu ne nasprotuje.
Vir: STA

Mariborski mestni svetniki bodo danes odločali o najnovejšem predlogu ekipe župana Andreja Fištravca za rešitev prostorske stiske osrednje enote Mariborske knjižnice. Po preigravanju različnih scenarijev naj bi bila zdaj najbolj optimalna rešitev selitev v objekt Centrum, a je tu še veliko odprtih vprašanj.

centrumReševanje knjižnice, ki zaradi dotrajanih in pretesnih prostorov na Rotovškem trgu že več desetletij kliče na pomoč, bo očitno vroča tema tudi pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Fištravec, ki namerava kandidirati za nov mandat, tokrat stavi na rešitev, po kateri bi knjižnico selili v nedokončani poslovno-stanovanjski objekt Centrum nedaleč od Trga Leona Štuklja, ki je trenutno v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zasebnika.

A je tudi tu, tako kot pri prejšnjih predlaganih rešitvah, veliko spornih točk. Prvo, kar je zmotilo mestno politiko in javnost, so stroški, ki so ocenjeni na 13,3 milijona evrov. Po ocenah SMC to ni veliko cenejše od obnove knjižnice na obstoječi lokaciji na Rotovškem trgu, ki se zdi Fištravcu predraga. V Listi za pravičnost in razvoj (LPR), od koder prihaja kandidatka za županjo Lidija Divjak Mirnik, pa opozarjajo, da za selitev v Centrum ni soglasja arhitekta tega objekta.

Največja težava je denar. Za reševanje knjižnice je letos v občinskem proračunu zagotovljenih le tri milijone evrov. Ta denar bodo po besedah v.d. direktorice občinske uprave Mateje Cekić porabili za nakup objekta Centrum, ostala sredstva pa bo treba zagotoviti v proračunih za leti 2019 in 2020. Selitev knjižnice v nove prostore je po tem scenariju predvidena avgusta 2020.

Možnost uporabe Centruma kot nadomestne lokacije za knjižnico se je omenjala že pred tremi leti, ko so na občini med drugim preučevali tudi možnosti selitve knjižnice v bližnji stavbi Ajpesa ali Probanke. Na začetku letošnjega leta so na občini predlagali selitev v stavbo zavarovalnice na Cankarjevi ulici, a so mestni svetniki zahtevali, da se poišče še drugo možnost.
Vir: STA

Aleksander Kamenik, znan kontroverzni Mariborčan je v nedeljo zvečer v Hotelu City ustanovil Stranko Aleksandra Kamenika s katero se podaja na letošnje lokalne volitve in na kateri se bo potegoval za županski stolček. 

Po poročanju časnika Večer Kamenik na volitve odhaja s “socialnimi programi”. Na ustanovnem kongresu v nedeljeo je povedal, da se bo izogibal praznim obljubam. “Želim, da bi ljudje šli mimo občine z veseljem in bi rekli ‘Kamenik je gori, dobro je’. Vse milijone, ki gredo sedaj za potovanja na Kitajsko, bi namenil tistim, ki imajo nizke pokojnine in težko živijo. Drugi cilj je obuditev živalske policije,” je napovedal Kamenik.

Aleksander Kamenik. Vir: Facebook

Po poročanju prej omenjenega časnika ima Kamenik v programu tudi tako imenovano socialno mrežo, kjer gre za povezovanje ljudi, ki bi v klicni center sporočali, kaj imajo doma odvečnega, po drugi strani pa bi ljudje tja javljali potrebe, torej, kaj doma potrebujejo. Ob tem še načrtuje projekt za starejše v smislu dogodkov v vsaki od krajevnih skupnosti. “Tam bi se ljudje družili, plesali, redarji bi spuščali v prostor le ljudi nad 50 let. Hkrati pa bi povedali, kaj jih moti v okolju in kaj bi spremenili,” pravi Kamenik.

Sicer pa Aleksandra Kamenika poznamo kot slovenskega športnika in aktivista. Je tudi predsednik Združenja varnih hiš Slovenije, ki je bil pred leti pogojno obsojen, ker je novinarki Dnevnika grozil z bombo zaradi članka o zbiranju donacij za program varnih hiš. Ustanovil je tudi društvo Živalska policija, ki je delovalo brez ustreznega dovoljenja za uporabo imena policija, za kar mu je sodišče izreklo opomin. Leta 2014 je za večjo prepoznavnost Živalske policije skušal med Železniškim mostom in Studenško brvjo v Dravi plavati 48 ur, a je po 24 urah zaradi prevelike izčrpanosti zaključil plavalski podvig.

 

 

Predsednik MO SLS Janez Jemec, ki je prvi uradno napovedal kandidaturo za mariborskega župana, je včeraj napovedal svoj odstop tako z mesta predsednika kot od županske kandidature. Prav tako pa je sporočil, da bo na čelu odbora ostal le še do kongresa SLS, ki bo v soboto, 29. septembra. janez jemec (2)

Ali bo mariborski SLSLimela županskega kadidta je odvisno od tega, kdo bo na septembrskem kongresu izbran za novega predsednika SLS. Jemec je včeraj pojasnil, da bo mariborski lokalni odbor za predsednika stranke predlagal svojega kandidata, in to Janeza Lencla, ki je zaposlen v UKC Maribor kot svetovalec direktorja za informatiko in korporativno komuniciranje. Jemec je včeraj presenetil tudi s ponujeno podporo aktualnemu županu Maribora Andreju Fištravcu. Ob tem je Jemec dejal, da je njegova edina skupna točka s Fištravcem, “da Franc Kangler ne sme dobiti priložnosti, da bi spet postal župan tega mesta, a se je njegova ekipa zahvalila in dejala, da v to zgodbo ne gre”.

janez jemec (1)
Vir: STA

Dolgoletna občinska svetnica Vlasta Krmelj je kot prva napovedala kandidaturo na novembrskih lokalnih volitvah. “Že celo življenje živim v Selnici ob Dravi in jo imam neizmerno rada,” je izpostavila uvodoma. Kandidirala bo s podporo stranke SDS. Verjame, da bo županja, zato napoveduje vzpostavitev strokovnega sveta Občine in javno obravnavo občinskega proračuna.

Krmeljeva je javnosti poznana tudi kot direktorica Energetske agencije za Podravje. Že štiri mandate pa je tudi občinska svetnica Občine Selnica ob Dravi, najpogosteje v vlogi precej glasne opozicije, zato namerava te izkušnje unovčiti v kampanji. Več v njeni video izjavi.

Več strokovnosti, več denarja
Krmeljeva se tudi pri reševanju problematike energetskih sanacij in podobnih okoljskih problematik v zadnjem času ukvarja z nacionalnimi ter mednarodnimi in evropskimi razpisi, zato je prepričana, da bi znala tudi svojemu domačemu kraju zagotoviti več denarja, ki bi ga lahko vložili v razvoj. “Predvsem zadnjih 20 let aktivno delam z javnim sektorjem, z občinami, ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi,” je povedala. Četudi je danes Občina Selnica ob Dravi med bolj zadolženimi, je Krmeljeva prepričana, da lahko v prihodnjih letih postane “najbolj zdrava občina. Ne samo v Sloveniji, ampak v Evropi,” je dejala. Osnova za dosego takšnih ciljev je po njenem mnenju zagotavljanje strokovnosti ter javna razprava o financah. V njeni video izjavi preverite kaj je napovedala kot svoje prve ukrepe, če bo na novembrskih volitvah dobila mandat županje.

Mariborski mestni odbor DeSUS je v torek za kandidata za župana Mestne občine Maribor izbral nekdanjega poslanca državnega zbora Uroša Prikla.

Uroš Prikl. Vir: Facebook

Uroš Prikl. Vir: Facebook

“Mislim, da je Uroš prava izbira, ker je mlajše generacije in je zelo veliko naredil za Maribor že kot poslanec,” je povedala predsednica mestnega odbora Jelka Kolmanič.

Več naj bi povedali na novinarski konferenci v kratkem. “Če se Mariborčani ne želijo odločati med Fištravcem in Kanglerjem, ponujam tretjo pot. Ponujam vse, česar župana v zadnjih desetih letih nista storila. Ponujam kandidata brez nahrbtnika, ki bo več v službi kot na sodiščih,” pa je danes za časnik Večer povedal 46-letni Prikl.

Po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist je v preteklosti delal v podjetjih Paloma, Keor in Termotehna, med leti 2001 in 2014 pa je bil zaposlen na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Krajše obdobje je bil tudi direktor doma za starejše Dom pod Gorco v Mariboru.

Leta 2014 je kandiral na listi DeSUS za poslanca v državnem zboru in bil tudi izvoljen. Letos je poskušal pridobiti nov poslanski mandat, a ni bil uspešen.

Kot piše Večer, mariborski DeSUS na zadnjih dveh lokalnih volitvah, nadomestnih leta 2013 in rednih leta 2014, ni imel županskega kandidata. Njihov zadnji kandidat za župana Janez Ujčič je leta 2010 dobil 4,2 odstotka glasov.

Župansko kandidaturo v Mariboru so do zdaj napovedali aktualni župan Andrej Fištravec, predsednik mestnega odbora SLS Janez Jemec, mestni svetnik NSi Zdravko Luketič, novoizvoljena poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik in nekdanja podžupanja Melita Petelin kot neodvisna kandidatka. Zelo verjetno se bo v župansko tekmo znova podal tudi nekdanji župan Franc Kangler.
Vir: STA

Mariborski župan Andrej Fištravec je včeraj začel z zbiranjem podpisov podpore za vložitev vnovične županske kandidature in kandidature njegove neodvisne liste za mestni svet.

Podpise občanov zbira iz razloga, ker tudi prej ni kandidiral kot strankarski župan oziroma pod zastavo kakšne stranke, ampak vedno s podpisi občank in občanov. “Tako bom tudi na letošnjih lokalnih volitvah kandidiral kot neodvisni kandidat,” je še dodal Fištravec. Prepričan je, da bodo tudi letošnje lokalne volitve v Mariboru po številu županskih kandidatov rekordne, tako kot so bile pred štirimi leti. “V Mariboru smo v marsičem posebni, zato ne dvomim, da bomo tudi letos,” je zaključil Fištravec. Za vnovično kandidaturo se je odločil tudi zaradi tega, ker po njegovem prepričanju županski mandat v Sloveniji v povprečju traja tri in pol mandatna obdobja, predvsem pa zaradi številnih zastavljenih projektov, ki bi jih želel dokončati.

Vir: facebook

Vir: Facebook

Stojnica na kateri Andrej Fištravec zbira podpise podpore stoji pred stavbo občine, kjer lahko svoj podpis oddate vsak dan v času uradnih ur upravne enote. Županovo kandidaturo je podprl tudi častni občan Maribora, ddr. Matjaž Mulej, kar je aktualnega župana zelo razveselilo.

Kot že rečeno, na zadnjih lokalnih volitvah (leta 2014) je bilo v Mariboru kar 17 kandidatov (nobene ženske), kar je bil svojevrstni rekord. Kolikšno bo letošnje končno število kandidatov in kandidatk, bo znano oktobra, ko bo treba uradno vložiti kandidature.

Potem ko so minuli konec tedna na družbenih omrežjih zakrožili posnetki urjenja zamaskirane skupine moških, je javnost razburilo dejstvo, da so bili nekateri izmed njih oboroženi s puškami in sekirami. Izkazalo se je, da skupino vodi nekdanji predsedniški kandidat Andrej Šiško, kar je tudi potrdil. Zatrdil pa je, da ne gre za paravojaško enoto, pač pa “prostovoljno obrambno skupino svobodnih ljudi dežele Štajerske” z imenom Štajerska varda. Preverili smo kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci.

Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Franc Trček (Levica), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS) in Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC), ki se na vprašanja še ni odzval. 

divjak mirnik, trcek, kaloh, rajh

Objavljamo njihove komentarje.

Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ) : “Glede na to, da gre za zagovarjanje posamezne ideje skupine ljudi, ki poziva k nasilju proti določenim skupinam, to ostro obsojam. Ob zadnjih dogodkih v poslanski skupini Stranka LMŠ pozivamo vse pristojne institucije, da nemudoma opravijo svojo nalogo in preverijo resničnost navedb medijev ter posameznikov in glede na ugotovljeno tudi ukrepajo. V Sloveniji se seveda počutim varno in sem tudi mnenja, da smo v medijih dostikrat priča nepotrebnemu vzbujanju strahu. Migranti sami po sebi ne predstavljajo nevarnosti.”

Franc Trček (Levica): “Za časa mojega triletnega članstva v KNOVS v mandatu 2014 – 2018 sem dokaj redno spraševal o tovrstnem radikalizmu, ob prizanesljivem muzanju večin preostale osmerice iz sestave KNOVS, ter dobival zagotovila Policije in SOVA, da je vse pod kontrolo. Da temu ni tako, je več kot očitno. Tovrstne paramilitarije pa je potrebno obravnavati v skladu z obstoječim KZ, ne pa, da jim mediji neodgovorno delate brezplačno reklamo.  Če kaj, je ta zgodba še dodaten dokaz, da Slovenija nujno potrebuje resno reformo varnostno-(proti)obveščevalnega področja, ne pa ministre in predsednika vlade (Miro Cerar), ki se kar požvižga na dejstvo, da SOVA štrajka in predsednika republike, ki ne bo bral SOVA poročil, tudi urgentnih, kar je pokazala t.i.” Iranska preiskovalka”.

Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS): Sem zelo zaskrbljen nad takimi pojavi, še zlasti, ker ta oborožena skupina domnevno prihaja iz štajerskega konca. Slike moških oboroženih s kalašnikovkami in sekirami so mi vzbujale neprijetne občutke. Takšne skupine so v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in verjamem, da bodo pristojni organi ustrezno ukrepali. Menim, da slovenska policija in vojska zagotavljata v naši državi ustrezen red in mir ter varnost in nadzor na mejah, zato so takšne skupine povsem nepotrebne in kot že rečeno – ustavno nedopustne. Nevarnost za našo državo predstavljajo tako takšne oborožene skupine kot tudi masovne nezakonite migracije, ki jih v naši državi leta 2015 nismo obvladovali. Pritisk ilegalnih migrantov na naše meje pa se znova povečuje in tukaj bomo morali biti pri varovanju naših meja bolj rigorozni, dosledno zavezani schengenskemu režimu in temeljito varnostno preveriti prav vsakega nezakonitega migranta, ki ostane v Sloveniji.”

V imenu Andreja Rajha pa je odgovoril PR Stranke Alenke Bratušek: “Slovenija je varna država. Državljani imamo po ustavi oblast in smo se odločili, da bosta v našem imenu za javni red in varnost v naši državi skrbeli policija in vojska, kar tudi učinkovito počneta. V Stranki Alenke Bratušek zato obsojamo ustanavljanje oboroženih skupin. Pričakujemo, da bodo pristojni državni organi še naprej zagotavljali varnost vsem prebivalcem Slovenije in že v kali zatrli take skupine. Slovenija je varna država in ne smemo dopustiti, da bi samooklicani odrešeniki z orožjem in grožnjami to spremenili.”

 

Potem ko so se začele vrstiti napovedi o kandidaturah za župana ali županjo Maribora, nas je zanimalo kako dogajanje in svojo pozicijo komentira aktualni župan Andrej Fištravec. Pripravljam se,” je dejal, saj je svojo kandidaturo napovedal že pred časom. “Mislim, da sem bil prvi, ki sem jo najavil“, je dodal. Oktobra, ko bodo oddane vse kandidature, pričakuje nove rekorde.

Na zadnjih lokalnih volitvah (leta 2014) je bilo v Mariboru kar 17 kandidatov (nobene ženske), kar je bil svojevrstni rekord. Kolikšno bo letošnje končno število kandidatov in kandidatk, bo znano oktobra, ko bo treba uradno vložiti kandidature. Napovedi pa se že vrstijo. Med njimi je aktualni župan Fištravec, ki je med drugim napovedal ponovno rekordne volitve v Mariboru ter svojo (ponovno) zmago. Preverite v videu.

Kandidaturo za župana Maribora je napovedal tudi sedanji podžupan Zdravko Luketič iz NSi. Kot je izpostavil si želi ponosni Maribor. 

luketič

Ob napovedi svoje kandidature je poudaril, da imamo v Mariboru  “uspešne, ustvarjalne in podjetne prebivalce, ki dosegajo vidne presežke na področju kulture, izobraževanja in gospodarstva.” Pravi, da so za razvoj Maribora ključni karizmatični in inovativni kadri. “Povabiti in pritegniti jih moramo k sodelovanju ter jim ponuditi možnost, da se s svojimi znanji in s sposobnostmi doprinesejo k večjemu razvoju in napredku mesta,” je dodal Luketič.

Kot prvi korak k uspešnemu delu za mesto izpostavlja pridobitev zaupanja. Po njegovem morajo ljudje vedeti, “da obljube izpolnim in, da moja beseda vedno velja.”

Trenutno znani kandidati in kandidatke za župana Maribora so do zdaj aktualni župan Andrej Fištravec, predsednik mestnega odbora SLS Janez Jemec in novoizvoljena poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, sedanja mestna svetnica Melita Petelin, zelo verjetno se bo v župansko tekmo znova podal tudi nekdanji župan Franc Kangler. Kot županskega kandidata DeSUS se omenja nekdanjega poslanca Uroša Prikla, kot kandidata SDS Zvoneta Zinrajha, še vedno pa ni jasno kako se bo odločil Bojan Požar s svojo Listo.

 

Nekdanja podžupanja Melita Petelin bo v ponedeljek 3. septembra pričela z zbiranjem podpisov za župansko kandidaturo.

melita peteli, podžupanja mom (3)

Petelinova je v politiko stopila pred štirimi leti na Listi župana Andreja Fištravca, bila kasneje nekaj časa tudi podžupanja, a je po slabem letu dni skupaj s še nekaterimi drugimi svetniki zapustila županovo ekipo.

Kot smo izvedeli se Petelinova za kandidaturo odločila predvsem zato, “ker me že dalj časa vedno več someščank in someščanov nagovarja in podpira k odločitvi, da kandidiram za županjo Maribora. Zagotovo sem jih s samostojno držo mestne svetnice spodbudila, da v meni vidijo novo in neobremenjeno moč, da se Maribor vrne na tisto mesto, ki je pred leti zasedalo in mu zagotovo pripada,” je dejala.

“Maribor naj bo spet enakovreden partner in spodbujevalec dobrih energij v kulturi, gospodarstvu in sociali. Naj bo mesto medgeneracijskega sožitja, mesto velikih priložnosti, mesto turizma, športa in drugih prostočasnih dejavnosti. Znova naj daje priložnosti mladim znanstvenikom, zdravnikom in vsem intelektualcem, ki ga trenutno zapuščajo in življenjske izzive iščejo celo v tujini. Bodimo spet priložnost za vse, omogočimo jim osamosvojitev in uporabo znanj, ki so jih pridobili z izobraževanjem in s svojim delom. Dajmo jim delo, pomagajmo jim zgraditi lasten dom in jim omogočimo uspešno pot do željenih ciljev,” je ob najavi kandidature še dodala Petelinova.

Podpora družine, prijateljev, številnih občank in občanov Maribora ji zato veliko pomeni. Prepričana je, da bo v ključnih trenutkih pri njih dobila moč za delovanje po etičnih načelih in potrebnih strokovnih kriterijih. Ob spoštovanju in povezovanju vseh bo njeno poslanstvo županje udejanjeno. Delovala bom v dobro vseh in pod sloganom “Bodimo spet Maribor”.

Župansko kandidaturo v Mariboru so do zdaj napovedali aktualni župan Andrej Fištravec, predsednik mestnega odbora SLS Janez Jemec in novoizvoljena poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, zelo verjetno se bo v župansko tekmo znova podal tudi nekdanji župan Franc Kangler. Kot županskega kandidata DeSUS se omenja nekdanjega poslanca Uroša Prikla, kot kandidata SDS Zvoneta Zinrajha. Po naših informacijah pa bo kandidiral tudi sedanji podžupan Zdravko Luketič iz NSi, medtem ko ostale politične stranke še molčijo o svojih kandidatih.

Mariborski svetniki so na današnji, dvajseti izredni seji podprli prav vse projekte prihodnjih investicij med katerimi sta še posebej izstopala sanacijski načrt Športnih objektov Maribor, ki ga je svet zavoda že potrdil ter ureditev pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt.

seja-ms-mom

Pred sejo je sicer Lista kolesarjev in pešcev, ki jo v Mestnem svetu zastopa Andrej Žižek, predlagala umik točke o preureditvi Cafove ulice, vendar so svetniki predlog zavrnili.

Seja se je tako pričela s točko, kjer so svetniki odločali o sprejetju sanacijskega načrta Športnih objektov Maribor. Svetnik Nove ljudske stranke Milan Mikl je dejal, da bodo sanacijski načrt podprli, ker so objekti resnično v slabem stanju in je zato zavod nujno potrebno rešiti rdečih številk, ki jih povzroča slabo stanje objektov. »Me pa zelo veseli, da je v sanacijskem načrtu veliko govora o športnem turizmu, ki ga Maribor nujno potrebuje,« je obrazložitev glasu zaključil Mikl. Pohvalil je tudi zavod športni objekti Maribor, da je s tako majhnimi sredstvi zagotovil letošnjo kopalno sezono na Mariborskem otoku.

Svetnico DeSUSa Stanislavo Naterer je nekoliko zmotilo, da ima občina dobrih 250.000 evrov dolga neizterjanih terjatev, vendar je gradivo sanacijskega načrta pohvalila in sklep podprla. S sprejetjem načrta se je strinjal tudi Andrej Špenga iz stranke SMC, ki je prepričan, da je potrebno prevzeti odgovornost. Po burni razpravi, ki je kljub vsemu delovala izjemno konstruktivno, so svetniki sanacijski načrt 2018-2021 s petindvajsetimi glasovi za in dvema proti, podprli. Tako bo občina zagotovila 365.000 evrov, ki jih je sicer rezervirala že rezervirala s spremebo letošnjega proračuna.

Mestni svet je danes v prvi obravnavi podprl tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za urbani center Tezno ter rekonstrukcije prostorov v kletni etaži mariborskega zdravstvenega doma za potrebe radiološke ambulante. Svetnik Janko Leva, ki je med drugim tudi predsednik Mestne četrti Tezno je poudaril, da je zelo pomembno, kako se občina zaveda svoje odgovornosti pri zagotavljanju javnega zdravstva in še dodatno pohvalil projekt rekonstrukcije kletnih prostorov objekta v Sodni ulici 13 za potrebe ambulantnih prostorov radiologije. »Pohvalno je, da se investira v zdravstvo, saj je v Sloveniji to prej izjema kot pravilo,« je zaključil Leva. Svetniki so oba sklepa večinsko podprli.

Brez težav in nepotrebnih polemik so svetniki sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta ureditve pomožnega igrišča stadiona Ljudski vrt, saj so prepričani, da bo s prenovo igrišča Maribor dobil še eno igrišče, ki bo zadostovalo vsem normativam NZS in tako pridobil dodaten objekt za tržno dejavnost.

Če so potrditve večine dokumentov šle skozi skoraj brez razprave, je bilo največ pomislekov glede načrtov za zaprtje prometa na Cafovi ulici, kjer želi mestna občina po besedah vodja urada za promet Vilija Eisenhuta dati več prostora pešcem, kolesarjem in mirujočemu prometu. Sicer so svetniki pohvalili črpanje kohezijskih sredstev, ki bodo kar v osemdesetih odstotkih pokrila investicijo, pa jih je bilo kar nekaj takih, ki so prepričani, da občina ni vodila dialoga s stanovalci o preureditvi ulice. Župan je na očitke odgovoril s primerom Ceste Zmage, ki je na začetku povzročila kar nekaj dvomov in negodovanja iz strani prebivalcev, zdaj pa je po njegovem mnenju cesta vzorčen primer, kako bi bilo potrebno urejati ulice oziroma ceste v Mariboru. »Nihče od prebivalce ulice po novi ureditvi ne bo prikrajšan za uporabo površine kot jo je uporabljal do sedaj,« je še dodal in zagotovil, da pristojne službe delujejo proaktivno. Po zaprtju Cafove ulice tam namreč ne bo več mogoče parkirati. Prebivalci, ki bodo sedaj parkirali na plačljivih parkirnih mestih bodo imeli 50 odstotni popust pri uborabi teh površin.

Podžupan Zdravko Luketič iz Nsi pa je dodal, da aktivne komunikacije ni nikoli dovolj, prekomerna pa lahko privede do še večjih nesoglasij oziroma različnih idej, ki nato nikakor ne najdejo več skupnega imenovalca. Svoje je dodal tudi svetnik stranke SDS, Tomaž Kancler, ki je po stroki arhitekt: »Prepričan sem, da je največ ljudi proti zaprtju Cafove, ki so do sedaj komoditetno živeli. Pravzaprav ne verjamem, da so prav prebivalci proti, rekel bi, da so proti tisti, ki se iz garažne hiže Forum vozijo levo proti centru mesta, kjer jim je omogočeno zavijanje levo in desno. Pri tistih sedemnajstih parkirnih mestih, ki so sedaj na voljo stanovalcem, pa mi lahko verjamete, da teh ne koristijo več stanovalci, ampak ljudje, ki gredo v to ulico na kavo oziroma po opravkih. Gre za kaotično ulico, zdaj pa imamo pred samo dobro rešitev, zato ne vidim smisla, da zadeve ne bi podprli.« Svetniki so nato s trinajstimi glasovi za in enim proti, sklep sprejeli.

Pri zadnji točki dvajsete izrede seje Mestnega sveta MOM pa so svetniki odločali o nakupu novih hibridnih avtobusih Mestnega potniškega prometa, ki jih poganja dizelski in elektro motor. Matej Žmavc, svetnik stranke SD je projekt pohvalil predvsem iz finančnega vidika, saj bo kar 85 odstotkov nakupa avtobusov financiral Eko sklad. Prav tako je bil zadovoljen svetnik Leva, ki je prepričan, da se je v zadnjih štirih letih vozni park Mestnega potniškega prometa izjemno izboljšal.

Svetniki so tako z 22 glasovi in nobenim proti sprejeli predlagan sklep za nakup novih hibridnih avtobusov na dizelski in električni pogon.

 

Mariborska občinska oblast, ki razpolaga s skoraj 57 odstotki komunalnega podjetja Nigrad, si je tik pred današnjo skupščino družbe premislila in brez pojasnila umaknila predlog odpoklica predsednika nadzornega sveta Matjaža Mihelaka. Delničarji, med katerimi je ob okoliških občinah s četrtinskim deležem tudi DUTB, so tako hitro končali skupščino.

Lastniki so se namreč zgolj seznanili z letnim poročilom o lanskem poslovanju ter podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2017. Potrdili so tudi predlog, da 32.500 evrov lanskega dobička ostane nerazporejenega, čeprav je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na skupščini predlagala, da bi si delničarji razdelili 30.000 evrov. Skupščina je bila tako zaključena v dobre pol ure, čeprav je bilo sprva pričakovati veliko bolj vročo debato o nameri večinskega lastnika, da razreši prvega nadzornika. Verjetno je bilo zato prisotnih kar nekaj odvetnikov, ki pa so na koncu prišli zaman.

FOTO: Nino Verdnik

FOTO: Nino Verdnik

Tako kot so župani ostalih občin solastnic sicer delniške družbe ostali brez uradnih pojasnil, zakaj želi mariborska občina razrešiti člana nadzornega sveta, tako so tudi danes ostali brez pojasnil, zakaj si je slednja tik pred zdajci premislila tudi o razrešitvi. Nekateri med njimi so le ugibali o tem, ali je predlogu podporo odtegnila DUTB s skoraj četrtinskim deležem ali pa so bili zato kakšni drugi razlogi. Predstavnikov največje občine namreč na skupščini sploh ni bilo, tam jih je zastopal le odvetnik. Mihelak naj bi se v nemilosti večinske lastnice znašel potem, ko ni upošteval zahtev po razrešitvi aktualnega direktorja Matjaža Krevlja. Čeprav so na Mestni občini Maribor trdili, da njegov odpoklic ni namenjen menjavi direktorja, je bil razhod z nekdanjim uslužbencem kabineta župana Andreja Fištravca in prvim nadzornikom jasen že po njegovi premestitvi na drugo delovno mesto na občini. V želji, da bi lažje uveljavljali svoje načrte v Nigradu, so za novo nadzornico predlagali v. d. direktorice mestne uprave Matejo Cekić, a so naleteli na nasprotovanje okoli 260 zaposlenih. Ti so pred skupščino opozorili na dejstvo, da se je v zadnjih štirih letih zamenjalo že šest direktorjev in 14 nadzornikov, zaradi česar so se znašli v nezavidljivem položaju.

zbor delavcev nigrada, drugič, 7.8 (4)

V zadnjem letu, ko družbo vodi Krevelj, se je stanje stabiliziralo, zato zaposleni ne razumejo, zakaj bi sploh bila potrebna menjava na čelu nadzornega sveta ali celo uprave. Aktualni direktor je po skupščini dejal, da je bil tudi sam presenečen nad današnjim razvojem dogodkov, razlogov za to pa ne pozna. “Za nas takšna odločitev pomeni, da pač nadaljujemo delo s starim nadzornim svetom, s katerim smo doslej sodelovali dobro,” je dejal prvi mož Nigrada, ki je lani ustvaril okoli 17,5 milijona evrov prihodkov in posloval pozitivno. Letošnje poslovanje je po Krevljevih besedah še veliko boljše in ob polletju so po prvih podatkih pridelali okoli 180.000 evrov dobička. Če bo enak trend do konca leta, si v podjetju želijo predvsem opraviti sistematizacijo in korekcijo plač zaposlenih.

Vir: STA

Županu Občine Lovrenc na Pohorju Jošku Manfredi se ne zdi sporno, da “njegovo” občinsko upravo vodi oseba, ki je bila z Občine Ruše odpuščena iz krivdnih razlogov. Torej, se mu ne zdi sporno, da je zaposlil Ireno Kukovec Stajan, ki si je pri prejšnjem delodajalcu v času bolniškega staleža (kot zaposlena na Občini Ruše) privoščila potovanje. Trenutno je direktorica lovrenške občinske uprave, a tudi to funkcijo naj bi zasedla po nenavadnih manevrih.

Na Občini Lovrenc so že aprila lani z javnim natečajem iskali novega direktorja občinske uprave. Tako nam je v pisnem odgovoru zaupal župan Manfreda, ki je pojasnil tudi, da je takrat postopek vodila tričlanska komisija, ki ji je predsedovala Irena Kukovec Stajan. “V tem postopku ni bila kandidatka“, dodaja Manfreda, je pa bila takrat “zaposlena na področju družbenih dejavnosti“. Na tem razpisu za delovno mesto direktorja ni bil izbran nihče, zato sta se pritožila dva kandidata. Na naslednjem razpisu, decembra 2017, pa je bila izbrana Irena Kukovec Stajan. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je zapisal Manfreda.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Joško Manfreda, župan Občine Lovrenc na Pohorju.

Hotela je direktorsko funkcijo, uspelo ji je v Lovrencu
Na Občini Ruše so nam pojasnili, da je bila I. Kukovec Stajan decembra 2012 s sklepom o izredni odpovedi odpuščena iz krivdnih razlogov zaradi “kršitev pogodbenih ter drugih obveznosti iz delovnega razmerja.” Pogodbo o delovnem razmerju so (ji) odpovedali, ker je javna uslužbenka “naklepoma ali iz hude malomarnosti kršila pogodbene obveznosti,” ker je v času odsotnosti z dela zaradi bolezni odpotovala, smo izvedeli na Občini. Zanimivo, da se je Kukovec Stajanova septembra 2016 znova znašla pod drobnogledom občinskega sveta Občine Ruše, ko je kandidirala za delovno mesto direktorice Centra za socialno delo (CSD) Ruše. Svetniki so takrat izdali “negativno mnenje k imenovanju I. Sonje Kukovec Stajan za direktorico CSD Ruše,” smo izvedeli na Občini in temu mnenju so sledili tudi na CSD, kjer ji funkcije direktorice niso zaupali.  Tam ji torej ni uspelo, ji je pa uspelo prepričati kolege v Lovrencu na Pohorju. Decembra 2017 je bila (na ponovnem razpisu) izbrana za opravljanje funkcije direktorja občinske uprave. “Po končni izbiri nisem podal obrazložitve. To je moja pristojnost,” je v odgovor na naša vprašanja zapisal Manfreda. Na vprašanje ali se mu zdi moralno-etično, zakonsko ali legitimno sporno, da je na Občini Lovrenc na Pohorju zaposlil osebo, ki je bila na prejšnji Občini krivdno odpuščena, pa je odgovoril zgolj s kratkim in jedrnatim “ne.”

 

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Objava na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju na dan 28.8.2018. Vir: lovrenc.si

Je župan zaposloval “po svoje” ali po pravilih?
Občina ima od 8. 8. 2018 dalje direktorico OU Ireno Kukovec Stajan“, je zapisal Manfreda, četudi je na uradni spletni strani Občine 28. avgusta njen status opredeljen kot v. d. Opravljanje vršilke dolžnosti naj bi prevzela že 9. julija lani, kar pomeni, da je to funkcijo opravljala več kot leto dni, kar pa ni v skladu z zakonom. Na Ministrstvu za javno upravo so bili jasni, da “v času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj direktorja občinske uprave lahko brez javnega natečaja največ šest mesecev naloge na tem položaju opravlja vršilec dolžnosti.” Župan Manfreda je na naše poizvedovanje odgovoril, “status je bil podaljšan 2x do dokončnosti sklepa o izbiri kot nalaga zakon.” A na Ministrstvu dodajajo, da “obdobja imenovanja za vršilca dolžnosti ni mogoče podaljšati, ampak kot že navedeno, v primeru ponovitve postopka javnega natečaja prične rok šestih mesecev ponovno teči.” Iz pisnega pojasnila Joška Manfrede izhaja, da so javni natečaj za delovno mesto direktorja razpisali aprila 2017 in (ga ponovili) decembra 2017, “objava na spletni strani Občine Lovrenc in straneh ZRSZZ. Podpisnik objave župan“. Vse od takrat do danes razpisa očitno niso ponavljali. Je župan na to pozabil ali pa je morebitni ponovljeni postopek pozabil omeniti v svojih odgovorih? Najbrž zna vsakdo prešteti, da je od decembra lani do 7. avgusta letos minilo več kot 6 mesecev. “Za zaposlovanje v občinski upravi je odgovoren župan, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca,” še dodajajo na Ministrstvu. Koliko davkoplačevalskega denarja bo Lovrenčane stal manever Joška Manfrede in Irene Kukovec Stajan bo pokazal čas.

Na četrtkovi seji MOM bodo svetniki sprejemali dokument identifikacije investicijskega projekta za nakup novih hibridnih avtobusov. Če bodo dokument podprla večina svetnikov, bo po mariborskih cestah lahko že kmalu vozilo pet novih avtobusov s hibridnim pogonom na dizel in elektriko.

Občina predvideva nabavo petih avtobusov na hibridni pogon, kar pomeni kombinacijo dizelskega pogona in električnega motorja. “Pomeni, da smo v planu, ki smo si ga zadali za ureditev in posodobitev mestnega prometa v koridorju. Če pogledamo od leta 2014 pa do letos bomo nabavili že 28 avtobusov s kategorijo euro 5 in 6, kar potrjuje, da se bomo držali tistih zavez, ki si jih je občina zadala za skrb čistoče zraka,” je na včerajšnji novinarski konferenci pred četrtkovo sejo povedal Vili Eisenhuth. Že v mesecu septembru bo po mestnih ulicah zapeljalo šest avtobusov na stisnjen zemeljski plin. Tako bo imel mestni potniški promet že 60 vozil, kar bo omogočalo tudi izvedbo težko pričakovanega projekta “park & ride”, saj je projekt iz smeri Leclerca proti centru in nazaj, oviralo zgolj premajhno število vozil. “Sedaj bomo prišli v pozicijo, da bomo lahko tudi to aktivirali,” je še dodal Eisenhuth.
novinarska konferenca rotovz
Ta strategija pa občino zavezuje tudi k temu, da ob nakupu hibridnih vozil postavi večje število električnih polnilnic tudi za avtobuse. Prva testna linija hibridnih avtobusov bo proga številka 6, Kolodvor – Vzpenjača in nazaj, saj je pri Vzpenjači na razpolago dovolj energije za vzpostavitev električne polnilnice za avtobuse, prav tako na postajališču v Mlinski ulici težav z dobavo energije ni. Hibridni sistem v avtobusih deluje tako, da lahko od 5 do 7 kilometrov prevozijo le z elektromotorjem, med tem časom, ko avtobus vozi na dizelski pogon, pa se istočasno polni tudi baterija. “Cena avtobusa je 350.000 evrov neto, od tega je 250.000 evrov subvencije eko sklada na vozilo. Občina bi od tega iz proračuna zagotovila 500.000 evrov za nakup hibridnih avtobusov, razliko 1.250.000 pa bi dal eko sklad,” je na koncu še dodal Vili Eisenhunt.

Mariborski mestni svetniki se bodo pred novembrskimi lokalnimi volitvami sestali še najmanj trikrat: na dveh rednih in (najmanj) četrtkovi izredni seji. Na slednji bodo obravnavali dokumentacijo za projekte, ki jih je treba potrditi še avgusta, če želijo, da se pravočasno realizirajo. Večino dnevnega reda bodo namenili sanaciji športnih objektov in površin.

Svetniki bodo obravnavali sanacijo pomožnega igrišča in Ljudskega vrta. Kot je pojasnil Boštjan Štuhec iz kabineta župana, Nogometni klub Maribor v tem času zaradi pomanjkanja prostora in potrebe po površinah za treninge najema dodatna igrišča, kar je eden od razlogov, da je treba pomožno igrišče ob Ljudskem vrtu sanirati v skladu s standardi Nogometne zveze Slovenije. “Trenutno je pomožno igrišče neustrezno za igranje tekem pod okriljem NZS. Travna ruša je v slabem stanju, igrišče nima ustreznega drenažnega sistema, nima ustrezne razsvetljave, ob robu igrišča se nahaja stari in dotrajan objekt, ki ga je potrebno odstraniti, ob Strossmayerjevi ulici pa se nahaja nevaren nasad topolov,” je pojasnil Štuhec. Ta drevesa bodo odstranili in jih zamenjali z novimi. Celotna investicija sanacije naj bi znašala približno 825.500 evrov neto, pri čemer so se na mariborski občini dogovorili za sofinanciranje z NK Mariborom. Podrobnosti je pričakovati jutri, ko bodo načrte obnove predstavili tudi na klubu.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

V. d. direktorica mestne uprave Maribor, Mateja Cekič in župan MO Maribor, Andrej Fištravec.

Športni objekti so “rak rana
Večina razprav izredne seje ta četrtek bo najverjetneje namenjena sanaciji Športnih objektov v Mariboru. Kot je na današnjem srečanju z novinarji pojasnil župan Andrej Fištravec, se omenjeni javni zavod s finančnimi težavami ubada že vse od svoje ustanovitve pred desetimi leti. Mariborska občina je sicer že s spremembo letošnjega proračuna napovedala sanacijo zavoda (in v ta namen rezervirala dobrih 365.000 evrov), za kar je moral zavod sprejeti sanacijski načrt, “zdaj pa ga mora potrditi še mestni svet,” je pojasnila v. d. direktorica mestne uprave Mateja Cekič. Vzroke za ponavljajoče se finančne izgube Športnih objektov pripisuje ZUJF-u (Zakonu za uravnoteženje javnih financ), “največja izguba pa je na Pristanu. Vemo, da je zaprt od leta 2014,” je dodala Cekičeva. Poudarila je, da je sanacijski načrt šele prvi korak k reševanju finančnih težav Športnih objektov. V prihodnje pa računajo, da si bodo Športni objekti s posodobljenimi programi uspeli zagotoviti več sredstev s tržnimi dejavnostmi. “Dejstvo je, da je to zadeva, ki se vleče več let, predvsem zaradi nedokončanih objektov in energetske potratnosti objektov. V tem trenutku vsi na Športnih objektih skupaj z uporabniki pozdravljamo vsa ta investicijska vlaganja, ki so potrebna zato, da dobijo prvič objekti zaključeno celoto, da so energetsko manj potratni in pa, da se lahko začnejo resnično tržit tako, kot je potrebno. To je pa predvsem športni turizem,” je dejal Tone Knez, direktor Špornih objektov Maribor, ki odkrito priznava, da so objekti “rak rana.”

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Srečanje z novinarji v Mestni hiši Rotovž.

Več prostorov za zdravstvo, manj parkirišč
Mestni svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Cafove ulice v Mariboru, ki naj bi jo prilagodili potrebam trajnostne mobilnosti. Omejili bi avtomobilski promet, pri čemer bi omogočili dostopnost stanovalcem in dostavljalcem, več prostora pa bi namenili pešcem in kolesarjem. Ker na Cafovi ne bi bilo več parkirišč, bi stanovalcem za polovično ceno ponudili uporabo parkirnih prostorov v bližini Srednje ekonomske šole (na Trgu Borisa Kidriča). “Zdaj je na Cafovi 17 parkirišč in marsikateri stanovalec ima težave. Na tem parkirišču, ki ga bomo ponudili v najem, pa jih je 50,” je pojasnil Vili Eisenhut iz Urada za komunalo. Svetniki bodo ta četrtek odločali tudi o urejanju Sodne ulice, kjer naj bi Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotovili ambulantne prostore za radiologijo. “Namen investicijskega dokumenta je ureditev prostorov v kleti in nabava opreme za radiologijo, se pravi CT-ja,” je pojasnil Teobald Pajnik iz Projektne pisarne MO Maribor. Več zdravstvenih storitev naj bi se razveselili tudi prebivalci Tezna, svetniki bodo namreč ta četrtek obravnavali prostorski načrt za urbani center Tezno. Kot je pojasnila Lidija Kodrič Vuk iz Urada za komunalo, ta projekt predvideva tudi ureditev tezenske zdravstvene postaje, kamor bi bila po novem vključeni pediatrija in ginekologija, ki jih doslej ni bilo. Ob vsem naštetem, pa bodo mestni svetniki ta četrtek odločali tudi o nakupu prvih hibridnih avtobusov za potrebe mestnega potniškega prometa.

Med SLS, njenimi nekdanjimi vidnimi člani in Novo ljudsko stranko (NLS) potekajo pogovori, kako povezati sile, ki so včasih tvorile SLS. Kot je pojasnil Primož Jelševar, ki vodi SLS, je to način, kako na desni zagotoviti alternativo obstoječim opcijam. Srečali so se že trikrat, nazadnje v četrtek v Mariboru, kjer jih je gostil Franc Kangler.

Srečanja v Mariboru, na katerem so med drugim razpravljali, kako SLS ponovno pripeljati v parlament, se je udeležilo več kot 70 ljudi, je za povedal nekdanji mariborski župan in izključeni član SLS Kangler, zdaj pa predsednik NLS. Med nekdanjimi člani, ki so na Kanglerjevo vabilo prišli v Maribor, je bil po poročanju Večera tudi celjski župan Bojan Šrot.

Vir: Facebook stran Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije

Vir: Facebook stran Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije

Večina udeležencev se je po Kanglerjevih besedah strinjala, da SLS potrebuje povezovalnega predsednika z vizijo. Na tem mestu vidijo Ludvika Toplaka, nekdanjega poslanca, rektorja mariborske univerze in veleposlanika v Vatikanu.

Toplak je po Kanglerjevih besedah vodenje SLS pripravljen sprejeti. Na čelu stranke je sedaj sicer Jelševar, ki je vodenje prevzel po odstopu Marka Zidanška, ko se SLS na junijskih volitvah ni uspelo uvrstiti v parlament. O novem predsedniku bodo odločali na kongresu stranke 29. septembra, Toplakove kandidature pa za zdaj še niso prejeli, je dejal Jelševar, ki je sicer organiziral prvo od srečanj.

Tudi po besedah nekdanjega predsednika SLS Marjana Podobnika ima Toplak široko podporo, njegova kandidatura pa bo v kratkem verjetno tudi formalno vložena.

Kangler se je, če bo na kongresu SLS konec septembra za predsednika stranke izvoljen Toplak, pripravljen vrniti v SLS. Za ponovno vključitev v SLS se je odločil Podobnik, ki je bil iz stranke izključen leta 2016. K temu sta botrovala tudi prizadevanja Jelševarja in evropskega poslanca Franca Bogoviča za normalizacijo odnosov. “Verjamem, da se bo v naslednjih dneh ponovno vključila v SLS velika večina tistih, ki so protestno izstopili ob moji izključitvi, in tudi drugih,” je še dejal.

Prav tako je bil Podobnik po njegovih besedah z več strani povabljen in naprošen, da sam kandidira za predsednika. Ko se je pokazala možnost kandidature Toplaka, pa je vsem v stranki povedal, da ga podpre z velikim veseljem in da mu je pripravljen pomagati, še posebno na organizacijskem področju.

Po njegovem mnenju ima SLS v primeru poenotenja in odprtosti velik potencial tudi za nove ljudi. Na lokalnih volitvah lahko zelo okrepi že tradicionalno močan položaj, na državni ravni pa lahko v nekaj letih povsem enakovredno kandidira za zmago na volitvah, je še prepričan Podobnik.

Po Kanglerjevem mnenju pa obstaja tudi možnost, da se SLS in NLS povežeta tudi na prihajajočih lokalnih volitvah, več pa naj bi bilo znano po kongresu SLS.

Nekdanji mariborski župan je napovedal še, da bo na lokalnih volitvah kandidiral kot nosilec liste, glede županske kandidature pa se bo odločil v prihodnjih dneh.
Vir: STA

Župani so tudi letos nadigrali občinske svetnike, s katerimi se so tradicionalno pomerili v turnirju nogometa na mivki. Pokal je tako znova odšel na znano in očitno varno mesto – v vitrino župana Občine Vuzenica Franja Goloba, gostitelja turnirja. Podrobnosti v videu.

Potem ko je po medijih in med Mariborčani završala novica, da se bolniki in zaposleni na UKC Maribor “kuhajo” skozi poletje (ker nimajo denarja za klimatizacijo prostorov), smo preverili, kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci. Nekateri so zgroženi, drugi opozarjajo, da Maribor ni edini, ki se sooča s takšno težavo. Preverite njihove odgovore.

Zaskrbljujoče stanje v UKC Maribor so kot dovolj resno temo, za katero si je treba vzeti čas, očitno prepoznali zgolj štirje od petih mariborskih poslancev. Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Franc Trček (Levica), Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC) in Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS), a se Kaloh (kljub pozivom) ni odzval. Morda se še zmeraj ukvarja(jo) s sestavo opozicije in za mariborske teme nima(jo) časa.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

1. Kako komentirate nastalo situacijo, ki dokazuje, da imajo institucije – kot so npr. banke – v skladu s pravili zagotovljene ohlajevalne sisteme, za zdravstvene ustanove pa to ni urejeno oziroma država tega ne uredi?

F. Trček: Gre za neodgovorno in nedopustno igranje z bolniki, zaposlenimi in tudi življenji.
L. Divjak Mirnik: Takšno stanje v bolnišnicah je nedopustno. Pika.
A. Rajh: Kot gradbenega inženirja me to, da so v bankah in trgovinah klimatske naprave zaradi ugodja potrošnikov nekaj samoumevnega, v zdravstvenih ustanovah pa del nadstandarda, skrbi in žalosti. V proračunu bi denar za nakup klimatskih naprav lahko našli, treba bi bilo samo prerazporediti sredstva. Dolžnost države kot lastnice bolnišnic je skrbeti tudi za ustrezen standard objektov. Izvedba energetske sanacije objektov v javni lasti, med katero sodi tudi klimatizacija stavb, je že sedaj in bo nadalje del prioritetnih vlaganj.
B. Rajić: Kot arhitekt vem, da za vse vrste objektov obstajajo predpisi, ki natančno definirajo nivo opreme, med tem tudi gretja in pohlajevanja objektov, zlasti glede na dejavnost, ki se v njih opravlja. Od pristopa Slovenije v EU se vsi ti predpisi tudi harmonizirajo v cilju poenotenja. Sodobna bolnišnica ne more brez klimatiziranih prostorov in tisti, ki jo vodi, je odgovoren za njeno nemoteno obratovanje. Oseba, ki je do pred kratkim dolga leta vodila UKC Maribor, bi že zdavnaj morala poskrbeti za zadovoljitev predpisanih standardov pohlajevanja bolnišničnih prostorov (sploh pa zaradi tesne politične povezave z enim od največjih ponudnikov klima sistemov pri nas). Nedavno zamenjano vodstvo ne more biti odgovorno za nastalo situacijo, ker se te ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih. Prav tako je nesmiselno obešanje krivde državi, ki je svoj del naloge regulatorno opravila, ne more pa se spuščati v to, ali v UKC menjujejo pregorele žarnice, dobavljajo čistila in klimatizirajo prostore.

 

2. Kako komentirate dejstvo, da je država pred leti namenila več kot milijardo evrov prav v sanacije in dokapitalizacije bank, UKC Maribor pa ne prejme dovolj sredstev za osnovne pogoje dela, med katere sodi klimatizacija prostorov?

F. Trček: Pozabljate, da bo država ob neodgovornih hlapčevskih koalicijah namenila čez 1.2 milijarde za “obveze NATO” oz. motorizirani BOJNI enoti, za zdravje ljudi pa jim ni mar, kar izhaja tudi iz odgovora odhajajoče vlade M. Cerarja na moje poslansko vprašanje, kako lahko namenimo proračunska sredstva za NATO ob takšnem stanju v UKC MB.
L. Divjak Mirnik: V LMŠ je zdravstvo in ureditev razmer prioriteta in tega se bomo v tem mandatu tudi z vso odgovornostjo lotili.
A. Rajh: Če vlada Alenke Bratušek ne bi uspela sanirati bančnega sistema in gospodarstva, država v nekaj mesecih ne bi mogla izplačati pokojnin in plač, tudi ne financirati delovanja zdravstva. Na srečo smo se temu črnemu scenariju za las izognili, pravilno ukrepanje vlade Alenke Bratušek pa je spodbudilo tudi izjemno gospodarsko rast. Denar, ki se zaradi gospodarske rasti dodatno nateka v proračun, bomo zdaj lahko porabili za ureditev kaosa v zdravstvu in druge pereče zadeve. Na nujnost ureditve razmer v zdravstvu v SAB opozarjamo že vsaj pet let, tudi mi smo razočarani nad tem, da vladi Mira Cerarja razmer ni uspelo urediti, celo poslabšale so se. Ureditev razmer v zdravstvu je tudi po naši zaslugi del koalicijske pogodbe – ukrepi, ki jih bo vlada sprejela, bodo imeli pozitiven učinek tudi na UKC Maribor.
B. Rajić: Tema sanacije bank je boleča za vse nas in vem, da SMC, če bi bil v vladi v času sanacije bank, tega ne bi dopustil. Zdaj, ko je problem v UKC Maribor eskaliral do mere, ko pregretje bolnišničnih prostorov skoraj ogroža zdravje in življenje ljudi, ni druge, kot da se država vključi v urgentno reševanje problema. Ko glavni krivci nekaznovano odnesejo pete (in verjetno še kaj), ostajamo z velikim problemom in z malo denarja ter z očmi, ki pogledujejo proti državi. Kot poslanec bom naredil vse potrebno, da se aktivira mehanizem, ki lahko v tem primeru pomaga, zavedam pa se, da rešitev ne more biti tako hitra, da bi prizaneslo ljudem, ki sedaj trpijo v bolnišnici.

 

3. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je ustvaril 35 milijonov evrov presežka. Ta denar bi lahko namenili za reševanje problematike kot je ta v UKC Maribor, kjer leta 2018 nimajo urejenih ohlajevalnih sistemov. Kaj boste naredili v tej smeri, da bi zagotovili sredstva tudi na ta način?

F. Trček: ZZZS ni zavod za kovanje dobičkov, ki ne bi bili reinvestirani v reševanje perečih zagat zdravstva. In ta zgodba s hlajenjem prostorov v UKC MB ni od včeraj. So osebe z imeni, ki so odgovorne za nastalo stanje.
L. Divjak Mirnik: Skupščina zdravstvene zavarovalnice je tista, ki razporedi sredstva in torej to skupščina lahko naredi. Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vlada dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev razmer, predvsem teh klimatizacijskih razmer in tudi drugih razmer, ki v tem trenutku v naših bolnišnicah vladajo. Na dnevnem redu seje, ki bi naj bila v četrtek, pa ima DZ točko, da se teh 35 milijonov nameni za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu.
A. Rajh: ZZZS ni ustvaril dobička, zaradi več pobranih dajatev je dobil za približno 35 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih, ki bi jih zdaj rad porabil za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu – in v državnem zboru bomo v četrtek predvidoma dovolili porabo teh sredstev za ta namen še v tem letu. ZZZS lahko sredstva nameni izključno za izvajanje zdravstvenih storitev. Zato ni možno, da bi ta denar namenili za ureditev prezračevanja oziroma klimatizacije prostorov ali drugo urejanje infrastrukture. To je odgovornost lastnika zdravstvenih ustanov, v primeru bolnišnic države, v primeru zdravstvenih domov pa lokalne skupnosti.
B. Rajić: Odgovor je vsebovan v odgovoru na naslednje vprašanje.

 

4. Kako komentirate dejstvo, da je UKC Maribor kot druga največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, v primerjavi z UKC Ljubljana, zapostavljen? Zakaj se znova zapostavlja severovzhodni del Slovenije in kako boste reševali ta problem v prihodnje?

F. Trček: Ne komentiram, že 4 leta na to osamljeno opozarjam. Proračunski amandma Levice, ki je nastal na osnovi perečega stanja in moje pobude, ter bi začel reševati probleme UKC MB, pa je VELIKA večina v DZ zavrnila. Tako poslanke in poslanci odhajajoče koalicije kot tudi desne opozicije. Številni od njih tudi iz Maribora ali vezani na UKC MB. Sestal sem se že pred časom z vodstvom UKC MB in to bitko, upam, da manj osamljeno, bom bojeval naprej.
L. Divjak Mirnik: Kot sem obljubila že v predvolilni kampanji, bom na to opozarjala in to zelo glasno opozarjala in upam, da se bo končno tudi slišalo, da v tem delu SLO potrebujemo popolnoma identično oskrbo kot jo imajo drugi. Res pa je, da je njihov odgovor vedno, da se tudi iz Maribora hodi v UKC Ljubljana, kar je res, ampak tudi številke svoje govorijo. Treba je zagotoviti enakomeren razvoj vseh kliničnih centrov oz. tudi ostalih bolnišnic po SLO in za to si bom prizadevala.
A. Rajh: Problem s klimatizacijo prostorov ima tudi UKC Ljubljana, delež vseh hlajenih objektov je v Ljubljani 40-odstoten. Na novinarski konferenci UKC MB pa je bilo izpostavljeno, da je pri nas neustrezno hlajenih med 30 do 40 odstotkov prostorov. O tem, da se štajerski del Slovenije znova zapostavlja, v tem primeru zato ne moremo govoriti.
B. Rajić: Vaša trditev ni dejstvo, predvsem zaradi tega, ker je vloga (in tudi odgovornost) vodstev UKC Maribor in Ljubljana, da se borita za financiranje svojih ustanov. Dejstvo je torej, da je v preteklem desetletju vodstvo UKC Ljubljana bilo bolj uspešno v zagotavljanju sredstev. Imamo odlične zdravstvene ekipe v Mariboru, vendar tisti, ki jim je poveljeval, je bil manj uspešen v usmerjanju vetra v svoja jadra. Kakorkoli, danes in tukaj kjer smo,  je bolnišnica brez klimatizacije nedopusten presedan. Sam bom takoj po imenovanju zdravstvenega ministra(ice) nemudoma odprl vprašanje za odpravo te nepravilnosti. Na podlagi izkušenj pretekla 4 leta se ne morem strinjati, da je vlada zapostavljala SV Slovenijo, zlasti če se ozremo na področje infrastrukture, zaposlovanja in gospodarstva. Tudi zdravstvo ni bilo zapostavljeno, če pogledamo skozi prizmo helikopterske nujne medicinske pomoči in vzpostavitve dispečerskega centra nujne pomoči za celotno Slovenijo prav v Mariboru.

Poslanka in že 12 let mariborska mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik se podaja v boj za županski stol. Pravi, da je čas za “novi Maribor.” Kandidirala bo s podporo volivcev, podprli pa so jo tudi kolegi iz Liste Marjana Šarca (LMŠ) ter Liste za pravičnost in razvoj (LPR).

Lidija Divjak Mirnik, sicer novoizvoljena poslanka Državnega zbora (DZ), bo kandidirala za županjo Maribora. Na današnji novinarski konferenci – kjer je tudi uradno napovedala kandidaturo – je med drugim izpostavila, da je njena kandidatura posledica “dobrih odločitev za mesto.” Prvi in osrednji razlog pravi, da je že 12-letno aktivno delo v mestnem svetu mariborske občine. “Ne bom rekla 100%, ampak 95% problematike zelo dobro poznam,” je dejala. Kot drugi razlog je navedla dosedanje rezultate svojega dela na različnih področjih, ki da so dokaz “da znam timsko delat, znam uspešno pripeljat denar iz Ljubljane v Maribor in, da znam projekte tudi dokončati, ne samo začeti.” Tretji razlog pa je “čas za žensko in, ker želim resno in srčno pomagati Mariboru, da se izvije iz položaja, v katerega so ga spravili prejšnji župani.”

Novinarska konferenca ob uradni napovedi kandidature za županjo Maribora.

Novinarska konferenca ob uradni napovedi kandidature za županjo Maribora.

Računa na podporo vseh,ki so doslej zgolj “bentili po Facebooku
Na današnji novinarski konferenci so jo podprli znani in manj znani Mariborčani, med njimi denimo Stojan Auer, sicer predsednik LPR, Mojca Redjko trenutno samostojna kulturna delavka, sicer pa znana kot direktorica Lutkovnega gledališča Maribora, podporo v imenu poslanske skupine in vladne LMŠ pa ji je danes v Mariboru izrekla tudi Tina Heferle (sicer aktualna kandidatka za podpredsednico DZ). Mirnikova je dejala, da računa na podporo vseh, ki so doslej “bentili po Facebooku ali za šankom ali kjerkoli, ker to delati preprosto nima haska oziroma je premalo. Treba je iti na volitve, ker samo tako se lahko dosežejo spremembe,” je dejala Divjak Mirnikova, po izobrazbi profesorica sociologije in zgodovine. Za županjo je kandidirala že leta 2013, ko je dobila 1,51 odstotka glasov volivcev, a tokrat zagotavlja, da so “časi drugačni. Tiste volitve se s temi ne morejo primerjat pa tudi jaz sem dozorela,” je dejala in praktično v isti sapi priznala, da bi bila raje županja kot poslanka “čeprav mi je poslanska funkcija v veliko čast in jo opravljam z vso resnostjo in odgovornostjo. Ampak v tem mestu živim, tukaj živijo moji otroci in verjamem, da lahko kot županja temu mestu mnogo bolje pomagam kot pa s poslansko funkcijo. Konec koncev pa je tudi ta povezava med nacionalno in lokalno politike ena od mojih prednosti, ker bom lahko združevala, s čimer je imel Maribor do sedaj precej težav,” je dodala Divjak Mirnikova. Podpise podpore volilcev bo predvidoma pričela zbirati v prvem tednu septembra.

V mariborskem komunalnem podjetju Nigrad se je v zadnjih štirih letih zamenjalo šest direktorjev in 14 nadzornikov. Zdaj naj bi bil na tnalu predsednik nadzornega sveta Matjaž Mihelak. Mestna občina Maribor predlaga, naj Mihelaka prihodnji teden na skupščini odpokličejo, zaposleni pa so proti.  “Menjava predsednika nadzornega sveta ni odraz namena menjave direktorja družbe v prihodnosti, ampak odraz kompetentnosti opravljanja funkcije predsednika nadzornega sveta tako pomembnega javnega podjetja, kot je Nigrad,” so pojasnili na MO Maribor.

nigradPredstavniki sveta delavcev in sindikata Nigrada so v javnem pismu delničarjem v imenu 260 zaposlenih v tem podjetju opozorili, da se je družba v zadnjih letih zaradi nenehnih menjav direktorjev in nadzornikov znašla v nezavidljivem položaju. V zadnjem letu dni, ko družbo vodi Matjaž Krevelj, pa, da se je stanje stabiliziralo. Na podlagi rezultatov ne razumejo zakaj bi bilo treba ponovno menjavati predstavnike vodstva “brez konkretnih obrazložitev, kar je žal že stara praksa delovanja trenutno največjega delničarja družbe. Glede na dejanja iz preteklosti ta predlog spet nakazuje na željo večinskega delničarja po zamenjavi direktorja podjetja, kljub izboljšanemu poslovanju podjetja, pokritju vseh izgub iz prejšnjih let, ponovnim vlaganjem v dotrajano mehanizacijo in doseženi boljši delovni klimi v podjetju,” so zapisali. Po njihovem bi takšno dejanje Nigrad ponovno pahnilo v negotovost.

Na mariborski občini so pojasnili, da ima Nigrad še veliko rezerve glede razvoja svojega poslovanja in dejavnosti. “Da je podjetje lansko leto zaključilo v zelenih številkah oz. s pozitivno bilanco, ni naključje, saj Mestna občina Maribor(MOM) družbi Nigrad v skladu s koncesijsko pogodbo namenja sredstva, ki so se v zadnjih letih sorazmerno povečevala. MOM v zadnjih nekaj letih namreč občutno več vlaga v obnovo komunalne infrastrukture, s poudarkom na obnovi cestišč,” so povedali na MO Maribor.

“Menjava predsednika nadzornega sveta ni odraz namena menjave direktorja družbe v prihodnosti, ampak odraz kompetentnosti opravljanja funkcije predsednika nadzornega sveta tako pomembnega javnega podjetja, kot je Nigrad,” so dodali. K temu so še na občini dodali, da Krevlju zaupajo in, da ga ne nameravajo (za)menjati.

Mihelak pa je dejal: “Zaenkrat ne morem ničesar komentirati. Oni so večinski lastniki. Vsi vemo, da morajo zbrati 3/4 glasov zato, da me lahko odpokličejo. Zaenkrat nimam več kaj za dodati” je dodal.

V ponedeljek (20. avgusta) na Ljubljanski ulici v Mariboru pričenjajo z gradnjo podvoza pri železniški progi na Taboru. Delavci Nigrada bodo zato zaprli to območje in uredili obvoze. Ti bodo veljali za motorna vozila, prehod čez železniško progo za pešce in kolesarje pa bo možen do začetka septembra. Spremenjene bodo tudi avtobusne linije. Podrobnosti v videu.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes, kot je napovedal, DZ obvestil, da po junijskih volitvah v prvem krogu ne predlaga kandidata za premierja, saj nihče nima zadostne podpore. Prvak SDS Janez Janša je napovedal, da bi se to lahko zgodilo v prihodnjih tednih, tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec bo pogajanja nadaljeval, najverjetneje z Levico.

 borut-pahor-na-srednji-trgovski-soli-7

S Pahorjevo odločitvijo se bo DZ seznanil na seji predvidoma v petek, s tem pa bo začel teči drugi krog iskanja kandidata za predsednika vlade, v katerem lahko poleg predsednika republike kandidata v roku 14 dni predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev.

Medtem se bodo nadaljevali pogovori peterice strank pod okriljem predsednika LMŠ Marjana Šarca. Šarec se bo s predsedniki SD, SMC, SAB in DeSUS srečal predvidoma v torek, njihov cilj pa je, kot so v petek pojasnili v LMŠ, oblikovanje koalicije z več kot 46 poslanskimi glasovi podpore. K sodelovanju bodo najverjetneje povabili Levico, s katero se je Šarec v preteklih tednih že pogovarjal o sodelovanju, in sicer predvsem o projektnem.

V Levici so se sicer pripravljeni pogovarjati o koalicijskem sodelovanju z LMŠ. Pričakujejo, da bodo pogajanja potekala pod enakimi pogoji, kot so veljali za NSi. Vztrajajo pri svojih predvolilnih ciljih in pričakujejo, da bo plod pogajanj koalicijska pogodba, ki jim bo vsaj delno sledila. Levica, ki v petek še ni dobila vabila na pogovore, sedaj pričakuje resna pogajanja, s peterico strank pa so pripravljeni pogovarjati tudi o projektnem partnerstvu.

Prav tako pa se mandatarstvu ni dokončno odpovedal predsednik SDS Janez Janša. V pismu Pahorju, v katerem mu je sporočil, da zaenkrat ne obstaja potrebna večina za stabilno vlado, je namreč zapisal, da obstaja možnost, da se takšna večina oblikuje v naslednjih tednih. Komunikacija s strankami je namreč po njegovih navedbah pokazala pripravljenost za preseganje razlik med programsko različnimi strankami.

V katerih programsko različnih strankah so izrazili pripravljenost za sodelovanje v njegovi vladi, ni razkril, prav tako pogovorov s SDS niso potrdili v nobeni od strank z levega političnega pola. Tako je znano le, da se je Janša nekajkrat sestal s predstavniki NSi, ki jim je tudi poslal osnutek koalicijske pogodbe, in s predstavniki SNS, s katerimi so po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča za sodelovanje v koaliciji že dlje časa dogovorjeni.

Vir: STA

Mestni svetniki bodo na jutrišnji seji med drugim odločali o ureditvi Lackove ceste ter novogradnji povezovalne ceste v poslovno proizvodni coni Tezno. Zaradi procesne napake pa bo na julijsko izredno sejo moral počakati investicijski program sanacije bazenskega kompleksa Pristan. Prav tako še ni dokončne rešitve za Mariborsko knjižnico.

Na srečanju z novinarji pred zadnjo redno sejo mestnega sveta pred poletnimi počitnicami je župan Andrej Fištravec povedal, da v iskanju rešitve za Mariborsko knjižnico zaključujejo pogajanja z lastnikoma dveh stavb. Eden od njiju je javni subjekt, zato so postopki počasnejši, a upa na rešitev v poletju.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

Andrej Fištravec, župan MO Maribor.

180 metrov Ceste k Tamu
Po besedah Viljenke Godina iz mariborskega ekonomskega inštituta so 180 metrov dolg cestni odsek skupaj s še enim v tezenski poslovni coni prijavili v dogovor za razvoj regij, kamor je bil tudi uvrščen, a za zdaj ta dokument še ni podpisan. Omenjena cesta bo potekala mimo nekaterih že delujočih podjetij, ki načrtujejo svojo širitev, s tem pa bi lahko zagotovili dodatnih najmanj 65 delovnih mest. Vrednost naložbe je 400.000 evrov, od tega bi mariborska občina prejela 280.000 evrov evropskega in državnega denarja. Kdaj bo projekt končan, je odvisno predvsem od podpisa že omenjenega dogovora.

Zaradi obnove to poletje zapirajo Lackovo cesto
Aleš Klinc iz mestnega urada za komunalo, promet in prostor pa je v zvezi z Lackovo cesto povedal, da mora ta biti končana do konca letošnjega oktobra. Investicijo v vrednosti dobrega 1,15 milijona namreč s skoraj milijonom evrov sofinancira gospodarsko ministrstvo in zajema celovito obnovo od konca prejšnje etape pred tremi leti do Peker, kjer bodo med drugim na novo uredili tudi krožišče. Ker gre za celovito obnovo, bodo ves čas gradnje predvidene tudi polovične zapore, obvozi za avtobuse bodo speljani preko Radvanja, občasno pa se po Klinčevih besedah ne bo mogoče izogniti niti krajšim popolnim zaporam ceste. Gradnja bo trajala približno dva meseca.

Pred svetnike nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni svet bo v četrtek obravnaval tudi predlog novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kot je pojasnil Mojmir Grmek iz javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, morajo to storiti po predlanskem nadzoru s strani predstavnikov okoljskega ministrstva, ki je bil opravljen na pobudo nekaterih mariborskih podjetij.
Ta so jim namreč očitala neenakopravno obremenjevanje zavezancev za nadomestilo, zato so pripravili nov predlog z odpravljenimi nepravilnostmi. Odlok bi morali svetniki obravnavati že lani, a so ga zaradi nasprotovanja dela svetniških skupin takrat umaknili z dnevnega reda. Grmek je opozoril, da bi jim zavrnitev močno otežila pobiranje nadomestila v naslednjem letu. “Pričakujemo, da bi po sedanjih izračunih ostali vsaj na izplenu iz letošnjega leta, kar pa bo glede na vsa znižanja zelo težko. Samo Dravske elektrarne, ki so bile najvišje obremenjen subjekt v naši občini, bodo iz letnega zneska 800.000 padle na 200.000 evrov,” je dodal Grmek. Njegov sodelavec Tadej Potisk je menil, da bodo 15 milijonov evrov, kolikor letno poberejo z NUSZ, vendarle lahko pobirali tudi v prihodnje, predvsem z večjim zajemom nepremičnin iz registra Gursa, torej pri tistih lastnikih nepremičnin, ki so se doslej temu plačilu uspešno izogibali.