Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Pred časom so na seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnavali primer v Sloveniji ukradenih otrok. Pobudnica razprave je bila Simona Šeremet Kalanj (prej Simona Kalanj Mitevski), ki pomaga materam, ki sumijo, da njihovi novorojenčki niso umrli, pač pa so bili ukradeni, navajajo na portalu.

Simona Šeremet Kalanj je na seji, na kateri so bili tudi predstavniki različnih ministrstev, dejala: “Smrt otroka je sama po sebi boleča. Še bolj boleče pa je, da mama podvomi, ali je ta otrok res umrl ali živi z neko drugo družino. Trenutno imamo več primerov v Sloveniji, štiri v Mariboru, enega v Celju, enega v Kranju. V Novem mestu smo ga delno že rešili sami, v Velenju pa je v celoti rešen.”

V vseh primerih v Mariboru ista ekipa zdravnikov in babic

“V porodnišnicam je bilo rečeno, da je otrok umrl, porodnišnica jim ni dovolila še zadnjič videti otroka. Veliko otrok je umrlo z zelo podobno diagnozo,” je povedala v nagovoru Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Najbolj grozno od vsega naštetega pa je to, da se ne ve, kje so otroci pokopani. Smo vprašali porodnišnice, nobena izmed naštetih ni vedela, kje je pokopala otroka.”

Šeremet Kalanjova je spregovorila tudi o konkretnih primerih mater, ki jim pomaga. “V vseh štirih primerih v Mariboru opažamo, da je oseba, ki je izpolnjevala bolnišnično dokumentacijo, ki je bila nato posredovana upravni enoti, bila ista. V Mariboru je bila ista ekipa zdravnikov, ista ekipa babic. Matičarji so svoje delo opravili v neskladju s takratnim zakonom, torej je krog sklenjen. Manjka samo še podatek Centra za socialno delo,” je dejala.

Povedala je, da so bili na CSD za matere, ki dvomijo, da so njihovi novorojenčki zares umrli, vselej nedosegljivi, kljub prošnjam, da jim povedo, koliko otrok je bilo od leta 1971 do leta 1990, kjer datirajo primeri v Mariboru, posvojenih, in tega podatka niso izdali: “Želeli smo vedeti le številko, pa nam tega niso pokazali.” Niso želeli vedeti kdo je bil posvojen, želeli so vedeti zgolj številko. A te informacije niso dobili.

Kot je povedala, o dveh primerih piše: “Ni dala denarja, otrok je umrl,”

“Stopila sem v UE v Mariboru in vprašala matičarko, kaj naj bi to pomenilo. Rekla je, Simona, ti ne razumeš. Ni plačala prvega rojstnega lista. Mogoče jaz res ne razumem, ampak nekaj pa razumem. Da ne verjamem vedno vsega, kar slišim,” je še povedala. Zato je šla po odgovor drugam. Na Ministrstvu za notranje zadeve je izvedela, da se prvega rojstnega lista nikoli ne plača. “Po istem vzorcu so se zadeve dogajale po vseh državah bivše Jugoslavije.”

Mlada ženska iz Velenja ugotovila, da je bila kupljena v Bosni

Simona Šeremet Kalanj je povedala tudi o mladi ženski iz Velenja, ki ji je pomagala razrešiti njeno zgodbo. Kot je povedala, je ženska dvomila v svojo posvojitev. Hitro so ugotovili, da je bila kupljena za 30 tisoč nemških mark v manjšem kraju v Bosni. “Ker je bila kilav otrok, prezgodaj se je rodila, sicer bi bila vredna več. Vsa dokumentacija je bila urejena naknadno, tudi vpis v matično knjigo rojstev.”

Ko se je ženska pogovorila s svojo posvojiteljico, ji je ta priznala, da je to res: da jo je res kupila, ker ni mogla zanositi, in da je zanjo res plačala 30 tisoč nemških mark socialnemu delavcu, in ji res naredila naknadno dokumentacijo. “Že to je nedopustno. Mlada dama je kupljena v Bosni, je iz pravoslavne družine, danes je muslimanka. In ko je to izvedela, se ji svet sesul. Mene je vprašala: “Simona, kdo sem jaz?”

“Primer iz leta 1990 v Maribor. Dojenček je umrl. Zaposlena je bila mama, zaposlen je bil mož, se pravi oče otroka. Niso dovolili pokopa in niso videli otroka. Mamica se je po desetih letih vrnila v Slovenijo. Celo dopoldne sem prosila, prosila kriminalista, kateremu je bila poslana dokumentacija, iz kabineta bivše ministrice Bobnarjeve, ki smo ji izredno hvaležni, da sprejme mamico, ki je prišla iz Beograda. 300 in en izgovor sem slišala, zakaj je ne more sprejeti,” je še pripovedovala Simona Šeremet Kalanj in dodala: “Od dokumentacije ni zbral ničesar, samo tisto, kar sem mu jaz prinesla, jaz sem samo fizična oseba, nisem kriminalist, jaz sem samo medicinska sestra. Nič. Tožilstvo je naši mamici napisalo, da ne bodo obravnavali, ker ni znan storilec. Sej če bi mi vedeli, kdo je storilec, pa načeloma tudi vemo, bi to jasno in glasno napisali.”

Mamice imajo pravico vedeti, kje je njihov otrok

Na seji je povedala še o nekaj drugih primerih. Svoj nagovor pa je zaključila s pozivom, naj se dokumentacije ne skriva več, saj se s tem dvoma ne zmanjša, temveč poveča. “Mamica ima pravico na pokopališču svojemu otroku prižgati svečko, mamica ima pravico vedeti, kje ta otrok je, če je živ.”

Slovenci smo v letu in pol iz trgovin in restavracij naročili več kot 100.000 sladoledov v vrednosti 2 milijona evrov. Najraje imamo sladoled s piškoti, ki ga najpogosteje naročamo ob večerih in koncih tedna, narašča pa tudi prodaja veganskih sladoledov.

Toplo vreme, poletje in počitnice so le nekatere od asociacij, ko pomislimo na sladoled, ki ga tako že od otroštva dalje povezujemo s posebej prijetnimi trenutki. To priljubljeno zmrznjeno slaščico Slovenci na Woltu, platformi za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, naročamo izjemno pogosto.

Raziskava razkriva, da imamo najraje inovativne kremne sladolede z dodatki, kar se jasno odraža na lestvici najbolj priljubljenih okusov. Prvo mesto zaseda sladoled s piškoti (36,2 %), sledi sladoled z okusom karamele (25,4 %), nato čokoladni sladoled s koščki brownija (16,8 %) in sladoled z okusom jagodnega cheesecaka (14,3 %), medtem ko je na petem mestu priljubljenosti sladoled z arašidovim maslom (7,3 %). Sicer najraje posegamo po sladoledih v sladolednih banjicah in lončkih (85 %), sledijo jim ledene lizike, korneti in sladoledi na palčkah.

Mariborčani naročijo več sladoleda kot Ljubljančani

Slovenci sladoled najraje naročamo med 17. in 19. uro, medtem ko četrtino vsega sladoleda naročimo pozno zvečer, in sicer med 20. in 23. uro. Najraje si ga privoščimo v nedeljo, vsekakor pa obstajajo tudi lokalne razlike. V Murski Soboti največ sladoleda pojedo ob ponedeljkih in petkih ter ob nedeljah, medtem ko si ga v Novem mestu najraje privoščijo ob petkih, v Kranju pa ves konec tedna. Zanimiv je tudi podatek, da so na Štajerskem bolj sladkosnedi, saj Mariborčani naročijo kar štirikrat več sladoleda na aktivnega uporabnika kot Ljubljančani.

Sladoled ni več le sezonski izdelek

Kot omenjeno, sladoled velikokrat povezujemo z vročimi dnevi, zato poletni meseci vedno nakazujejo porast naročanja. S pomočjo spletnih trgovin z dostavo, ki zagotavljajo neprekinjeno hladno verigo, pa se je to začelo spreminjati, saj si doma na kavču, ob prijetnih 22 stopinjah, sladoled lahko zaželimo skozi vse leto. Temu trendu pritrjujejo tudi podatki, saj smo letos marca naročili za 25 % več sladoleda kot lani junija. V zadnjem letu in pol smo največ sladoleda naročili 2. maja 2023. Prav tako je viden tudi porast naročanja sladoleda na dom, ki iz leta v leto raste, saj smo letos marca pojedli skoraj dvakrat toliko sladoleda kot lani v istem obdobju.

Narašča prodaja veganskega sladoleda

Tako kot tudi v drugih prehrambenih segmentih se tudi v segmentu sladoleda ponudba nadgrajuje in širi, predvsem na področju veganskih sladoledov in sladoledov brez laktoze. Prodaja veganskega sladoleda se je v zadnjih treh mesecih povečala za 30 %, najraje pa ga naročamo v Kopru, in sicer v Sladoledarni.

Koliko sladoleda pojemo v primerjavi z evropskim povprečjem?

V Evropi, od koder ta tradicionalna slaščica izvira, je poraba sladoleda velika, na voljo pa je že skoraj več kot sto različnih vrst. Po podatkih agencije EuroGlaces je povprečna poraba sladoleda v Evropi 6,20 litra na prebivalca na leto, medtem ko ga po podatkih Statističnega urada Slovenije povprečen Slovenec poje 4 litre na leto.

Stanovanjske nepremičnine so bile na četrtletni ravni dražje za 1,6 %, na letni pa za 8,8 %. Število prodaj je bilo pod ravnijo lanskega povprečja.

Rabljene stanovanjske nepremičnine (tj. rabljena stanovanja in hiše skupaj) so se na četrtletni ravni podražile za 2,5 %. Cene rabljenih družinskih hiš so se zvišale za 6,4 %, cene rabljenih stanovanj pa za 0,2 %, poroča SURS.

Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 5,6 %), medtem ko so se v Ljubljani in preostali Sloveniji pocenila (za 1,8 % oz. 0,3 %).

Cene novih stanovanjskih nepremičnin po treh zaporednih četrtletnih zvišanjih tokrat znova nižje

Nove stanovanjske nepremičnine (nova stanovanja in nove družinske hiše skupaj) so bile v primerjavi s prejšnjim četrtletjem cenejše za 8,4 %. Cene novih stanovanj so se znižale za 12,5 %, cene novih družinskih hiš pa zvišale za 5,9 %. Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin se je zmanjšalo peto četrtletje zapored. Prodanih je bilo 2.474 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je bila 321,4 milijona EUR, še zapišejo na SURS.

Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih 74, skupna vrednost prodaje 15,4 milijona EUR. To je bilo za približno 60 % manj kot četrtletje prej (36,1 milijona EUR) in za skoraj polovico manj kot pred enim letom (28,9 milijona EUR).

Alma Mater Europaea skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije v torek, 4. julija 2023, ob 18.00 v prostorih GZS, Dimičeva Ljubljana, pripravlja izjemno aktualno omizje o učinkih hitrega razvoja umetne inteligence na vodstva in upravljanje podjetij.

V zanimivi razpravi Relevanca umetne inteligence za management v gospodarstvu bodo sodelovali:
· Tibor Šimonka, Gospodarska zbornica Slovenije
· doc. dr. Barbara Toplak Perovič, Alma Mater Europaea
· Nuša Pavlinjek, Roto Slovenija
· Devid Palčič, Robotina
· izr. prof. dr. Matej Mertik, Alma Mater Europaea
· prof. dr. Matjaž Gams, Inštitut Jožefa Štefana

Sodelujoči bodo odgovorili na vprašanja kot so:

Kako bodo managerji uporabljali novega kopilota; kaj se bo zgodilo s podjetji, ki bodo zamudila z uporabo umetne inteligence; kako pametno uporabljati umetno inteligenco; katere službe se bodo morale najbolj prilagoditi, katere so ogrožene in katere bodo nove službe?

“Vodij ne bomo zamenjali, bomo pa lahko nadgradili sposobnosti vodstva, če bomo imeli umetno inteligenco v kopilotski vlogi. Začeli bomo pritiskati na vodje, naj se ne odločajo sami, s svojimi pomanjkljivim spominom in še čim. Kdor ne bo uporabljal kopilota, bo manj primeren za vodjo,” je nedavno, kot so zapisali v sporočilu za javnost, izjavil Matej Golob, soustanovitelj in vodilni partner v podjetju CorpoHub, ki vodjem in ekipam v organizacijah z modernimi metodami pomaga postati še učinkovitejši in inovativnejši.

Okroglo mizo bo moderiral dolgoletni urednik, novinar in komentator gospodarskih situacij Goran Novkovič. Dogodek je brezplačen, še zapišejo v sporočilu za javnost.

Prijavite se lahko na TUKAJ.

Omizje skupaj organizirata Gospodarska zbornica Slovenije in Alma Mater Europaea.

V tokratni  oddaji Report smo napovedali dobrodelno kolesarjenje Diagonala335 ter prireditve v okviru občinskih praznikov občin Duplek in Muta.

Diagonala335 je dobrodelno kolesarjenje po diagonali Slovenije, vse iz Trdkove v občini Kuzma do Portoroža. Start za kolesarje je to soboto, 17. 6., z začetkom minuto čez polnoč. Več o dobrodelnem projektu, kolesarjenju in zbiranju prostovoljnih prispevkov je povedal Simon Eržen. V občini Duplek pa imajo ta mesec kar več prireditev, ki spadajo pod okrilje praznovanja občinskega praznika. Kaj vse je že bilo in kaj še bo, je povedal dupleški župan Mitja Horvat. Povzetek dogajanja in glavne dogodke v okviru praznovanja občinskega praznika Mute pa je naštela županja Mute Angelca Mrak.

Danes, 13. 6. 2023, ob 18. uri bo na BK TV oddaja Report, v katerim napovedujemo dobrodelno kolesarjenje Diagonala335 ter prireditvah v okviru občinskih praznikov občin Duplek in Muta.

Diagonala335 je dobrodelno kolesarjenje po diagonali Slovenije, vse iz Trdkove v občini Kuzma do Portoroža. Start za kolesarje je to soboto, 17. 6., z začetkom minuto čez polnoč. Več o dobrodelnem projektu, kolesarjenju in zbiranju prostovoljnih prispevkov bo povedal Simon Eržen. V občini Duplek pa imajo ta mesec kar več prireditev, ki spadajo pod okrilje praznovanja občinskega praznika. Kaj vse je že bilo in kaj še bo, bo povedal dupleški župan Mitja Horvat. Povzetek dogajanja in glavne dogodke v okviru praznovanja občinskega praznika Mute pa bo naštela županja Mute Angelca Mrak.

Napovednik oddaje si lahko ogledate tukaj:

Na odru Doma II. Slovenskega tabora v Žalcu se je v soboto, 10. junija, v dveh polfinalnih prireditvah predstavilo 13 odraslih folklornih skupin, ki so se na zaključno tekmovanje Maroltovo državno srečanje uvrstile preko območnih in regijskih srečanj, najboljše med njimi pa so zaplesale še na večerni finalni prireditvi.

Na žalskem odru se je predstavilo skoraj 400 folklornikov.  Strokovna žirija je po koncu obeh polfinal izbrala najboljše nastopajoče za finale, po koncu finalnega programa pa razglasila in podelila nagrade za prvo, drugo in tretje mesto in še posebni priznanji žirije. Svojega favorita med finalisti je izbralo tudi občinstvo.

Pred razglasitvijo zmagovalcev je v dvorani vrelo od pozitivnega pričakovanja rezultatov. Scenaristka, producentka in vodja tekmovanja Tjaša Ferenc Trampuš je najprej razglasila najboljši program oziroma skupino po mnenju gledalcev. Ta naziv je občinstvo pripisalo Folklorni skupini ŽKUD Tine Rožanc.

Znane so najboljše skupine in tisti, ki sta prejeli posebno priznanje žirije

1. mesto po izboru žirije – zmagovalka Državnega Maroltovega srečanja 2023 – tekmovanja odraslih folklornih skupin je postala Akademska folklorna skupina France Marolt, ki si je tako še tretjič zapored priplesala, pripela in priigrala naslov najboljših v državi. 2. mesto je strokovna žirija dodelila Akademski folklorni skupini KUD Študent – 1. skupina.  Na 3. mestu po mnenju strokovne žirije pa je pristala Akademska folklorna skupina KUD Študent – 2. skupina.

1. mesto: Akademsko folklorna skupina France Marolt (Foto: Janez Eržen)

KD Celjska folklorna skupina, ki se sicer ni uvrstila v finale, a se je v posamičnem ocenjevanem segmentu še posebej izkazala, je prejela posebno priznanje strokovne žirije za najbolj muzikalno glasbeno izvedboPosebno priznanje strokovne žirije za najboljšo glasbeno priredbo je prejela Akademska folklorna skupina Študent 2. skupina.

3. mesto: Akademska folklorna skupina KUD Študent 2. skupina (Foto: Janez Eržen)

V prvem polfinalu so nastopili: KD Celjska folklorna skupina; Folklorna skupina FD Rožmarin Dolena; Plesna skupina FD »Anton-Jože Štrafela« Markovci; Mladinska folklorna skupina Karavanke; Akademska folklorna skupina KUD Študent – 1. skupina; Akademska folklorna skupina Ozara Kranj; Akademska folklorna skupina France Marolt.
V drugem polfinalu so se predstavili: Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc; Folklorna skupina KD Marko Beltinci; Folklorna skupina Klas Horjul – Folklorna skupina Šumnik Borovnica; Akademska folklorna skupina KUD Študent – 2. skupina; Folklorna skupina Leščeček; Mladinska folklorna skupina Mengeš.

Strokovna žirija je v finale uvrstila sedem skupin

To so Folklorna skupina FD Rožmarin Dolena, Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, Mladinska FS Karavanke, AFS KUD Študent Maribor 2. skupina, Folklorna skupina Leščeček
AFS France Marolt, AFS KUD Študent Maribor 1. skupina

Podeljeni Maroltovi listini za leto 2022

Pred finalno razglasitvijo najboljših treh mest in najboljše skupine po mnenju občinstva, sta bili na odru podeljeni tudi Maroltovi listini JSKD za leto 2022, ki sta ju za svoje delo na področju folklorne dejavnosti prejela Martina Prhaj in Franc Kene.

Obe polfinalni in finalno prireditev v organizaciji »Folklorne dejavnosti« s producentko Tjašo Ferenc Trampuš, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in območne izpostave JSKD Žalec, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Klavdija Žabot, mag. Jernej Jevnišek in Tadej Teran. Ocenjevali so: zamisel in koreografsko zasnovo, inštrumentalno in pevsko zasnovo, kostumografijo, plesno tehniko plesalcev oziroma tehnično izvedbo koreografije, izvedbo inštrumentalnega in pevskega programa, plesno interpretacijo, izraznost, podajanje in predstavitev plesa in koreografije ter splošni vtis.

V tokratni oddaji Report smo govorili o prireditvah občinskega praznika občine Destrnik, o Festivalu GINola na Pohorski tržnici in o inkluzivnem pohodu na Žavcarjev vrh.

V občini Destrnik se te dni veliko dogaja, osrednje prireditve pa so v soboto, 20. maja 2023. Več o tem je povedala Vlasta Tetičkovič Toplak, županja občine Destrnik. Festival GINola, ki bi se moral odviti prav tako v soboto, 20. maja 2023, je prestavljen na 3. junija 2023, a organizatorji obljubljajo, da bo takrat še posebej zanimivo. Kaj vse bo, sta povedala Bojan Lunežnik, Svarog, in Mitja Špes, Factumevent. Marjeta Čič in Tadej Raner, In Planinec, pa sta predstavila Inkluzivni pohod na Žavcarjev vrh, kjer se bodo na Koči na Žavcarjevem vrhu na koncu družili gibalno ovirani, gluhi in naglušni, slepi in salbovidni in mnogi drugi, ki bodo tja prišli skupaj s prostovoljci. Tudi ta pohod bi moral biti v soboto, 20. maja, a je zaradi vrmenske mnapvoedi in razmočenosti terena prestavljen na 17. junija 2023. Več o vseh dogodkih pa v sami oddaji Report:

Kralji ulice Maribor so sporočili, da iščejo oblačila in obutev za sedemletno deklico.

“Iščemo oblačila za 7-letno deklico, velikost 122-128; dolge in kratke hlače, spodnjice, dolge in kratke majčke, jaknica,” so napisali in dodali: “Iščemo tudi zokne, čevlje (sandale, teniske) številka 31/32.”

Društvo Kralji ulice, ki sicer deluje po Slovenije, je od leta 2016 s programom antideložacije prisotno tudi v Mariboru.

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki je bila formalno ustanovljena septembra leta 2005. Združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo. To pomeni, da skrbimo za proučevanje, spoznavanje in raziskovanje brezdomstva, za preprečevanje brezdomstva, za izboljševanje življenjskih pogojev brezdomcev in brezdomk, za razvoj praktičnih oblik dela na področju brezdomstva ter za publicistično dejavnost na tem področju, je zapisano na spletni strani Kraljev ulice. Programi, ki jih izvaja društvo Kralji ulice, so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Uporabnikom nudimo strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočamo in povečujemo dostopnost do družbenih virov.

Z eno zmago so kadeti NK Maribor dosegli kar dva zavidljiva uspeha.

Selekcija U17 je v zadnjem krogu v neposrednem dvoboju za naslov prvaka slavila na gostovanju pri Bravu z 2:1, strelca sta bila Nal Lan Koren in Niko Grlić.

Ekipa, ki jo vodi Milan Žurman, do devete zaporedne zmage za kadetski naslov in potrditev prvega mesta v skupnem seštevku 1. SML & SKL. Ob 13.30 bo v Ljubljani na sporedu še mladinski dvoboj.

Z eno zmago so kadeti NK Maribor dosegli kar dva zavidljiva uspeha.

Selekcija U17 je v zadnjem krogu v neposrednem dvoboju za naslov prvaka slavila na gostovanju pri Bravu z 2:1, strelca sta bila Nal Lan Koren in Niko Grlić.

Ekipa, ki jo vodi Milan Žurman, do devete zaporedne zmage za kadetski naslov in potrditev prvega mesta v skupnem seštevku 1. SML & SKL. Ob 13.30 bo v Ljubljani na sporedu še mladinski dvoboj.

Trajnostno delovanje in skrb za okolje sodita med strateške usmeritve in prioritete podjetja Spar Slovenija, pri čemer posebno pozornost namenjajo zmanjševanju količin in recikliranju odpadne embalaže ter ozaveščanju o tem, da hrana ne sodi v smeti. Kupce vseskozi spodbujajo tudi k ustreznemu ravnanju z odpadki, zato so v dveh trgovinah testno namestili zbiralnika odpadnega jedilnega olja ter tako pripomogli, da se to odlaga na ustrezen način.

Odpadno jedilno olje je potrebno zbirati ločeno, drugače lahko postane škodljivo za okolje – en liter, zlit v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode. Namesto v odtok ga je zato treba zavreči v ulični zbiralnik, premično zbiralnico ali zbirni center.

To po novem omogoča tudi Spar Slovenija, ki je v okviru pilotnega projekta postavil zbiralnik odpadnega jedilnega olja v dveh poslovalnicah, in sicer v trgovini SPAR Grosuplje ter INTERSPAR Supernova Maribor. Zbiralnik sprejema vse vrste jedilnega olja, od olja iz fritez, pečic do olja in maščobe iz različnih živil. V trgovini zbrano odpadno jedilno olje redno prevzema podjetje OK! Olje, ki je v Sloveniji pooblaščeno za prevzem. Tako zbrano odpadno jedilno olje se bo uporabilo za proizvodnjo biodizel goriva.

Zbiranje odpadnega jedilnega olja v testnih zbiralnikih v trgovinah SPAR in INTERSPAR poteka povsem preprosto

Uporabnik v času testnega obdobja v trgovini prejme brezplačno zbirno dozo s pokrovom za zbiranje uporabljenega jedilnega olja doma. Ko jo napolni, jo prinese v trgovino SPAR oziroma INTERSPAR, ki ima nameščen zbiralnik. Olje zlije v zbiralnik po postopkih, ki so označeni na vidnem mestu ob zbiralniku, ali pa sledi korakom, ki se sproti izpišejo na elektronskem zaslonu zbiralnika.

Slednji po zaključenem postopku uporabniku izpiše kupon oziroma dobropis, ki ga uporabnik lahko unovči ob svojem nakupu v trgovini SPAR ali INTERSPAR, ki ima nameščen zbiralnik odpadnega olja. Tako uporabnik naredi nekaj dobrega za okolje, obenem pa ga Spar za njegovo trajnostno ravnanje tudi nagradi.

»Odpadke v podjetju Spar Slovenija vidimo kot surovine, zato si na vseh področjih prizadevamo za krožno gospodarstvo. Odpadno jedilno olje lahko, pod pogojem da je primerno skladiščeno, oddano in predelano, postane obnovljiva alternativa fosilnim gorivom – iz njega proizvajajo biodizel. Zbiralniki predstavljajo najprijaznejši in najmanj zamuden način odlaganja odpadnega jedilnega olja, po novem pa jih najdete tudi ob dveh naših trgovinah. Glede na rezultate testne faze bomo razmislili tudi o morebitni širitvi naše mreže zbiralnikov,« o novem projektu pove Maša Šprajcar-Rančić, vodja trajnostnega razvoja pri podjetju Spar Slovenija.

V sklopu družbeno odgovorne kampanje Prve lige Telemach »Štej do 11«, je bila otrokom na njim prilagojen in zanimiv način predstavljena problematika sovražnega govora tako na igrišču kot izven njega. V novih VIP prostorih, pod tribuno Marcos Tavares v Ljudskem vrtu so se otroci na interaktiven način spoznali s problematiko, da se bodo znali v primeru sovražnega govora ustrezno odzivati in reagirati.

Prisotne je pozdravila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh: »Nedavno smo tudi na ministrstvu pripravili kampanjo za ozaveščanje o nesprejemljivosti sovražnega govora, ki je v zadnjih letih v Sloveniji doživel velik porast na družbenih omrežjih in na spletu. Pogosto se zdi, kot da ljudje tam tekmujejo, kdo bo našel bolj surove in žaljive besede. Našo kampanjo smo naslovili Ugrizni se v sovražni jezik. Naslova obeh kampanj sta sorodna. Preštej do 11, preden bi naredil neumnost in krivico, morda celo nehote; raje se ugrizni v jezik, kot da bi z njim povzročil nepopravljivo škodo drugim. S kampanjo Ugrizni se v sovražni jezik smo dosegli velik uspeh. Na družbenih omrežij je kampanja dosegla skoraj 350 tisoč ljudi.«

Opomnila je še, da podobno, kot pri športu, je tudi pri sovražnem govoru. Ne uporabljamo žaljivih besed, poniževanj in grobosti vsi, ki smo aktivni na družbenih omrežjih ali na tribunah. Res pa je, da so tisti, ki jih uporabljajo, običajno veliko bolj glasni. A pomembno je, da vemo, da v prizadevanjih za boljše odnose med ljudmi nismo sami.

Po uvodnih pozdravih je predstavnik Tom telefona otroke poučil o tem, kako varno in odgovorno uporabljati internet ter mobilne naprave. Danes že prav vsak izmed nas uporablja internet. In tako je tudi prav vsak izmed nas že kdaj naletel na sovražni govor v digitalnem okolju. Kaj pa lahko storimo, če smo sami žrtev sovražnega govora na spletu? Kako sovražni govor prepoznamo in na kaj moramo biti pozorni, da sami ne postanemo ustvarjalec sovražnega govora? Na koga se lahko obrnemo? To je le nekaj vprašanj, na katera so otroci skupaj z vodjo delavnice iskali odgovore.

Alenka Vidic Praprotnik, komunikacijska strokovnjakinja v podjetju o28 komunikacijska skupina, je nato otroke popeljala skozi primere sovražnega govora v športu, kar jim bo pomagalo pri prepoznavi le-tega v svojem življenju. Skozi praktične primere se je otroke z nasveti in priporočili pripravilo na realno situacijo, katere del so lahko – ali kot žrtev ali kot opazovalec sovražnega govora.

Luka Jelovčan, varnostni analitik s podjetja SGB pa je navzoče na koncu poučil še o pravilnem delovanju z lastnimi podatki na spletu, jih opozoril na nevarnosti izpostavljenosti na spletu in jim tako pomagal, da jih njihov digitalni odtis v prihodnosti ne bo izpostavil nevarnostim.

Čeprav so delavnice v prvi vrsti namenjene otrokom, pa se lahko iz vsebin veliko naučijo tudi trenerji in starši, ki lahko naučeno potem otrokom pomagajo prenesti tudi v njihov vsakdan.

Ministrica je tako dogodek zaokrožila z naslednjo mislijo: »Ne delam si iluzij, da bomo sovražni govor, nestrpnost, nasilno obnašanje in poniževanje izkoreninili čez noč. Nenazadnje si odrasli že stoletja ponavljamo zlato pravilo »ne stori drugemu tega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi«, pa tega še vedno ne jemljemo resno. Ampak delamo pa korake v pravo smer. Želim vam čim več uspeha na igriščih in družbenih omrežjih ter v javnih debatah. Če boste pri tem potrebovali mojo pomoč, lahko kadarkoli računate nanjo.«

Eva je prekrasna in izjemna deklica, ki se je rodila s hudo redko genetsko boleznijo hipomielinizacijsko levkodistrofijo tipa 9 in zaradi bolezni med drugim ne more samostojno hoditi. Kmalu bo stara 5 let. V preteklih dneh je prestala dve operaciji.

Tudi druga operacija je pod streho.”

“Bravo, moja mala piška, ta hudo je za nama. Zaradi zategnjenosti mišice v levi nogi je imela danes Eva še ortopedsko PERCS operacijo. Eva je danes s pomočjo terapevtke 4 ure po operaciji že prehodila cel hodnik v bolnici. Pravijo ji, da je izjemna in morem priznati, da se ne bi mogla bolj strinjati. Neverjetna je! Jutri pa jo čaka že nadaljevanje rehabilitacije in terapij v St.Louis children’s Hospital.in prvi pregled šivov SDR operacije,” je sporočila Evina mamica Maja.

Darja Batista, svetovalka za podporo s kanabinoidi bo imela brezplačno predavanje “Konoplja v domači lekarni”. Predavanje bo v sredo, 19. aprila 2023, ob 18.30, v Kamnici, v Mali dvorani za knjižnico, na Vrbanski cesti 97.

“Prav vsaka naša celica ima receptorje za kanabinoide. Namen predavanja je širiti vedenje o tem, kako zelo pomembna je podpora s konopljinimi kanabinoidi za naše telo in kako zelo pomembno je poskrbeti, da so konopljini pripravki v domači lekarni vsake družine,” je svoje predavanje napovedala Darja Batista iz podjetja Biomons1. Po samem predavanju bo z udeleženci še pokramljala o medsebojnih izkušnjah na poti do ravnovesja s konopljo. Na voljo pa bodo tudi kratki, osebni posveti s predavateljico.

Darja Batista je bila pred kratkim tudi gostja v oddaji Na glas na televiziji BK TV. Rastko Križančič, Tjaša Korelc in Batista so predstavili pomembnost ednokanabinoidnega sistema v naših telesih in podpore s kanabinoidi.

Darja Batista, svetovalka za podporo s kanabinoidi

Batista: S konopljo lahko sebi pomagamo na poti do zdravja

Pred 15 leti sta se z možem srečala zaradi bolezni znotraj družine in tudi s težjim primerom v krogu malo širše družine, je takrat dejala in dodala, da so spoznali, kako močna je rastlina konoplja. Poudarila je, da na konopljo gleda izključno z vidika zdravilnega namena. “Nekaj let sva raziskovala konopljo, se izobraževala, prepotovala celo Evropo. In v bistvu sva dobila eno notranjo silo, predvsem to, da je treba ljudem povedati, širši slovenski javnosti, kako močna je konoplja za zdravljenje nas samih. In pa hkrati za njeno širšo uporabnost.” Zanjo je to sveta rastlina: “S celo rastlino lahko rešimo vse naravne probleme in hkrati lahko sebi pomagamo na poti do zdravja.” Dejala je še, da so se nato začeli ukvarjati s CBD-kapljicami. “Najprej smo imeli prvi kapljice z zeleno direktivo tukaj v Mariboru, v Sloveniji, ampak takrat regulativa še ni bila pripeljana tako daleč, da bi lahko to speljali naprej.” Izpostavila je, da sta se nato povezala s češkim podjetjem in da imajo licenco za ekstrakcijo konoplje.

CBD-kapljice pomagajo po njenem pri mnogih boleznih olajšati težave

V sami oddaji je izpostavila tudi to, da bi vsak Slovenec moral imeti doma sadiko konoplje, s katero bi si lahko pomagal. Kapljice CBD se sicer zdaj dobi na prodajnih mestih, a meni, da bi lahko ljudje sami vzgojili rastline in poskrbeli zase in za družino. Pravi, da ob obravnavi ljudi ugotavlja, kaj kdo potrebuje. “Najprej sigurno vstop na področje naravnega zdravljenja, kjer je za mene konoplja na prvem mestu. In to CBD-kapljice širokega spektra. Torej, da je THC-ja res minimalno. V bistvu, da se s tem najprej spoznajo, da vedo, kako se lahko organizem pomiri, da se lahko vpostavi neko ravnovesje v telesu,” je razložila in poudarila, da se spremembe ne morejo zgoditi čez noč: “Ljudje smo si zelo različni in zaradi različnega življenjskega sloga imamo različen endokanabinoidni sistem. Zato bi kdo čutil že eno kapljico, drug pa bo čutil šele deset kapljic. Toliko smo namreč stresno obremenjeni.” Pravi, da je odvisno od različnih težav, koliko kapljic širokega spektra mora kdo uživati. In da se takrat ne sme dvigovati vsebnosti THC, ki je psihoaktiven, zaradi tega se nekateri ljudje tega ustraši. Človek mora po njenem se najprej navaditi na CBD in njegove učinke. CBD-kapljice po njenem pomagajo pri mnogih boleznim olajšati težave, pravi, da zaradi tega, ker molekula tako široko deluje. In da se ukvarja z vzroki, zato lahko lajša bolečine, umirja vnetja.

Oddaja Na glas: konoplja, CBD, CBG, THC in medicinske gobe

V oddaji Na glas smo govorili o konoplji in kanabinoidih CBD, CBG, THC ter o medicinskih gobah kot pripravkih v prehrani ter o endokanabinoidnem sistemu v naših telesih, ki potrebuje kanabinoidno podporo, ter povezovanju z naravo za krepitev zdravja in lajšanje bolezenskih znakov.

Celotno oddajo Na glas si lahko ogledate preko spodnje povezave:

Sandra Bedok z umetniškim imenom Sandra D’Alessandro je predstavila svojo knjigo One million. Knjiga je trilogija romanov, po kateri bodo v Ameriki posneli film, knjigo pa bodo kmalu predstavili tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu.

Sandra Bedok je pravzaprav v eni knjigi izdala tri romane, ki v tretji osebi opisujejo življenje ženske, ki je vsakič znova, ko je padla, vstala kot Feniks iz pepela in se povzpela višje. V trilogiji je zapisana zgodba ženske, ki je odraščala v svetu, v katerem so jo naučili, da je moški lastnik ženske. V nekem trenutku je rekla, da ona ne bo živela življenja svoje matere. Takrat se ji je ponudila priložnost dela v tujini, kar je izkoristila. A izkazalo se je, da ni vsaka priložnost tudi dobra. Padla je v mrežo kriminala. Čez čas ji je uspelo pobegniti iz tega sveta. Znašla se je v novem svetu, postala mati in uspešna poslovna ženska. Večkrat ji je spodletelo, večkrat se je znašla na dnu, a vedno znova se pobrala, smo slišali na prireditvi, kjer je Sandra Bedok predstavila svojo knjigo.

V tokratni oddaji Na glas smo se posvetili pregledu stanja na trgu dela v Mariboru in Podravju ter preverili, katere profile poklicev delodajalci najbolj iščejo. Pa tudi, kakšne ukrepe zaposlovanja ima Zavod za zaposlovanje ter kako spodbuja in pomaga delodajalcem in tistim, ki želijo stopiti na samostojno poslovno pot, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor.

Naši gostje so bili Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda RS za zaposlovanje, Marko Gorjak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, in Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor.

Oddajo Na glas si lahko v celoti ogledate tukaj:

Ministrstvo za zdravje se je po analizi kazalnikov kakovosti v slovenskih bolnišnicah v obdobju 2013-2022 odločilo za njihovo prenovo. Poročanje o prenovljenih kazalnikih je sicer od začetka letošnjega leta obvezno za vse nivoje zdravstvenega varstva, vključno z koncesionarji, pred tem pa so o kazalnikih kakovosti poročale le bolnišnice.

Novi kazalniki kakovosti so tako varnostna kultura, ki so jo razdelili med varnost pacientov in varnost zaposlenih, pooperativna tromboembolija, okužba kirurške rane pri nekaterih posegih (abdominalne operacije, carski rez, operacija kolena in kolka), kolonizacije z večkratnoodpornimi bakterijami, nenačrtovano odpadle ambulantne obravnave, absentizem zaposlenih, število pohval in pritožb ter bolnišnična smrtnost zaradi možganske kapi in bolnišnična smrtnost zaradi srčnega infarkta ter srčne odpovedi.

Prenovo kazalnikov ministrstvo utemeljuje s povečano učinkovitostjo, saj lahko izvajalci zdravstvenih storitev rezultate uporabljajo za izboljšanje kakovosti storitev, vlada lahko z njimi lažje določa prioritete za ukrepanje, pacientom pomagajo pri izbiri zdravnika, prebivalstvo pa z njimi dobi “zagotovilo o primernosti zdravstvenega sistema”, so sporočili z ministrstva.

Na ministrstvu poudarjajo tudi, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že leta 2006 poskušala vzpostaviti okvir za zdravstveno varstvo držav OECD, katerega cilj je bilo oblikovanje vrste mednarodno primerljivih kazalnikov kakovosti

Pojasnili so, da je analizo podatkov opravil Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, in sicer na podlagi podatkov o kazalnikih, ki so jim jih posredovale le bolnišnice. Zdravstveni domovi so namreč “pri oblikovanju kazalnikov kakovosti prepuščeni samoiniciativi, saj ustanoviteljice (občine) od njih ne zahtevajo spremljanja in poročanja kazalnikov kakovosti,” so še sporočili.

vir: sta

Eden izmed temeljnih ciljev ZPM Maribor je zagotoviti vsem otrokom enake možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, pri čemer je pomoč prostovoljk in prostovoljcev neprecenljiva.

Počitnice omogočijo 1.800 otrokom

“Brez njih, vsako leto jih je več kot 200 ne bi mogli omogočiti počitnic okrog 1.800 otrokom, ki letujejo z našo organizacijo. Letovanja namreč vključujejo športno – rekreativne dejavnosti, ustvarjalne delavnice ter pestre zabavne in animacijske programe, ki jih pripravijo prostovoljke in prostovoljci sami,” zapišejo na ZPM Maribor.

K sodelovanju vabijo prostovoljce, ki bi kot vzgojitelji, športno rekreativni vzgojitelji ali vzgojitelji za psihosocialno podporo želeli del poletnih počitnic preživeti z otroki in mladostniki na Pohorju ali v Poreču. “Ni pomembna strokovna usmerjenost, status ali spol, pomembno je, da izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da imajo potrebne sposobnosti in izkušnje za samostojno vodenje skupine otrok ter so pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti počitniškim programom za otroke,” dodajo.

Za letošnje leto so objavili razpis za 15 spremljevalcev – vzgojiteljev za letovanje na DMZ Pohorje in razpis za 160 spremljevalcev – vzgojiteljev, 12 športno-rekreativnih vzgojiteljev in 6 vzgojiteljev za psihosocialno podporo.

“Za otroke in mladostnike je letovanje z vrstniki nepozabna izkušnja, prav tako tudi za prostovoljce, zato vljudno vabljeni, da se nam pridružite,” poudarjajo na ZPM Maribor.

Rok za prijavo je 10. april 2023, prijavnico oddate samo preko SPLETNE PRIJAVE.

Več podrobnosti najdete TUKAJ.

Na podlagi pobude, ki jo je podala Rektorska konferenca Republike Slovenije, so na Univerzi v Mariboru včeraj, v sredo, 22. februarja 2023, organizirali srečanje, na katerem so prisostvovali vsi rektorji, člani Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS), predstavnika Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), predstavnika Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter drugi predstavniki univerz.

Srečanje ključnih deležnikov, ki sooblikujejo smernice razvoja visokega šolstva v Sloveniji, je bilo namenjeno predvsem iskanju kakovostnih rešitev za aktualno problematiko. Razprava se je dotaknila odprtih vprašanj na področju izrednega študija, mehanizmov akreditacij v luči evropskih smernic na področju mednarodnih univerzitetnih mrež, sistema e-NAKVIS in njegove povezljivost z EVŠ, Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, izpostavljeni pa so bili tudi posamezni vidiki uporabe področne zakonodaje.

Dogovorjena so bila nekatera izhodišča za reševanje problematik. NAKVIS bo v sodelovanju z univerzami in drugimi deležniki pripravil nacionalne smernice za izvedbo izrednega študija v okvirih, ki jih dovoljuje obstoječa zakonodaja. Za ustrezno podporo pri vključevanju slovenskih univerz v mednarodni prostor bo nujno potrebno pristopiti k spremembi zakonodaje, ki bo uredila podlage za vzpostavitev in delovanje evropskih zvez univerz in ki bo poenostavila postopke akreditacij skupnih študijskih programov. Izpostavljen je bil pomen premišljene priprave napovedanega novega zakona za področje visokega šolstva, ki naj omogoča realizacijo zavez iz Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030. Prisotni so se strinjali, da je treba tovrstna srečanja v prihodnje ponoviti, saj nudijo dobrodošel prostor za razpravo in usklajevanje stališč med deležniki.

Vsako leto se 11. februarja obeležuje mednarodni dan žensk in raziskovalk v znanosti, katerega namen je doseči polno in enako udeležbo žensk in deklet v znanosti. Zavedati se moramo, da ženske bistveno prispevajo k reševanju velikih problemov človeštva v 21. stoletju in da jim je treba omogočiti polno udeležbo v znanosti, saj moramo dandanes za razreševanje teh izzivov izkoristiti ves človeški potencial.

Tako bodo v soboto, 11. februarja 2023, ob 10. uri, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru obeležili omenjen dan skupaj z zaposlenimi z ministrstev vlade RS in njihovimi otroki, saj želijo dnevu podati prav posebno težo.

Dogodka se bodo  udeležili ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Emilija Stojmenova Duh, državna sekretarka na omenjenem ministrstvu, dr. Aida Kamišalić Latifić, državni sekretar z Ministrstva za kulturo, Matevž Čelik Vidmar in državna sekretarka z Ministrstva za zdravje, Azra Herceg.

Potekale bodo zanimive delavnice 

V prvem delu obiska bodo potekali pozdravni nagovori in ogled ter predstavitev makete Elektroenergetskega sistema Slovenije, ki jo imajo na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. V drugem delu obiska bodo starši lahko prisluhnili kratkim poljudnim predavanjem ter z zaposlenimi s fakultete spregovorili o priložnostih za sodelovanje. V tem času bodo za otroke potekale zanimive delavnice s področij STE(A)M.

Naj bo vključenost žensk večja

Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh ob omenjenem dnevu sporoča: “Čeprav je danes mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, današnji dogodek ni namenjen zgolj ženskam in dekletom. Namenjen je vsem, saj samo skupaj lahko dosežemo premike in poskrbimo za večjo vključenost žensk in deklet v znanosti in raziskovanju. Na fakulteti, kjer sva obe z državno sekretarko dr. Kamišalić Latifić, dobili odlično izobrazbo, bomo mamice in očetje, deklice in fantje imeli priložnost spoznati, da spol ne more in ne sme biti ovira za znanosti.”

Ob tem pa je prodekan za izobraževalno dejavnost UM FERI, doc. dr. Boštjan Vlaovič dodal: “UM FERI si aktivno prizadeva povečati delež študentk, asistentk in profesoric, saj so na tem področju izredno uspešne. Naša želja je, da to postane tradicionalni dogodek in da ob tej priložnosti predstavimo širok in interdisciplinaren nabor znanja, ki ga imamo na UM FERI.”

Slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec je na prvem treningu smuka na svetovnem prvenstvu v Franciji zasedla tretje mesto. S časom 1:30,98 je na progi Roc de Fer v Meribelu zaostala le za dvema Italijankama, Sofio Goggia in Eleno Curtoni. Do sobote bosta na vrsti še dva treninga.

Goggia je imela po prvem merjenju moči in spoznavanju terena pred sobotnim smukom 26 stotink naskoka pred rojakinjo Curtoni, Štuhec je na tretjem mestu zaostala 44 stotink sekunde.

Tekma smuka bo v soboto

V primerjavi s tekmicami je 32-letna Mariborčanka, sicer dvakratna svetovna prvakinja (2017, 2019), največ časa pridobila v spodnjem delu, v zadnjem sektorju je imela najboljši čas od vseh.

V eni sekundi se je zvrstilo še šest tekmovalk, med njimi tudi devetouvrščena branilka naslova iz Cortine d’Ampezzo, Corinne Sutter iz Švice (+0,90). Smuk se bo v soboto začel ob 11. uri.
Vir: STA

V zvezi z napadom na lokal v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča marca 2019 sta morala ta teden pred okrožno sodišče v Slovenj Gradcu stopiti mojstra borilnih veščin Robert Reher in Danijel Marhold. Oba sta zanikala očitke, da sta zrežirala napad, danes poročajo mediji.

Napad na lokal 28. marca 2019 sta po ugotovitvah kriminalistov izvedla takrat 21- in 17-letni moški, ki sta na steklo namestila eksplozivno napravo in jo aktivirala.

To dejanje naj bi jima predlagal Robert Reher in za to tudi plačal 300 evrov, pirotehnični izdelek pa naj bi jima izročil Danijel Marhold.

Reherja, ki je predsednik slovenske boksarske zveze, obtožnica po poročanju časnika Večer bremeni napeljevanja h kaznivemu dejanju povzročitev splošne nevarnosti. Na predobravnavnem naroku je vztrajal pri predlogu svojega zagovornika, da krivde, niti kateregakoli dejstva, ki izhaja iz obtožnice, ne bo priznal.

Krivde na predobravnavnem naroku ni priznal niti Danijel Marhold, ki ga obtožnica bremeni pomoči pri izvršitvi kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti.

Kdaj se bo sojenje pričelo, ni znano, saj je tožilstvo napovedalo pritožbo na sklep sodišča, da se iz dokazov izločijo podatki, ki so jih policisti pridobili s pregledom mobilnega telefona starejšega mladoletnika in njegovih uporabniških računov.

Eksplozija je poškodovala steklene površine lokala in del njegove notranjosti.

Vrednost škode je po poročanju Večera znašala 16.000 evrov, za sto evrov škode je bilo še na sosednjem objektu. Višji državni tožilec Ivo Šume je poudaril, da bi lahko eksplozivna naprava ogrozila tudi življenja naključnih mimoidočih.

Vir: sta

Višanje stroškov dela, pa tudi ostale podražitve, napovedujejo možnost zviševanja cen vrtcev. Nekatere občine, tudi mestne, so predloge podražitev že uvrstile na dnevne rede sej občinskih svetov, v drugih o tem še ne govorijo. So pa iz združenja mestnih občin pozvali vlado k pokrivanju višjih stroškov dela v vrtcih, sicer napovedujejo podražitve.

Župani so na ponedeljkovi urgentni seji skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) izpostavili, da mestne občine niso bile vključene v pogajanja, ki so privedla do dogovora o zvišanju plač vzgojiteljicam v vrtcih, kot ustanoviteljice vrtcev pa nosijo finančne posledice tega dogovora. Vlado so pozvali, da pokrije nastale stroške, sicer bodo prisiljeni v dvig cen že v februarju.

Na ZMOS do petka odgovora vlade niso prejeli, so pojasnili za STA. Je pa ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik v torek komentirala zahteve občin. Poudarila je, da so pred nekaj meseci sprejeli najvišjo povprečnino doslej, določeno pri 700 evrih. “Tako visoka povprečnina je bila dogovorjena tudi zaradi dvigov stroškov dela, ki izhajajo iz občinskih proračunov,” je dodala. Zato po njenih besedah v tem trenutku menijo, da je takšno pričakovanje občin neutemeljeno.

“Dejstvo je, da mestne občine nimamo sredstev za pokritje višjih stroškov dela v vrtcih. Dejstvo je tudi, da strošek dela predstavlja glavnino cene programov vrtcev,” so poudarili na Mestni občini Maribor. Navedli so, da obseg dodatnih stroškov v posameznih mestnih občinah dosega tudi večmilijonske zneske.

Elementi za oblikovanje cen programov vrtcev so stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Če se ti spremenijo, je potrebno uskladiti tudi cene programov vrtcev, so spomnili na mariborski občini.

“Mestne občine pozivamo vlado, da iz državnih sredstev pokrije stroške vseh povišanj plač, ki so oziroma bodo nastali po 1. januarju 2023. Če država ne bo pokrila tega finančnega bremena, bomo mestne občine primorane v dvig cene vrtcev, s čimer se bo velik del stroškov prevalil na starše. Slednje bi pomenilo dodaten inflacijski pritisk, hkrati pa bi dvig cene vrtcev veliko družinam izničil učinek nedavnega zvišanja minimalne plače,” so vsebino poziva ZMOS izpostavili na Mestni občini Maribor.

Na Mestni občini Ptuj, pa tudi v Vrtcu Ptuj, so glede morebitnih podražitev še redkobesedni, ne skrivajo pa, da bodo cene programov morali spremeniti. O tem so sprva nameravali razpravljati že na ponedeljkovi seji mestnega sveta, a je bila točka umaknjena z dnevnega reda. Kot so povedali za STA, bodo nove cene programov predšolske vzgoje obravnavali predvidoma na februarski seji, veljati pa naj bi začele z marcem.

Županja Nuška Gajšek je vendarle bila nekoliko bolj konkretna, saj je dejala, da bodo cene vrtcev predvidoma višje za okoli 15 odstotkov. Ob tem je pojasnila, da so nazadnje cene sicer spreminjali leta 2019, hkrati pa poudarila, da do sprememb ne bo prišlo le zaradi zvišanja plač pomočnicam in drugim zaposlenim, pač pa tudi zaradi dviga stroškov materiala in storitev ter višjih cen energentov.

vir: sta

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila s strani podjetja E’leclerc, obveščena o izvedbi odpoklica sira zaradi morebitne prisotnosti bakterije Staphylococcus aureus.

Opis živila: sir

Ime živila: Petit reblochon de Savoie

Blagovna znamka: Pochat&Fils

Neto količina: 240g

EAN koda: 3294580201019

Serija/Lot: 2253951

Rok uporabe: 21.2.2023

Proizvajalec: Fromageries des Pays de Savoie

Dobavitelj: Socara, Francija

Živilo se je tržilo v trgovski verigi E’Leclerc, v poslovni enoti Maribor. V kolikor ste omenjeno živilo kupili in ga še hranite doma, ga vrnite na mesto prodaje oz. ga ne zaužijte, so zapisali na strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Brez narodnoosvobodilnega boja, s katerim smo se uspešno zoperstavili okupatorjem, bi bila naša prihodnost drugačna, zato njegove vloge v uporu proti okupatorjem in pomena za samostojnost Slovenije ni mogoče zanikati, je na slovesnosti ob 80. obletnici padca Pohorskega bataljona pri Treh Žebljih na Osankarici povedala predsednica Nataša Pirc Musar.

“Potomci lahko živimo kot svoboden narod”

Kot je dejala, ob spominskem obeležju na Osankarici Slovenke in Slovenci, državljani Republike Slovenije, stojimo spoštljivo in s hvaležnostjo vsem, ki so tukaj in drugod na Slovenskem in v tujini brez strahu in sramu dali svoja življenja, da njihovi potomci lahko živimo kot svoboden narod.

Ob tem je predsednica spomnila, da smo pet desetletij po poslednji bitki Pohorskega bataljona zaživeli v svoji državi, ki smo jo ustanovili sami, z zgodovinsko podporo na plebiscitu, s poenotenjem tedanje politike in ljudstva ter kolektivno zrelostjo.

“Čeprav smo stopili na pot negotovosti, smo bili enotni in se zavedali, da imamo kot skupnost naposled priložnost in tudi moč za uresničevanje nacionalnih interesov in spopadanje z izzivi,” je dejala predsednica in dodala, da je to pomenilo strnitev sosledja vseh prizadevanj naroda in zaslugo tistih, ki so skozi stoletja ohranjali slovenski jezik, kulturo in slovenstvo.

Pirc Musar je poudarila tudi, da so tovrstne obletnice za spominjanje pomembne, še pomembnejše in močnejše pa je njihovo sporočilo. Po njenih besedah so namreč tudi priložnost, da se opolnomočeni z izkušnjami zgodovine pogovorimo o prihodnosti, ki je danes še bolj negotova in polna izzivov, in v času, ko se že zdavnaj preživeta zgodovina vojn zlovešče ponavlja.

“Spominjanje je pomembno, da ne pozabimo tistega, kar se je zgodilo, vendar izgubi svoje poslanstvo, kadar ljudje prezremo modrost in nauke, ki jih ta sporočila nosijo. Tedaj se zgodovina lahko ponovi, ljudje pa izgubimo priložnost za lepšo prihodnost,” je povedala predsednica. Prepričana je, da je največje spoštovanje padlim borcem v času narodnoosvobodilnega boja, prizadevanje, da nikoli več ne pride do okoliščin, v katerih človek dvigne roko nad človeka, na teh vrednotah pa po njenem temelji tudi Evropska unija.

Letošnje prireditve, prve po dveh letih epidemije, se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 3000 ljudi ter predstavniki države, med njimi nekdanji predsednik Milan Kučan ter evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec.

Predstavniki javnega in političnega življenja so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona, ob predsednici tudi župani in drugi predstavniki vseh šestih občin, ki gostijo slovesnost, Mestne občine Maribor ter občin Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona. Sicer pa je včeraj potekala spominska akademija z odprtjem razstave v Slovenski Bistrici.

Od 11. do 15. januarja 2023 bo v Rušah potekal drugi ISSF Grand Prix 10 m Ruše – mednarodno strelsko tekmovanje na najvišji ravni v streljanju z zračno puško in pištolo. Gre za prvo strelsko
tekmovanje Svetovne strelske zveze ISSF v letu 2023, katerega se bodo udeležili najboljši strelci iz 30 držav sveta.

Organizacijske podrobnosti tekmovanja in njegov pomen tako za Strelsko društvo I. Pohorski bataljon Ruše kot za občino Ruše sta na današnji novinarski konferenci predstavila Ljubo Germič, predsednik Organizacijskega komiteja tekmovanja, in Urška Repolusk, županja Občine Ruše, kot častna pokroviteljica tekmovanja.

Letošnje tekmovanje je 29. zaporedno tekmovanje tradicionalnih mednarodnih strelskih tekmovanj v Rušah, obenem pa največja strelska prireditev v Sloveniji in ena izmed najveljših strelskih prireditev v Evropi. Samo tekmovanje bo preko streama prenašano v vse države sveta. Finalni del tekmovanja bo potekalo v petek, soboto in nedeljo v kategorijah zračna puška in zračna pištola tako posamezno, mešane ekipe in ekipno.

Lani je sodelovalo 21 držav, letos pa kar 31, športnikov bo čez 200. Tekmovanje je tudi kvalifikacijsko za evropske igre.

Prav Živa Dvoršak, ki jo je Germič omenil, in domačinka Urška Hrašovec, sta obe slovenski reprezentantki, ki sta bili tudi na novinarski konferenci v Rušah. Naša najboljša strelka Živa Dvrošak je izpostavila, da ji je ruško tekmovanje najljubše.

Urška Hrašovec pa je domačinka, prav tako slovenska reprezentantka. Pravi, d abi rada ostala na realnih tleh, saj je konkurenca zelo velika, verjame pa, da drugi pričakuejjo veliko, sama pa si želi dobrih rezultatov.

Andreja Vlah, vodja slovenske strelske reprezentance, je poudarila, da bo slovenska reprezentanca ena ob najštevilčnejših na tekmovanju v Rušah.

Tekmovanje je pomembno tako na evropskem kot tudi svetovnem merilu.

Pred slovesnostjo ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince sta se predsednika slovenske in madžarske vlade Robert Golob in Viktor Orban danes opoldne sešla na delovnem kosilu v Mariboru. Ob prihodu nista dajala izjav.

Popoldne bosta premierja skupaj s hrvaškim gospodarskim ministrom Davorjem Filipovićem sodelovala na slovesnosti ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince, ki povezuje elektroenergetske sisteme treh držav.

Orban je prišel na obisk v Slovenijo nekaj več kot dve leti po tistem, ko je skupaj s prejšnjim premierjem Janezom Janšo in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom obeležil začetek del za postavitev tega 2×400-kilovoltnega prenosnega daljnovoda, ki predstavlja prvo sistemsko povezavo elektroenergetskih omrežij Slovenije in Madžarske, obenem pa se navezuje tudi na hrvaško omrežje.

Družba Eles je z izgradnjo daljnovoda zaključila gradnjo v sklopu največje investicije v infrastrukturo prenosnega omrežja. Novozgrajena mednarodna povezava bo po napovedih zagotovila stabilnejše in zanesljivejše delovanje elektroenergetskega sistema Slovenije.
Vir: STA

Katedra za Arhivistiko Alma Mater je organizirala 16. Mednarodno jesensko arhivsko šolo. Obravnavali so teme digitalne transformacije v arhivski znanosti.

Digitalna transformacija v arhivski znanosti pomeni, da se morajo tudi arhivisti spoprijeti z novimi idejami in raziskavami. Na Alma Mater Europaea so tako pripravili že 16. mednarodno jesensko arhivsko šolo.

Več v prispevku.

V petek, 25. 11., v največje nakupovalno središče severovzhodne Slovenije prihaja težko pričakovani Črni petek! Sprehodite se po praznično okrašenih nakupovalnih ulicah in izkoristite številne ugodnosti. Ta petek bo v Europarku zaživel tudi pravljični božično-novoletni sejem.

Nepozabno nakupovanje

Praznik nakupovanja Črni petek nastopi vsako leto dan po Dnevu zahvalnosti, ki ga na četrti četrtek v novembru praznujejo v Združenih državah Amerike. »Black Friday« sicer velja za začetek božično-novoletnih nakupov, ki bo letos v Europarku sovpadel z odprtjem božično-novoletnega sejma. Bliža se praznični del leta, s tem pa tudi iskanje daril za najbližje. Z obiskom mariborskega Europarka lahko v petek, 25. novembra, med 9.00 in 21.00 združite prijetno s koristnim in si priskrbite tisto, kar je že dolgo na vašem seznamu želja ter pri tem izkoristite visoke popuste. Na ta dan bodo številne trgovine nudile popuste tudi na blago, ki običajno ni znižano. Najlepše darilo sta podarjena izkušnja in čas, ki ga preživimo skupaj. Oboje je združeno v darilnem bonu Desetak, ki ga lahko unovčite v petih nakupovalnih središčih po Sloveniji. Razočaral ne bo prav nobene obdarjenke in obdarjenca.

Praznična osvetlitev za čarobno vzdušje

V petek so v nakupovalnem središču prižgali praznične luči, ki naznanjajo prihod najbolj čarobnega dela leta in vzbujajo prijetne občutke. Za pravljično doživetje bo tudi tokrat poskrbela edinstvena novoletna jelka s prehodom. Božično vzdušje, h kateremu spadajo okrašena drevesa, praznična razsvetljava, pristne božične vonjave ter izbrana božična glasba bodo obiskovalcem pričarali lepe občutke v hladnejših zimskih dneh.

Ustvarjalna delavnica in otroška predstava

Otroci bodo ta četrtek, 24. 11., na ustvarjalni delavnici Cvetličarne Park lahko izdelali svoj adventni venček. Delavnica se začne ob 17. uri pred trgovino Hervis. To soboto, 26. 11., ob 11. uri pa Veverica Mica vse otroke prijazno vabi na ogled predstave Jelkin čudež. V njej bo na zaprašenem podstrešju oživela topla, humorna in iskriva zimska pravljica o hrepenenju, prijateljstvu in drobnih čudežih. Z voščeno punčko Jelko oživijo igrače, ki so pristale med staro šaro. Lutki Jelki bosta družbo delala dežnik Luknjač in stari pokvarjeni radio Rado. V prazničnem času se bo na zapuščenem podstrešju s staro kramo zgodil čudež … Predstava bo na ogled pred kavarno Ginger, po njej pa bo sledilo druženje z Veverico Mico.

Ne zamudite nepozabnih doživetij na okrašenih nakupovalnih ulicah mariborskega Europarka. Več informacij o ponudbi v sklopu Črnega petka in aktualnem dogajanju je na voljo na Europarkovi spletni strani.