Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Krožna kabinska žičnica bo na silvestrovo, 31. decembra, po koncu rednih voženj po 21. uri nadaljevala z neprekinjenim kroženjem vse do 1. ure 1. januarja 2022, sporočajo iz Marproma.

A ob tem opozarjajo, da v omenjenem času vstop v gondolo s kakršnimikoli sredstvi za spuste po snegu (sani, pležuhi …) ne bo dovoljen.

Odprti tudi blagajni

Zaradi podaljšanega obratovalnega časa gondole do 1. ure zjutraj 1. januarja bosta do takrat ostali odprti tudi blagajni na njeni spodnji in zgornji postaji, še zapišejo in dodajo: “Želimo vam prijeten vstop v leto 2022.”

Okužbe z novo koronavirusno različico omikron, skupno 51, so do danes zjutraj potrdili v vseh slovenskih regijah, razen v goriški.

Epidemiologi ob tem zaznavajo lokalne prenosa, kar pomeni, da so z omikronom okužene osebe, ki niso potovale in niso bile v stiku z osebo, ki bi pripotovala iz tujine, je povedal Mario Fafangel z NIJZ.

Prve okužbe z bolj nalezljivo koronavirusno različico so v Sloveniji potrdili minuli teden, okužene osebe so prihajale iz osrednjeslovenske regije. Današnji podatki pa po besedah v. d. predstojnika centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Fafangla kažejo, da se nova različica širi po državi, saj so jo zaznali v vseh regijah, razen v goriški. A tudi tam zaznavajo porast števila novih okužb, zato sklepajo, da je omikron po vsej verjetnosti prisoten tudi tam.

Omikron bolj nalezljiv, a sledi blažji potek bolezni

Kot je izpostavil v današnji izjavi za medije, je omikron bolj nalezljiv, za zdaj se nakazuje, da po okužbi sledi blažji potek bolezni. A je, kot je poudaril, brez dobrih podatkih staviti na to, kockanje. “Najbolj pomembno je pravočasno ukrepanje. To je bolj pomembno, kot da pred tem čakamo na stoodstotne podatke,” je dodal.

Poudaril je, da je ukrepe treba prilagajati številu okužb, saj epidemiološka služba ne more več ločiti, ali gre za sum okužbe z omikronom ali ne. Rezultati sekvenciranja in s tem tudi informacija o posamezni različici do epidemiologov namreč pridejo skoraj vedno prepozno.

Izjema za cepljene s poživitvenim obmerkom

Epidemiološka stroka odločevalcem zato predlaga, da bi bila odslej edina izjema od karantene v primeru visoko tveganega stika cepljenost s poživitvenim odmerkom.

Prav tako si želijo, da bi časovna omejitev digitalnega potrdila za cepljene z osnovno shemo čim prej stopila v veljavo. Vlada je sicer konec minulega tedna odločila, da se omenjeno potrdilo na 270 dni omeji s 1. februarjem.
VIR: STA

Mariborsko Pohorje bo čez 26 dni gostilo tekmovanje alpskih smučark za 58. Zlato lisico. Beli cirkus se bo v mestu ob Dravi ustavil po dveletnem premoru, ko si je lisica v letih 2020 in 2021 rezervni brlog poiskala v Kranjski Gori. Tokrat mariborski prireditelji pričakujejo, da bodo smučarke tekmovale na klasični progi s ciljem na Snežnem stadionu.

Za zdaj gre organizatorjem tekem za svetovni pokal alpskih smučark na roke tudi vreme, čeprav bi si želeli malce nižje temperature. Pri Arehu je več kot meter snega, zasnežen Snežni stadion in 40 topov ob progi pa čakajo na večji mraz.

Na Pohorju že dolgo v začetku decembra ni bilo takšne zimske pravljice, vseeno pa organizatorji 58. Zlate lisice po sneženju nestrpno pogledujejo v nebo. Pričakovali so vsaj 48 ur mraza, dobili pa vsaj 20 centimetrov snega. A novi sneg je le dobro namočil smučišče, za tekmovanje pa Zlata lisica potrebuje sneženje iz topov.

“Zaupamo Marpromu, da mu bo uspelo narediti sneg, zato smo v pričakovanju mraza vse sile usmerili v druge priprave. Smo optimisti, saj tudi trženjske dejavnosti potekajo po načrtu. Snežna kontrola je 30. decembra, do takrat mora biti na progi dovolj snega za sklepno pripravo proge po novem letu,” je sporočil Srečko Vilar, generalni sekretar organizacijskega odbora, ki seveda pričakuje, da bo snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze Markus Mayr prižgal zeleno luč veleslalomu in slalomu za točke svetovnega pokala 8. in 9. januarja.

Bernard Majhenič, direktor Marproma, je dodal: “Zasneževalni sistem smo od lani močno izboljšali. Po celotni dolžini proge smo razporedili 40 topov in nabavili nove vodne črpalke, ki so do petkrat močnejše od starih. Vsi topovi so avtomatski, tako da se vključijo, ko je primerno nizka temperatura, vsaj minus tri stopinje Celzija. Izkoristili bomo vsako sekundo, ko bo vreme dopuščalo zasneževanje.”

Vodja smučišč Marko Rataj pa pravi, da je na Arehu meter novega snega in odlična smuka: “Zato smo lahko še povečali zmogljivost zasneževalnega sistema na progi za Zlato lisico. Do Trikotne jase smo naredili že dobro podlago, spodaj pa računamo, da bomo lahko zasneževali vsaj ponoči. Čeprav bo prišla še odjuga, verjamem, da bo dovolj časa in mraza za pripravo celotne proge do doline.”

Tudi vodja tekmovanja Mitja Dragšič je bil v izjavi za STA optimističen: “Dobro je, a smo vseeno na 300 metrih nadmorske višinske, govorimo o spodnjem delu terena, ki je glavni za Zlato lisico.”

“Seveda, naravni sneg je dobrodošel, vzdušje je zimsko, ni pa še zimske idile v sami ciljni areni,” je še dodal.

“Do Trikotne jase je tako, kot mora biti, spodaj pa še to ni to, kar bi si želeli. Imamo še nekaj časa na razpolago, verjamem, da se bo trend obrnil. Za zasneževanje izkoriščamo vsako možno nočno uro, nočne temperature so bile mejne minus dva, tri, niso pa to še temperature, ki bi zagotovile dobro kakovost umetnega snega. Spustiti bi se morale vsaj pet pod ničlo, da bi pripravili dovolj snega. Predvsem količina še ni zadostna,” je glavni izziv predstavil Dragšič.

Mariborski organizatorji so velike upe polagali v alternativno traso tekmovalne proge, tako imenovano različico B, med vrhom Habakuka in Trikotno jaso, ki bi bila primerna za izvedbo tekem svetovnega pokala v primeru pomanjkanja snega v dolini.

“Alternativna proga letos še ne pride v poštev,” je povedal Dragšič. Po njegovih besedah se zemeljska dela še niso končala do datuma, ki je dovoljeval, da bi na progo lahko računali za januarsko tekmo.

“Drevje so posekali, morali pa bi še umakniti štore. Naslednje leto je to gotovo izvedljivo, letos pa še ne, razen če bi bilo več kot meter naravnega snega, ampak tega na vidiku ni … Vse se dela na varianti A, ki bo vedno prva možnost; torej dol v dolino in s ciljem v ciljni areni. To je naš prvi cilj,” je sklenil Dragšič.
Vir: STA

V obrtno-podjetniški zbornici in njeni sekciji za gostinstvo in turizem so ogorčeni nad prepovedjo izvajanja gostinske dejavnosti na sejmih. Vladi očitajo, da bi lahko v izogib nastajanju dodatne škode v gostinstvu pravočasno sprejela omejitve, ne pa da to stori v zadnjem trenutku, ko so gostinci že opravili potrebne nakupe za praznični december.

“Gostinci razumemo nastalo zdravstveno situacijo in smo kot najbolj prizadeta panoga ves čas tisti, ki moramo spoštovati takšne in drugačne prepovedi in omejitve. Večina naših članov gostincev je namreč odvisna od dobrega poslovanja v mesecu decembru, finančna kondicija v panogi pa je že nekaj časa na kritični ravni, zato je nujno, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo premostili težave in nadomestili izpad prometa,” je, kot so danes sporočili iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ob prepovedi prodaje jedi in pijač na stojnicah dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar.

Dopolnitev ukrepov

Ob tem so spomnili, da je bila še pred dobrim tednom sprejeta dopolnitev ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, ki je za izvajanje gostinske dejavnosti strežbe hrane in pijač na sejmih izrecno določila enake pogoje kot za izvajanje siceršnje gostinske dejavnosti. Zadnji ukrep je zato gostince še toliko bolj presenetil in razočaral.

Kot so izpostavili, so se mnogi že začeli pripravljati na praznični december. Najemali so stojnice, nakupili hrano in pijačo, z namenom prilagajanja na omejitve pa so kupovali tudi dodatno opremo, kot so dodatni stoli, grelniki … Vladi očitajo, da bi lahko v izogib nastajanju dodatne škode v gostinstvu nove omejitve pravočasno napovedala.

Pravijo, da so uspešno omejili tveganje za širjenje okužb

“Ne pa da to stori v zadnjem trenutku, ko so že opravili potrebne nakupe in si povzročili stroške. Poleg tega pa so gostinci prepričani, da bi lahko, glede na to, da morajo biti sejmišča ograjena in se preverja PCT, s spoštovanjem sedeče postrežbe ali prodaje po principu ‘take away’ uspešno omejili tveganje za širjenje okužb,” so zapisali.

Sekcija pristojne poziva, naj glede na to, da so vsi ukrepi, ki omejujejo poslovanje, sprejeti za nedoločen čas, sprejmejo tudi že predlagane ukrepe, in sicer nadomestilo za skrajšani delovni čas zaposlenih v panogi, nadomestilo za izpad prometa v sorazmerju z upadom prometa za obdobje omejitev obratovanja, nadomestilo za zaposlene, napotene na čakanje na delo, znižanje stopnje DDV za gostinske storitve ter povračilo stroškov najemnikom stojnic na sejmih v mesecu decembru (v višini stroškov najemnin, zalog ter investicij v stojnice in opremo).
VIR: STA

Novo zimsko sezono bomo na Pohorju otvorili v petek, 10. decembra, s promocijskimi cenami dnevnih smučarskih vozovnic, ki bodo ostale v veljavi ves konec tedna. Že pred uradnim odprtjem sezone bo »za ogrevanje« v sredo in četrtek, 8. in 9. decembra, na Arehu mogoča prva smuka, ki bo za vse obiskovalce brezplačna.

Dnevna smučarska vozovnica bo v petek, soboto in nedeljo za odrasle stala 17 EUR, za mladino/študente/seniorje 14 EUR in za otroke/invalide 10 EUR. Ob tem bo na voljo tudi ugodna paketna vozovnica za vse tri dni (10.–12. 12.) po akcijskih cenah 36 EUR za odrasle, 31 EUR za mladino/študente/seniorje in 21 EUR za otroke/invalide. Nakup paketne vozovnice je mogoč tudi z bonom 2021.

Veliko snega pridelali s topovi

Od petka bodo za obiskovalce odprte praktično vse proge na Arehu, medtem ko bo na Mariborskem Pohorju smuka možna do spodnje postaje Slemena. S točnim seznamom urejenih smučišč in žičnic, ki bodo obratovale, bomo smučarje seznanili v naslednjih dneh. Na Pohorju, kjer smo doslej izdelali precej snega s snežnimi topovi, je na višjih predelih zapadlo tudi več kot pol metra naravnega snega. Proge sproti teptamo, da bi pred otvoritvijo še dodatno premešali sneg in utrdili podlago, pa smučarje že v sredo in četrtek vabimo na brezplačno smuko na Arehu med 10. in 13. uro, ko bo delovala sedežnica Pisker.

Vozil bo smučarski avtobus

Ob otvoritvenem koncu tedna od petka do nedelje bo imetnike veljavnih smučarskih vozovnic čakal še brezplačen čaj v pohorskih kočah Koča (pod zgornjo postajo gondole), Lisičkin brlog in Martinček (pod Bejbiko), Cojza (pri zgornji postaji vlečnice Cojzarica), Cojzarica – terasa in Ski&bike bajta (pod hotelom Areh).

Med Bellevuejem in Arehom bo od petka vozil smučarski avtobus; njegov vozni red bo objavljen na spletni strani smučišča. Uporaba žičniških naprav in pripadajočih smučarskih prog je dovoljena ob predložitvi dokazila o izpolnjevanju pogoja PCT.

Po mnenju strokovne skupine za covid-19 bi morali strežbo hrane in pijač na novoletnih sejmih prepovedati. Tveganje za prenos okužbe je na stojnicah bistveno večje kot v organiziranih lokalih, je danes novinarjem povedala vodja strokovne skupine Mateja Logar. Dodala je, da bo končno odločitev sprejela vlada.

“Mnenje strokovne skupine je, da stojnice, ki ponujajo hrano in pijačo, niso dovoljene, ker prihaja do stika z velikim številom ljudi in je povečana možnost, da pride do prenosa okužbe,” je povedala Logarjeva. Ponekod po državi so v teh dneh novoletni sejmi že odprti, na njih pa so tudi stojnice s hrano in pijačo.

Nagibajo se k prepovedi 

Logarjeva upa, da bo vlada mnenju strokovne skupine sledila. “Nihče ne bo prikrajšan, če ne bo spil kuhančka in pojedel hot doga na stojnici, če pa bo kdo od njegovih ali celo on ostal pred intenzivno enoto, ker ne bo dovolj bolniških postelj, pa bo to katastrofa,” je ponazorila.

Da se glede na razmere večina nagiba k prepovedi strežbe hrane in pijač na novoletnih sejmih, je za portal N1 potrdil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Vlada naj bi odlok o novoletnih sejmih sprejela danes na dopisni seji, veljati pa bi začel predvidoma v ponedeljek.

Razobešena jasna navodila

Logarjeva je sicer glede novoletnih sejmov novinarjem še povedala, da bodo morali biti ograjeni, ob vstopu pa razobešena jasna navodila glede gibanja. “Gibanje mora biti enosmerno, obiskovalci morajo nositi zaščitne maske in vzdrževati razdaljo ter izpolnjevati pogoj PCT,” je naštela.
VIR: STA

Poslovodstvo Pošte Slovenije in Invalidskega podjetja Pošte Slovenije je s predstavnikoma obeh reprezentativnih sindikatov včeraj na sedežu družbe v Mariboru podpisalo novo kolektivno pogodbo Pošte Slovenije. S tem so uspešno zaključena zahtevna pogajanja v okviru socialnega dialoga, ki so se začela v mesecu marcu letos in so trajala do konca meseca novembra. Nova kolektivna pogodba bo zaposlenim tudi v prihodnje zagotavljala ustrezno raven socialne varnosti in tako prispevala k stabilnemu in uspešnemu dolgoročnemu poslovanju Pošte Slovenije.

Kot poudarja začasni generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot, ga veseli, da je prišlo do podpisa nove kolektivne pogodbe še pred koncem letošnjega leta ter se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem pogajalcem tako na strani delodajalca kot tudi delojemalske strani, ki so v preteklih mesecih vložili veliko truda v naporna pogajanja ter pripeljali do njihovega uspešnega zaključka. »Nova kolektivna pogodba bo veljala tako za zaposlene v Pošti Slovenije kot tudi za zaposlene v odvisni družbi Invalidsko podjetje Pošte Slovenije. Predstavlja kompromis obeh pogajalskih strani oziroma kompromis med pravicami zaposlenih in zmožnostmi družbe, ki nadaljuje transformacijo iz tradicionalnega poštnega operaterja v mednarodno poštno-logistično podjetje ter skupaj s svojimi odvisnimi družbami, v skladu z začrtanim strateškim razvojnim programom, zasleduje predvsem rast na področju paketov, logističnih storitev in IKT-rešitev«.

Zadovoljni, da je prišlo do podpisa

Majda Stubelj, predsednica Konference sindikatov Pošte Slovenije ob sklenitvi nove kolektivne pogodbe poudarja: »V našem sindikatu smo zadovoljni, da je do podpisa prišlo še pred decembrskim povečanim prometom, tako se bomo skupaj z vsemi zaposlenimi posvetili le temu. Pri pogajanjih smo v našem sindikatu vseskozi poudarjali potrebo po poštenem plačilu. Zadovoljni smo, da je delodajalec v veliki meri sledil našim argumentom, da je potrebno zagotoviti tako dvig osnovnih plač, kot primerne dodatke za delo v posebnih pogojih in stimulativen sistem nagrajevanja. Podpis kolektivne pogodbe je le majhen korak k boljšemu položaju vseh zaposlenih, ki iz dneva v dan ne glede na vreme, počutje prispevajo svoj trud, da naslovnike dnevno obišče pismonoša. Prav vsak zaposleni prispeva svoj košček, da tako velik sistem kot je pošta deluje nemoteno, žal pa naš lastnik k temu ne prispeva dovolj. Ponosni smo, da smo v kolektivno pogodbo vključili tudi Invalidsko podjetje Pošte Slovenije, saj so to naši zaposleni, na katere nikakor ne smemo pozabiti. Pred nami so novi izzivi, ki jih bomo uspešno pripeljali do cilja le s pomočjo vseh zaposlenih«.

Saša Gržinić, pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev, pa ob današnjem podpisu izpostavlja: »V zadnjih letih smo naredili kar nekaj korakov naprej. Pot pred nami pa je še dolga, saj več kot 10 let skrajševanja pravic delavcem in neupoštevanja inflacije pri višini plače ni mogoče popraviti z enim podpisom. V naslednjem letu je bistveno, da skupaj dosežemo spremembe zakonodaje. Zatečena ureditev financiranja javne službe je neustrezna in ne odraža dejanskega stanja. Že v lanskem letu smo jasno predstavili argumente in predloge rešitev ter predlog nove zakonodajne ureditve. Še naprej se bomo trudili na poti k izboljšanju delovnih pogojev na Pošti Slovenije in Invalidskem podjetju Pošte Slovenije. Samo skupaj in poenoteni bomo ustvarili uspešno opravljanje storitev v prijetnem delovnem okolju«.

Med najpomembnejšimi poudarki nove kolektivne pogodbe je dogovor o izrednih uskladitvah osnovnih plač. V obdobju veljavnosti nove kolektivne pogodbe od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2025 so se socialni partnerji dogovorili za štiri izredne uskladitve plač. Zaradi nagle rasti povprečne plače v gospodarstvu in posledično izboljšanja konkurenčnosti Pošte Slovenije na trgu dela, je bila prva izredna uskladitev v višini 4 odstotkov izvedena že v letošnjem oktobru. Vse nadaljnje izredne uskladitve plač bodo izvedene vsako leto v januarju. Hkrati z izrednimi uskladitvami se bodo plače v mesecu marcu usklajevale tudi redno v skladu z inflacijo v preteklem letu. Predvidoma bodo zaradi tega plače v Pošti Slovenije v prihodnjih štirih letih rasle hitreje kot povprečne plače v gospodarstvu, in s tem zmanjšale trenutno veliko zaostajanje.

Natančno definiran maksimalen čas trajanja poti na delo in iz dela 

Nova kolektivna pogodba prinaša pomembne novosti tudi pri urejanju kraja dela in delovnega časa. Prav tako je natančno definiran maksimalen čas trajanja poti na delo in iz dela za različne kategorije delavcev, kot tudi izplačila viškov nadur.

Številne novosti so tudi na področju prejemkov iz delovnega razmerja. Med najpomembnejšimi velja omeniti ureditev, skladno s katero bodo osnovne plače od januarja 2022 naprej fiksne, ne glede na dejanski mesečni fond ur, določen za polni delovni čas. Spremenjene so tudi določbe, ki urejajo napredovanje zaposlenega na delovnem mestu po kariernih stopnicah. Na področju dodatkov kolektivna pogodba prinaša nove dodatke, ki so odraz specifik delovnega procesa v poštnem prometu.

Nova kolektivna pogodba, ki bo nadomestila doslej veljavno kolektivno pogodbo iz leta 2012, bo začela veljati 1. januarja 2022 in je sklenjena za štiriletno obdobje.

Srčne šivilje Slovenije so stopile skupaj in dokazale, da z roko v roki ni ovire, ki se je ne da premagati.

“Po vrnitvi iz pediatrične onkologije v Skopju se nas je prošnja gospe direktorice še kako dotaknila in nas ni pustila pri miru. Iskali smo rešitev in pomoč,kako jim ponuditi roko pomoči oziroma jim pokazati, da niso sami. Izrazila je željo, kako imajo malih borcev kar veliko in si srčno želijo naglavnih rutk – sploh po kemoterapijah, ko jim laski odpadejo,” nam uvodoma pojasni Barbara Novak.

Projekt se je hitro začel razvijati 

Bilo je potrebno le eno sporočilo in projekt se je začel razvijati. Ustanovila se je Facebook skupina srčne šivilje v kateri so šivilje iz vse Slovenije in pričele so se šivati rutke ,ki so jih poimenovali srčne rutke. Odziv srčnih šivilj je bil vrhunski, zato so lahko prav takšne srčne rutke ponesli tudi do Sarajeva, kjer so jih prejeli mali borci in pa v Ljubljano.

“Vsakič znova dokazujemo, da skupaj zmoremo, mali borci po bolnišnicah pa bodo vsak s svojo unikatno srčno rutko dokazali,da so borci v pravem pomenu. Srčna hvala gre prav vsaki šivilji posebej, ki si je ali si še bo vzela čas in dala material za izdelavo rutke ali rutk. Projekt bomo peljali naprej z novimi idejami in novimi izzivi .Sedaj pa se pripravljamo, da zberemo okrog sto srčnih rutk, ki bodo šle na dolgo pot proti Skopju. Iz malih stvari zraste velika stvar – projekt ob katerem se nam še sanjalo ni, da bo lahko zajel tako velika območja. Srčnost ne pozna meja … Hvala vsem v imenu vseh, ki bodo s ponosom nosili srčno rutko,” nam je sporočila prostovoljka Barbara Novak.

Po tem ko so v petek zaradi premočnega sneženja v Lake Louisu, odpovedali tekmo, so danes alpski smučarji vendarle dočakali novo priložnost.

Specialisti za hitri disciplini se v Kanadi merijo na prvem smuku sezone za svetovni pokal. Smuk se je pričel ob 20.15 po slovenskem času, izjemno pa se je izkazal Mariborčan Boštjan Kline, ki je s številko 28 prišel na odlično 11. mesto.

Vrstni red:

1. Matthias Mayer (Avt) 1:47,74
2. Vincent Kriechmayr (Avt) 1:47,97
3. Beat Feuz (Švi) 1:48,09

11. Boštjan Kline (Slo) 1:48.83
26. Martin Čater (Slo) 1:50,12

Po družbenem omrežju kroži objava o izgubljeni mački bengalki z imenom Tatto.

Lastniki so ob objavi zapisali: “Maribor – pozor! – Denarna nagrada! Od 22. 11. Filipičeva ulica – Studenci je pogrešana mačka. Tatto je bengalka, lastniki ponujajo denarno nagrado najditelju. Tatto je notranja ni vajena nizkih temperatur. Prosimo, pomagajte nam jo najti. Bližnje sosede prosimo, da preverijo kleti, garaže… Hvaležni bomo za pomoč. Sprehajalce prosimo, da so na tem območju pozorni ob morebitnem mijavkanju. Info na 051241789”

“Po enomesečnem premoru aktivnosti za naše najmlajše se vračamo v velikem slogu. V mesecu decembru bomo otvorili Gallusovo drsališče pri Mestnem parku,” je zapisal na družabnih omrežjih.

Drsališče bo namenjeno vsem občanom mesta Maribor in njegovi okolici

“Postavljeno bo na naši terasi v izmeri 250 kvadratov, primerno do 70 ljudi. Gostinski lokal ob drsališču bo skrbel za hrano in pijačo ter aktualen program,” zapišejo v nadaljevanju.

V Gallus – park coffee si želijo, da jih obiščete v čim večjem številu, zato ponujamo možnost nakupa sezonske karte za obdobje 80 dni v predprodaji za samo 50€.

Sezonske karte lahko naročite preko zasebnega sporočila in kupite v predprodaji na vseh treh Gallusovih lokacijah (Gallus Park Coffee, Gallus drive-in na Šentiljski c. ter v Gallusu Tezno). V karto je vključena vstopnina za drsanje v sezoni 21/22, izposoja drsalk pa se doplača.

Ponekod po državi sneži. Kot poroča Prometno-informacijski center za državne ceste, se je višjeležečih predelih sneg že dodobra oprijel vozišč. Svetujejo, da se vozniki na pot odpravijo s primerno zimsko opremo in prilagodijo hitrost razmeram na cestah.

Agencija za varnost prometa je že včeraj svetovala vsem udeležencem prometa, da pred odhodom na pot spremljajo razmere na cestah, saj se bodo vremenske razmere ta konec tedna ponekod močno spreminjale. “Poskrbite za lastno varnost in s tem tudi za varnost drugih. Ne bodite vzrok za prižig intervencijskih luči,” so pozvali na agenciji.

Glede na aktualne napovedi agencije za okolje so se ponoči padavine spet nekoliko okrepile. Po nižinah sneži in dežuje. Na severu je meja sneženja na nadmorski višini okoli 600 metrov, občasno pa lahko tudi nižje. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, na Primorskem od 8 do 11 stopinj Celzija.

Meja sneženja se bo dvigovala

V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije. Na severu bo sprva tudi po nižinah lahko snežilo, čez dan pa se bo meja sneženja začela dvigovati. Na Primorskem in deloma Notranjskem bo pihal veter južnih smeri. Popoldanske temperature bodo od 1 do 8, na Primorskem od 11 do 14 stopinj Celzija. V nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.

Danes bo sprva oblačno s padavinami, ki bodo popoldne slabele in ponekod ponehale. Meja sneženja bo na severu sprva na nadmorski višini okoli 800 metrov, sredi dneva se lahko ob močnejših padavinah spusti do nižin. Popoldanske temperature bodo od 0 do 7, na Primorskem do 12 stopinj Celzija, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.

V noči na soboto se bodo spet pričele pojavljati padavine. Po nižinah bo večinoma deževalo. Na severu Slovenije bo meja sneženja na nadmorski višini okoli 600 metrov, občasno pa lahko tudi nižje. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 3, na Primorskem od 8 do 11 stopinj Celzija. V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni polovici Slovenije.

Na severu Slovenije bo sprva tudi po nižinah lahko snežilo, čez dan pa se bo meja sneženja pričela dvigovati. Na Primorskem in deloma na Notranjskem bo pihal veter južnih smeri. Popoldanske temperature bodo od 1 do 8, na Primorskem od 11 do stopinj Celzija.

Obeti

V nedeljo bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. Ob močnejših padavinah lahko sneži do nižin. V ponedeljek kaže na suho vreme. V notranjosti bo zjutraj in dopoldne precej nizke oblačnosti. Popoldne se bo delno razjasnilo.

Drugi trening za dve moški smukaški tekmi svetovnega pokala alpskih smučarjev v kanadskem Lake Louisu je v slovenski tabor vlil nekaj optimizma.

Mariborčan Boštjan Kline je namreč zabeležil drugi čas, za 42 stotink sekunde ga je prehitel le Norvežan Alexander Aamodt Kilde.

Na tretje mesto se je uvrstil zmagovalec prvega treninga Avstrijec Max Franz, ki je za Klinetom zaostal šest stotink sekunde.

Prvi smuk že nocoj

Ostali Slovenci niso bili med najboljšimi. Martin Čater je bil 31. (+2,27), Miha Hrobat 40. (+2,55), Nejc Naraločnik pa 64. (+4:09).

Na prvem treningu je bil najboljši Avstrijec Franz, od Slovencev pa se je najbolj izkazal Hrobat s 30. časom. Čater je bil 34., Kline 36., Naraločnik pa je bil 48.

Tekmovalna žirija za tekme v hitrih disciplinah za svetovni pokal alpskih smučarjev v Lake Louisu v Kanadi je odpovedala tretji uradni preizkus smukaške proge pred smukoma, ki bosta v petek, torej nocoj, ob 20. uri po našem času in soboto. V nedeljo bo sledil še moški superveleslalom.

Danes ponoči je zagorelo v stanovanjskem objektu v Dupleku.

Uprava za zaščito in reševanje RS poroča o požaru v stanovanjskih stavbah: “Ob 4.00 je v naselju Zgornji Duplek, občina Duplek, zagorelo v stanovanjskem objektu. Gasilci JZ GB Maribor in PGD Dvorjane so požar pogasili in iz objekta rešili poškodovano osebo zaradi vdihovanja dima. Poškodovano osebo so na kraju oskrbeli in nato prepeljali v nadaljnjo oskrbo v UKC Maribor reševalci NMP.”

V četrte, 25. novembra, bo urejen obvoz na avtobusnih linijah 7 in 18.

Na Marpromu so zapisali: “Zaradi evropske nogometne tekme med NŠ Mura in Tottenham (Anglija) na stadionu Ljudski vrt v Mariboru bo v četrtek, 25. 11. 2021, od 9.00 do 21.30 popolnoma zaprta Mladinska ulica med Strossmayerjevo in Kajuhovo ulico.”

V času zapore bodo mestni avtobusi na linijah št. 7 Kamnica–Rošpoh in 18 Pekre–STŠ v okolici Ljudskega vrta vozili po spremenjeni trasi; obvoz bo speljan od Krekove ulice po Strossmayerjevi ulici, Gosposvetski in Vrbanski cesti, kjer se bodo vrnili na ustaljeno pot.

Med zaprtjem dela Mladinske ulice ne bo v uporabi avtobusno postajališče Stadion – Ljudski vrt.

Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Praznujemo ga v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Slovesnosti ob tem prazniku bodo zaradi epidemije že drugo leto zapored v močno okrnjenem obsegu.

Predsednik republike Borut Pahor bo v počastitev državnega praznika danes v predsedniški palači v Ljubljani priredil posebno slovesnost in nagovoril državljanke in državljane. S slavnostnim nagovorom se mu bo pridružila predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec, na slovesnost pa so vabljeni tudi predsednice in predsedniki vseh društev, ki tvorijo omenjeno zvezo.

Kot običajno, bo pred predsedniško palačo postrojena častna straža Garde Slovenske vojske. Zaradi ukrepov za omejitev širjenja covida-19 bodo lahko na slovesnosti le vnaprej najavljeni obiskovalci, so sporočili iz urada predsednika.

Dan pred praznikom je predsednik Pahor položil venec k prenovljeni Maistrovi grobnici na mariborskem pokopališču Pobrežje. V Zvezi društev general Maister, mestu Maribor in družini Maister se strinjajo, da je z novo podobo groba ustrezneje počaščen spomin na to pomembno osebnost.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku je bila predvidena v Kotljah na Koroškem, a, kot so za STA pojasnili v Zvezi društev general Maister, so jo bili zaradi epidemioloških razmer prisiljeni odpovedati.

Povsod po Sloveniji posebne aktivnosti

Šaleško društvo general Maister Velenje bo vsem osmošolcem v Šaleški dolini podarilo knjigo Gustava Šiliha Beli dvor/nekoč je bilo jezero, saj je bil Šilih sodelavec generala Maistra. S tem projektom po navedbah velenjske občine krepijo domoljubno zavest, pospešujejo bralno pismenost in pripadnost Šaleškemu prostoru.

V Škofji Loki pa bodo danes priredili okroglo mizo o Maistrovih borcih iz tega dela Slovenije. V Sokolskem domu na Mestnem trgu sta ob tej priložnosti na ogled razstavi Žirovci v bojih za slovensko severno mejo 1918-1919 in General Maister.
VIR: STA

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je trenutno zaradi navala bolnikov s covidom-19 in posledičnega krčenja obravnav ostalih bolnikov na najbolj kritični točki v svojem obstoju, je na današnji seji sveta zavoda opozoril direktor Anton Crnjac. “V Sloveniji smo zelo blizu Bergama,” je posvaril tudi strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Crnjac je ob poročanju svetu zavoda o trenutnem stanju v kliničnem centru povedal, da se položaj stalno spreminja, zato se krizni štab sestaja večkrat dnevno in sproti prilagaja delovanje zdravstvenih ekip.

Po besedah Vogrina se število bolnikov s covidom-19 v Sloveniji najhitreje povečuje prav v Podravju, zato so polne že vse bolnišnice v regiji. V UKC Maribor je hospitaliziranih 191 bolnikov s covidom-19, od tega jih je na intenzivnem zdravljenju 53, dva pa sta na covidni pediatriji.

Število bolnikov v intenzivnih enotah je najvišje od začetka epidemije, kmalu bodo presegli tudi doslej najvišje število bolnikov v akutni obravnavi. Ker je mariborski po velikosti in številu zaposlenih manjši od ljubljanskega kliničnega centra, je po besedah Vogrina proporcionalno mnogo bolj obremenjen.

Od skupno 3677 zaposlenih v UKC Maribor jih trenutno iz različnih razlogov manjka 821, dodatnih 421 je bolniško odsotnih, tudi zaradi izgorelosti, kar pomeni, da jih dejansko dela nekaj več kot 2400. Na covidne oddelke je prerazporejenih okoli 450 zaposlenih, zato so se čakalne dobe na ostalih programih podaljšale.

“Samo na ortopediji čaka tisoč ljudi več kot prej,” je povedal Vogrin. “Za covidne paciente je odlično poskrbljeno, a kolateralna škoda je ogromna,” je dodal.

V prihodnje je v državi po besedah Vogrina nujno treba povečati število intenzivnih postelj in ustaviti odliv zdravstvenega kadra iz bolnišnic. Novo sprejeta zakonodaja o vlaganjih v zdravstvo je po njegovih ocenah dobra, a jo je treba uresničiti.

Člani sveta zavoda so se danes tudi seznanili z informacijo o poslovanju UKC Maribor v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki nakazuje skoraj štiri milijone evrov presežka odhodkov nad prihodki.

Crnjac je povedal, da je ob njegovem prevzemu položaja direktorja junija letos izguba znašala šest milijonov evrov. Med ugotovljenimi problematičnimi točkami so bile “enormne zaloge zdravil in medicinskega materiala”, zato so z njihovim zmanjšanjem že dosegli določene prihranke.

“A vse se je postavilo na glavo z novim valom epidemije,” je dejal. “V danih razmerah je naša glavna skrb kvalitetna obravnava covidnih bolnikov. Posebni časi so in sedaj je nemogoče govoriti o kakšnih varčevalnih ukrepih v bolnišnici,” je dodal.

Pomočnica direktorja za ekonomske zadeve Suzana Kranjc je pojasnila, da so letos obravnavali manj bolnikov od načrtovanega, a tisti, ki so pristali v kliničnem centru, so potrebovali zahtevnejše storitve. Načrtovani odhodki v sprejetem finančnem načrtu, ki letos cilja na uravnoteženi rezultat, so najbolj preseženi pri stroških materiala, z oktobrom pa opažajo zaskrbljujočo rast stroškov energentov.

Nekatere člane sveta zavoda je zanimalo, zakaj UKC Maribor med poletjem ni nadoknadil izpada v obravnavah. Vogrin je pojasnil, da so zaposlenim morali omogočiti počitek po izjemno zahtevnem spomladanskem obdobju. “Zaradi covidnih razmer enostavno ni mogoča večja storilnost,” je zatrdil.

Svet zavoda je danes sicer odobril posebni program za skrajševanje čakalnih dob na področju kardiologije, radiologije in ortopedije.

vir: sta

Na Pošti Slovenije zaradi izjemne rasti spletne trgovine in povečanja količin paketnih pošiljk, ki bo v zadnjih tednih leta še večja, priporočajo pravočasno oddajo paketnih pošiljk in naročilo izdelkov v spletnih trgovinah. Da je lahko dobavni rok za mednarodne pošiljke v novembru in decembru daljši, opozarjajo tudi spletni trgovci.

Strankam zato priporočajo, da paketne pošiljke za naslovnike v Sloveniji oddajo do 10. decembra, za tujino pa do 1. decembra. Ker je v tem času zaradi praznikov večji tudi promet pisemskih pošiljk, priporočajo, da uporabniki te za naslovnike v Sloveniji oddajo do 15. decembra, za naslovnike v tujini pa do 6. decembra.

Za nujne pošiljke strankam priporočajo izbiro storitve hitre pošte, pri pošiljanju vseh vrst pošiljk za tujino pa izbiro prednostne storitve.

Po podatkih Mednarodne poštne korporacije (IPC) je bila v letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, na evropskem paketnem trgu presežena meja desetih milijard paketov v segmentu pošiljk od podjetij do strank (B2C). Rast je bila bistveno višja kot v preteklih letih.

Trend se nadaljuje tudi letos, do leta 2025 pa naj bi v Evropski uniji in Veliki Britaniji količine narasle na 20 milijard paketov. Epidemija je tako rast na paketnem trgu pospešila za štiri do šest let, saj bodo količine, ki so bile pred epidemijo napovedane za leto 2029, dosežene že v letu 2023. Kot ob tem poudarjajo na Pošti Slovenije, podobne stopnje rasti kot v evropskih državah veljajo tudi za Slovenijo.

Naraščajoče spletno nakupovanje

Naša država je lani beležila 72-odstotni delež spletnih kupcev. Za primerjavo, na prvem mestu je bila Velika Britanija z 92 odstotki. Poročilo navaja, da v Sloveniji v obdobju enega četrtletja 30 odstotkov kupcev na spletu nakupuje enkrat do dvakrat, 18 odstotkov od trikrat do petkrat, približno 11 odstotkov pa šestkrat ali več. Slovenci sicer največ nakupujejo na domačem in ostalih trgih EU.

Kot pravi direktor prodaja na slovenski pošti Boštjan Pernek, so lani zaradi omejitev trgovinske dejavnosti in izrazite selitve na spletne platforme beležili več kot 40-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom, od novembra lani do januarja letos pa je bil v najbolj obremenjenih dneh obseg paketnih pošiljk tudi podvojen. Pričakuje, da bomo tudi letos ob koncu leta beležili podobno rast kot lani.

Glede na trende v logistiki in naraščajoče spletno nakupovanje se Pošta usmerja v gradnjo novih logističnih zmogljivosti, prenovo in širitev paketnega poslovanja ter predelavo in usmerjanje pošiljk, nabavlja logistično opremo, ki ji pomaga učinkoviteje usmerjati povečane količine paketov, digitalizira in avtomatizira poslovanje.

Zaposlujejo dodatne kadre

Ob tem v omenjenem državnem podjetju zaposlujejo dodatne kadre za delo v dostavi in v manipulaciji s pošiljkami ter redno obnavljajo in širijo vozni park. Letos so tako odprli logistični pošti v Murski Soboti in na Ptuju, v kratkem je predvidena še ena v Krškem, gradijo pa tudi dobrih 5000 kvadratnih metrov veliko logistično halo na območju poštnega logističnega centra v Ljubljani.

Trenutno Pošta Slovenije zaposluje 5906 ljudi, od tega 1700 na poštnih okencih, na področju dostave 2809, v obeh logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru pa 722. Podjetje razpolaga s skupaj več kot 1400 vozili, od tega 864 manjšimi dostavnimi vozili, med katerimi je skoraj desetina električnih, s 367 srednje velikimi in 92 večjimi dostavnimi vozili ter 30 prikolicami.

V dostavi pošiljk uporabljajo tudi 1780 skuterjev, motornih koles in koles ter 62 električnih štirikolesnikov. Da lahko dostavijo pakete po vsej Sloveniji, zaposleni dnevno prevozijo 135.000 kilometrov, še dodajajo na Pošti.

Več tudi pisemskih pošiljk

V tem času se pripravljajo na povečan promet, zato so v delovni proces vključili večje število študentov ter najeli pogodbene izvajalce za dostavo paketov. V obeh logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru bodo po potrebi povečali ekipe zaposlenih in uvedli dodatne delovne izmene, zagotavlja Pernek.

Kot še dodajajo na Pošti, je bilo v celotnem lanskem letu v notranjem poštnem prometu prenesenih tudi nekaj manj kot 190 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v mednarodnem prometu pa dobrih osem milijonov pošiljk. Decembra je bilo v notranjem prometu prenesenih okoli 19 odstotkov več pisemskih pošiljk v primerjavi z ostalimi meseci v letu, medtem ko je bilo v mednarodnem prometu prenesenih za približno 45 odstotkov več pošiljk.
VIR: STA

V soboto, 20. novembra, se bo v Europarku Maribor nadaljevalo cepljenje proti Covid-19. 

Cepljenje, ki ga v sodelovanju z mariborskim Europarkom organizira medicinski center Sanus Statera, Ambulante Doktor Lovše d.o.o., bo potekalo od 14. do 19. ure v notranjosti vhoda pred avtobusno postajo.

Na cepljenje se ni potrebno naročiti, saj je zalog cepiva dovolj

Vsi zainteresirani obiskovalci boste lahko izbirali med cepivoma Pfizer/BioNTech in Moderna, s seboj pa imejte kartico zdravstvenega zavarovanja in osebni dokument.

 

Pred generalnim direktorjem mag. Bojanom Majcnom so danes svečano prisegli trije pravosodni policisti. Kandidati so opravili vse sklope usposabljanj in izpite ter danes izrekli prisego: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog varovanja in nadzora vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.

Dva pravosodna policista bosta delo opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, eden pa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni.

Generalni direktor je vsem trem čestital in dejal, da bi si takih dogodkov želel še več. Zaposleni so po njegovih besedah najpomembnejši kapital, ki obvladuje vse potrebne procese za nemoteno delo v zaporih. Današnja prisega pa prinaša tudi spremembo statusa, saj pravosodnim policistom omogoča uporabo polnih pooblastil. Mag. Majcen je izpostavil, da gre pri prisegi za odgovorno dejanje ter da proces usposabljanja tudi po njej teče naprej.

Vsebinsko bodo vsi pravosodni policisti lahko skozi kariero rasli ter razvijali svoja znanja in veščine, pa tudi svežino pridobljenega strokovnega znanja z usposabljanja. K temu bo prav gotovo prispevala tudi realizacija projekta »Okrepitev izobraževanja ter usposabljanja zaporskega osebja«, ob tem pa je poudaril še pomen dobrega počutja med zaposlenimi.

Pravosodni policisti so pohvalili izvedeno usposabljanje, saj so pridobili številna nova znanja. Vodja oddelka za varnost v mariborskem zavodu pa jim je zaželel, da vsak dan varno in zdravi zapuščajo delovno mesto.

Prijaznost je v zadnjih letih postala fenomen, za katerega se pogosto zdi, da je bolj stvar bontona, vzgoje in na nek način v zadnjem času sociološki fenomen, ki kriči po klikabilnosti, lajkabilnosti na socialnih omrežjih, so zapisali v Humanitarčeku- društvo za promocijo humanitarne dejavnosti.

13. november je mednarodni dan prijaznosti, ki ga v Sloveniji pospešeno zaznamujemo zadnjih nekaj let in katerega uradni nosilci smo ravno Humanitarčki, ki si utopično želimo, da bi prijaznost preprosto postala del našega vsakdana.

Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.

Leta 2015 je predsednica društva Ninna Kozorog namreč med potovanjem na Irskem na radiu poslušala oddajo o »prijaznosti«. Glede na to, da smo vsi iz otroštva navajeni predvsem nedeljskih čestitk in pozdravov je bila še toliko bolj presenečena nad oddajo, v katero so ljudje sporočali, kaj se jim je lepega zgodilo čez teden – katera naključna dobra dela so se jim zgodila ali pa so jih naredili sami. Še preden se je vrnila iz potovanja, je akcija stekla … . In tako se je rodil projekt Naključne prijaznosti tudi v Sloveniji.

Pravzaprav je na nek svojstven način šlo za vsakodnevno nadgradnjo decembrskega projekta 30 dni za 30 srčnih dejanj, v katerem Humanitarčki že skoraj desetletje vsak dan poskušajo spodbujati k malim akcijam…

Ideja je bila preprosta – da spomnijo in spodbudijo ljudi, da z malimi dejanji lahko lepšajo svet ljudem okrog sebe … Znancem, prijateljem in tudi popolnim neznancem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnevni ritem in življenje.

13. november je tako dan, ko poskušamo na vsak način še spotencirati to medosebno prijaznost, ta majhna dela. Leta 2014 smo z umetniško šolo Atilem pod mentorstvom Melite Ragolič pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo, ki so poželi takšno navdušenje, da smo se odločili, da tradiconalne rumene rožice, ki so del praznovanja Mednardonega dneva prijaznosti v tujini – nadomestijo kar s kamenčki. Siv neugleden kamenček, oblečen v barve in da pozitivnimi mislim preverjeno nariše nasmeh na obraz prav vsakemu.

Poleg tega pa je bistveno trajnejši od rumenih rožic. Veseli so, da se je akciji že prvi leto pridružilo toliko ljudi. Najprej sm sanjali o 10.000 kamenčkih, sedaj so že lani – kljub koroni – presegli številko 20.000, kar je največja tovrstna akcija barvanja kamenčkov na svetu.

Vključenih je več je 451 vrtcev in šol, 49 podjetij in nešteto posameznikov.

Letos so se odločili, da bomo kamenčkom dodali tudi sporočilce, da bodo tisti, ki ne spremljajo socialnih omrežij lahko sledili akciji …Apelirajo torej na vse, da se jim pridružijo z barvanjem kamenčkov. Kjerkoli. Kadarkoli. Lahko že v času teh počitnic. Obenem pa najdene kamenčke objavijo na socialnih omrežjih s pripisom #nakljucnaprijaznost, #kamencekprijaznosti, #danprijaznosti, da bodo tisti, ki so kamenček, ki ste ga našli, izdelali – lahko videli, da je dobil novega lastnika …. Nam bo letos uspelo preseči številko 25.000? Humanitarčki so do sedaj uspešno »zabeležili« že 24.751 kamenčkov.

Zakaj ne bi podali naprej še veljavnega listka s plačano parkirnino, če ga ne potrebujemo več? Zakaj ne bi plačali kave mamici z dvema otrokoma na koncu dolge vrste? Ali pa nekomu podarili dežnika na deževen dan, če vemo, da nas do avta loči le korak ali dva?

Dejanje tako lahko izvede čisto vsak, kjerkoli, kadarkoli – s kartico ali brez.

Sami so v poletnih mesecih za brisalce avtomobilov zatikali sončnice in upali, da bodo ljudem polepšali dan, v deževnih dneh delili dežnike ljudem, ki jih nimajo, sendviče brezdomcem, nogavice, na kavnih avtomatih puščali drobiž za kavo in na vetrobranskih steklih lepe misli. V ta namen lahko priložite tudi sporočilo, s katerimi boste nekoga spodbudili, da nadaljuje z dejanji, pozivajo iz Humanitarčka.

Združenje mestnih občin Slovenije poziva DZ k sprejetju sprememb zakonodaje, ki bi vladi omogočile učinkovito sprejemanje strokovno podprtih ukrepov za zajezitev epidemije. V razmislek predlagajo, da bi se predvidela tudi možnost za uvedbo pogoja PC (preboleli, cepljeni), kot je predlagala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje.

Skupščina Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je v ponedeljek v Ljubljani obravnavala stanje na področju epidemije covida-19. Župani mestnih občin so spomnili, da je po podatkih sledilnika za covid-18 v državi skoraj 1,2 milijona cepljenih prebivalcev in več kot 300.000 prebolevnikov. Ob upoštevanju, da je več kot 300.000 prebivalcev mlajših od 14 let, ugotavljajo, da je celotna država “ujetnica manjšine 200.000 ljudi, ki zavračajo cepljenje”, so zapisali v združenju.

Proaktivno podpirajo izvedbo ukrepov za zajezitev epidemije

Župani mestnih občin pozivajo vse prebivalce, da izkoristijo možnost brezplačnega cepljenja proti covidu-19 in tako solidarno prispevajo k zajezitvi epidemije covida-19, k lastni varnosti in varnosti drugih.

ZMOS in mestne občine že od začetka epidemije proaktivno podpirajo izvedbo ukrepov za zajezitev epidemije. Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je prepričan, da je cepljenje, dosledno spoštovanje pogoja PCT ((preboleli, cepljeni, testirani) in glede na strokovne predloge, ki jih je že septembra predlagala strokovna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, tudi morebitna uvedba pogoja PC nujna pot za normalizacijo življenja. To hkrati po njegovih besedah pomeni tudi nujno pot za sproščeno in varno izvedbo decembrskega dogajanja v slovenskih mestih, so še navedli v ZMOS.
VIR: STA

Odbor DZ za zdravstvo je v petek zvečer vnovič obravnaval predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti po tistem, ko je državni svet nanjo izglasoval veto. Z osmimi glasovi za in sedmimi proti so člani odbora ugotovili, da predlog novele ni ustrezen.

V ponovljenem postopku sprejemanja bi predlog novele za sprejem moral dobiti absolutno večino, na odboru bi ga tako moralo podpreti deset poslancev.

Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, a so jo pozneje z dopolnili pomembno predrugačili. Novelo so nato poslanci potrdili 20. oktobra in ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. S tem bi omogočili, da bosta veledrogerista LL Grosist in Farmadent ostala v lasti Lekarne Ljubljana oz. mariborske občine. Po doslej veljavnem zakonu bi namreč morali prekiniti lastniško povezavo do konca leta.

Bi šlo za neenakopravnost?

A je državni svet izglasoval odložilni veto, po mnenju predlagateljev veta bi ne glede na novelo še vedno ostala prepoved, da bi zasebne lekarne ustanavljale veledrogeriste in obratno. To pa vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu, s tem pa tudi krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo.

Predlagani noveli so sicer nasprotovali Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje zasebnih lekarn, Trgovinska zbornica Slovenije – Sekcija veletrgovcev z zdravili, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev Slovenije. Rešitvi so na odboru za zdravstvo nasprotovali tudi pristojna komisija državnega sveta, vlada, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, Lekarniška zbornica Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije itd. Nasprotovali pa so ji tudi v koalicijskih SDS in NSi.

Tudi v tokratnem glasovanju na matičnem odboru so predlog podprli poslanci iz vrst LMŠ, SAB, Levice, SD in SMC, ki je bila tudi predlagateljica novele, proti pa so bili v SDS in NSi.
VIR: STA

Približuje se začetek smučarske sezone v hitrih disciplinah, ki jo bodo tekmovalke po letu premora znova otvorile v Lake Louisu v Kanadi v začetku decembra. Ilka Štuhec je z ekipo v pripravljalnem obdobju pred to sezono doslej trenirala v Švici, v prvi polovici novembra pa se podaja v Združene države Amerike na zaključne snežne priprave in za tem prve tekme v Kanadi.

Štuhčeva, ki je 26. oktobra dopolnila 31 let, bo sezono svetovnega pokala 2021/22 začela v Kanadi, kjer bodo uvodne tekmovalne preizkušnje nove sezone za alpske smučarke v hitrih disciplinah. Lake Louise bo 3. in 4. decembra gostil uvodna ženska smuka, pred Miklavževim 5. decembra pa še superveleslalom.

“Zelo se veselim tekem v Kanadi, imam čudovite spomine na Lake Louise, tudi proga je izjemna,” je danes dejala Štuhčeva, ki bo zadnje podrobnosti v formi pred uvodnimi tekmami pilila v Copper Mountainu v Koloradu.

Za Mariborčanko je pestro poletno obdobje priprav. “Ogromnih sprememb ni bilo, ogromno smo smučali v Saas Feeju, kjer so bili najboljši pogoji, največji fokus je bil pri tem, kaj moram izboljšati sama pri sebi in kaj so še tiste malenkosti, ki jih moramo najti in dodelati, kar se tiče opreme,” je povedala.

Vrhunec sezone bodo zimske olimpijske igre v Pekingu, ki jih želi pričakati v najboljši formi. Igre v Pyeongchangu je izpustila, v Sočiju leta 2014 je bila 10. v smuku in 13. v superveleslalomu, dosežka, ki ju seveda namerava izboljšati. Kot je napovedala vodja ekipe Darja Črnko, si želijo, da bi Štuhčeva v Pekingu nastopila tudi v alpski kombinaciji.

Štuhčeva je minulo sezono vzponov in nenadejanih zdrsov končala kot 14. smukačica v seštevku discipline ter kot 40. superveleslalomistka v seštevku discipline.

Po prvih treh smukih je bila še del najboljše smukaške peterice. Po obetavnem začetku sezone v Val d’Iseru in St. Antonu, s četrtim, sedmim in šestim mestom, kjer so Štuhčevo malenkosti in pičle desetinke ločile od zmagovalnega odra, so sledili rezultati, kot so 37., 27. in 20. mesto v Crans Montani in Val di Fassi, ki so pomenili hladen tuš.

V ozadju tega je bila poškodba gležnja, nastop z bolečinami v Crans Montani, izpuščeni tekmi v Garmisch-Partenkirchnu, nato težave s pripravami na svetovno prvenstvo, kjer ni ubranila dvojne smukaške krone, padec forme in izguba zaupanja ter samozavesti.

“Gleženj je že zdavnaj rešen, pridno funkcionira,” je dejala v zvezi s poškodbo. Pričakuje, da bo formo s treningov prenesla na tekme.

Minula sezona je prinesla številne nepričakovane izzive, prišlo je do okužbe z novim koronavirusom v ekipi, omajalo pa se je tudi zaupanje v opremo. Na nekaterih tekmah se je Štuhčeva tako zanašala na stare smuči, s katerimi je v letih 2017 in 2019 osvojila naslova svetovne prvakinje v smuku. Ekipo je po koncu sezone čakalo veliko dela, da znova najdejo pravo formulo za uspeh ter da si Štuhčeva znova povrne zaupanje v opremo. Še najbolj je bilo omajano zaupanje v superveleslalomske smuči.

Po koncu sezone se je zgodila sprememba na mestu serviserja. Po treh letih je Štuhčeva prenehala sodelovanje s serviserjem Alešem Sopotnikom. Sopotnik se je preselil nazaj k ameriški ženski reprezentanci za hitre discipline, kjer je deloval tudi pred sodelovanjem z ekipo Štuhčeve.

Slovenki v novi sezoni smuči pripravlja Švicar Sepp Lauber, ki je v minuli sezoni opravljal delo serviserja smuči za švicarski tekmovalki v hitrih disciplinah Joano Hählen in Jasmine Flury. V ekipi sta dva Švicarja, ob Lauberju še trener Stefan Abplanalp.

Več v videu:

Besedilo: STA

Ob zaostrovanju epidemiološke situacije se je minister za zdravje Janez Poklukar obrnil na župane s prošnjo, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa. Med drugim naj župani aktivirajo vso razpoložljivo infrastrukturo, da bi prebivalci upoštevali pravilo preboleli, celjeni, testirani (PCT).

V zadnjih tednih se epidemiološka situacija zaradi številnih okužb z novim koronavirusom zelo poslabšuje. Število okuženih in hospitaliziranih se bo po predvidevanjih še povečevalo, zaradi česar bo zdravstveni sistem na veliki preizkušnji, je v pismu županom zapisal Poklukar.

Treba je pojasniti, zakaj je pomembno upoštevanje priporočil

Minister je zato zaprosil župane, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri preprečevanju širjenja virusa: “Prosim vas tudi, da občanke in občane ozaveščate, da vključite posameznike, ki jim ljudje zaupajo, in da tako s skupnimi močmi preprečimo nadaljnji porast okužb. Posameznikom je treba potrpežljivo in prijazno pojasniti, zakaj je pomembno upoštevanje priporočil.”

Kot je opozoril Poklukar, ob prihajajočem prazničnem koncu tedna lahko pričakujemo mnogo več srečanj in druženj ljudi, v prihodnjih dneh pa so predvideni tudi številni dogodki in množična srečanja. “Zato potrebujemo vas, da v naslednjih dneh aktivirate vso razpoložljivo infrastrukturo v vaši občini, da bi v največji možni meri prebivalci upoštevali pravilo PCT in s tem pomagali pri zmanjšanju prenosa okužb,” je dodal.

Županom poslal pismo 

Poklukar je še napovedal, da se bodo na ministrstvu takoj po praznikih skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, civilno zaščito in Rdečim križem Slovenije sestali z najbolj izpostavljenimi lokalnimi skupnostmi ter poiskali nabor ukrepov in usmeritve za izvajanje različnih aktivnosti in vključevanje ključnih deležnikov na lokalni ravni. Župane je ob tem prosil, da v lokalnih okoljih v primeru večje ogroženosti za širjenje virusa zagotovijo ustrezno koordinacijo predvidenih aktivnosti, je razvidno iz pisma, ki so ga posredovali z ministrstva.
VIR: STA

Pridobitev soglasja za pridobitev soglasja za sončno elektrarno je znanstvena fantastika. Glede na to, da ministrstvo podpira strategijo trajnostnega razvoja pa v Mariboru to v praksi očitno ni mogoče izvajati. Že nekaj časa ima Elektro Maribor enormne zaostanke, pri vlogah za priključitev samooskrbnih elektrarn, trenutno na priključitev že več mesecev čaka kar dva tisoč vlog.

Elektro Maribor trdi, da “na območju Elektro Maribor priključujemo daleč največ elektrarn v Sloveniji.” Pa to res drži? Obrnili smo se na več distributerjev, in ugotovili da v Mariboru zavajajo. Dejstva so namreč takšna, da so v letošnjem letu pri Elektro Celje izdali 2.629 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, medtem ko so pri Elektru Maribor do sredine oktobra v letu 2021 cca 1.750 soglasij za priključitev za proizvodne vire.

Poklicali tudi enega izmed večjih izvajalcev elektrarn, kjer smo dali povpraševanje, in ko smo samo omenili gradnjo na območju Elektra Maribor so nam povedali, da je čakalna doba vsaj pol leta do leto dni, drugod pa bistveno manj. Podatki, ki jih dobimo od Elektra Celje lahko to le potrdijo.

V Celju nam pojasnijo, da za vsako vlogo takoj opravijo hitro analizo, večina vlog je hitro rešljivih in jih rešijo v roku enega meseca: “Ostale vloge, ki so bolj kompleksne, rešimo v dveh do treh mesecih.” Na Elektru Maribor pa se natančnem odgovoru koliko je čakalna doba izmikajo s pojasnili, kot so, da si “sodelavci prizadevajo čim več vlog rešiti v čim krajšem čas in v to vlagajo velike napore, tudi z nadurnim delom.”

“Zaradi trenutno izjemno velikega števila prejetih vlog in kompleksnosti njihove obdelave zaradi veliko že priključenih elektrarn, so časi izdaje odločb daljši,” še iščejo pojasnila za dolge čakalne dobe pri Elektru Maribor. Glede na to, da nam ne postrežejo s konkretno številko, da lahko vedeti le, da je čakanje tako dolgo, da jim ni v ponos.

Čakamo še na jasne odgovore ministrstva ki naj bi spodbujalo gradnjo malih sončnih elektrarn, a vseeno dopušča takšno čakanje pri obravnavi soglasij določenih distrubuterjev, kot je Elektro Maribor.

Elektor Maribor jasnih odgovorov ne podaja

Pri Elektru Celje nam jasno odgovorijo tudi, koliko zaposlenih ureja to področje: “V prvih devetih mesecih leta 2021 se je število vlog za samooskrbne elektrarne v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu povečalo za 214 %. Zaostanek imamo minimalen, saj so zaposleni v letošnjem letu na tem področju opravili 650 nadur.”

Enake podatke smo želeli tudi od Elektro Maribor, ki pa je vnovič izmikajo pri jasnih podatkih: “Sodelavci si prizadevajo čim več vlog rešiti v čim krajšem čas in v to vlagajo velike napore, tudi z nadurnim delom. Družba je v zadnjem letu glede na enormno povečanje obsega vlog zaposlila več novih sodelavcev, v postopku pa so še nove zaposlitve.”

V teh dneh je ponovno zabeleženih več poskusov prevar, nepridipravi pa so izkoristili ime Nove KBM, da bi prišli do podatkov žrtev.

“V Novi KBM zaznavamo povečano aktivnost spletnih goljufov. V imenu banke se pojavljajo lažna elektronska sporočila in lažni profili na družbenih omrežjih,” so sporočili iz banke.

Prepoznajte prevaro

“Ker si prizadevamo, da naše stranke poslujete varno, smo na naši spletni strani pripravili nasvete, kako pravočasno prepoznati prevaro in ne nasesti spletnim goljufom,” so še dodali.

Državni svet je s 14 glasovi za in desetimi proti izglasoval veto na novelo zakona o lekarniški dejavnosti, ki ponovno dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če veletrgovca z zdravili ustanovi občina ali javna lekarna. Državni zbor bo tako o zakonu moral glasovati še enkrat, za ponovno potrditev pa bo potrebnih 46 glasov.

Prejšnji teden je sicer novela v glasovanju v DZ dobila podporo 47 poslancev.

Odločanje o odložilnem vetu na novelo zakona o lekarniški dejavnosti je predlagala interesna skupina delodajalcev. Razloge je na današnji seji državnega sveta predstavil njen vodja Igor Antauer.

Pojasnil je, da veljavni zakon prepoveduje t. i. vertikalne lastniške oz. kapitalske povezave v obe smeri, kar pomeni, da ne moreta biti kapitalsko povezana veletrgovec z lekarnami in lekarne ne z grosistom.

Tako izvajalci lekarniške dejavnosti ne smejo ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili. Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili na debelo, pa ne smejo imeti v lasti deležev v kapitalu ali drugih naložb v pravnih osebah, ki opravljajo lekarniško dejavnost.

Neenakopravnost deležnikov na trgu

Če bo obveljala novela, pa bo za pravne osebe, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali prometa na debelo z zdravili, ostala prepoved ustanavljanja pravnih oseb, ki opravljajo lekarniško dejavnost. Prav tako “organizacije”, katerih temeljna dejavnost je dobava zdravil, še vedno ne bi smele ustanavljati zasebnih lekarn. Takšno organizacijo bi lahko ustanovil le javni lekarniški zavod ali samoupravna lokalna skupnost, je povzel Antauer.

Po mnenju interesne skupine se s tem vzpostavlja neenakopravnost deležnikov na trgu in krši ustavno določeno svobodno gospodarsko pobudo. Opozarjajo tudi, da taka ureditev v neenak položaj postavlja manjše lokalne skupnosti, ki ne bodo zmožne zagotoviti virov za ustanovitev in delovanje lastne organizacije za preskrbo z zdravili.

Predlog za veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, medtem ko interesna skupina lokalnih interesov stališča o tem ni sprejela, ampak so sklenili počakati na predstavitev argumentov na seji, na podlagi katerih se bo potem vsak svetnik odločil, kako bo glasoval.

Mora se ohraniti vsaj minimalna konkurenca med dobavitelji

V imenu predlagateljev novele je Dušan Verbič (SMC) pojasnil, da je danes v Sloveniji za opravljanje trgovanja z zdravili na debelo registriranih 415 podjetij, trg dobave zdravil pa obvladujejo zgolj štirje dobavitelji, dva tuja in dva slovenska.

Poudaril je, da se mora ohraniti vsaj minimalna konkurenca med dobavitelji, saj bi prenehanje delovanja dveh na trgu pomembnih slovenskih dobaviteljev, mariborskega Farmadenta in ljubljanskega LL Grosista, pomenilo, da imamo zgolj še tuje dobavitelje zdravil in “popolno odvisnost od tujcev”. Tujcem pa bi v celoti ostali tudi dobički. Gre za javni interes, je ocenil Verbič.

Po besedah državne sekretarke z ministrstva za zdravje Alenke Forte pa črtanje področja povezav vodi v deregulacijo lekarniške dejavnosti, saj na koncu lastništvo določa ekonomsko poslovanje.

Lobističen zakon?

Pri tem je glede prejšnji teden sprejete novele ocenila, da gre za izrazito lobističen zakon. V interesu dveh mestnih občin je, da zadržita status, kot ga imata, kar zadeva lastništvo grosistov, je dejala in izpostavila, da bi ob prenosu lastništva iz javnega lekarniškega zavoda na ustanoviteljico, ostal vpliv, ki ga želijo preprečiti. “Lastnik, torej mestna občina, bi na zaposlene v lekarnah lahko vršila pritisk za večjo prodajo določenih zdravil,” je pojasnila državna sekretarka.

Nasprotno pa je Dejan Crnek, sicer podžupan Mestne občine Ljubljana, ocenil, da je videti, kot da delujejo lobistično vsi tisti, ki želijo prepovedati nadaljnje delovanje dveh podjetij, ki sta prepredeni tudi s slovenskim znanjem in slovenskimi ljudmi.
VIR: STA

Protest proti vladnim ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusu in pogoju PCT (preboleli, cepljeni, testirani) tokrat potekajo po več krajih po Sloveniji, tudi v Mariboru.

Nekaj pred 15. uro so se začeli zbirati na Trgu svobode. Skupaj se je zbralo okrog 100 ljudi, ki se je okrog 17. ure podalo po mariborskih ulicah. Shod zaenkrat poteka mirno.