Marko Podgornik Verdev, uspešen mariborski podjetnik je po vikendu, ko se je v Mariboru odvila Parada ponosa sklenil, da na to temo zapiše dolg zapis na družbenem omrežju.

Zapis je začel s tem, da se je vprašal: “Parada ponosa ali pustna povorka?” V nadaljevanju pa zapiše: “Lahko mi rečete gej ali biseksualec. Tudi peder, če hočete. Meni je vseeno. V bistvu niti sam ne vem, kaj sem. V preteklosti sem seksal z ženskami in ob tem iskreno neizmerno užival. A seks z moškim je (zame) boljši. In zato verjetno ne bom nikdar več spal z žensko. Sem gej ali sem biseks? Sem bil prej eno, zdaj sem drugo? Jaz sem jaz. Ker spadam v skupino ljudi, zaradi katere je nastala parada ponosa, si o tem upam zapisati svoje misli. Svoj pogled. Svoje argumente. Iskreno in z vsem srcem podpiram prizadevanja LGBTQ+ populacije za enake pravice. In da ne ostajam pri besedah; naše podjetje je prva družba v zasebni lasti na Štajerskem, ki je pridobila certifikat “LGBT prijazni”. Spolna usmerjenost nima nikakršne veze s sposobnostjo posameznika in z njegovim delom v podjetju. Pika. Amen. Vesel sem, SREČEN in hvaležen, da je skupina mavričnih ljudi uspela doseči, da sem lahko danes poročen z moškim. Da lahko to, kar sem moral pred 30 leti skrivati, danes javno živim.”

Če si klovn, si lahko klovn vsak dan

“A eno so pravice do dostojnega življenja, drugo so pravice do oblačenja po svojih željah. Osebno sem mnenja, da parada ponosa ni maškarada. Živimo v svetu, kjer lahko hodiš vsak dan oblečen kakorkoli želiš. Bodite iskreni in si odgovorite na vprašanje – kolikokrat v letu se obrnete za nekom, ki je “čudno” oblečen. Kolikokrat komentirate ali v mislih obdelujete obleko nekoga drugega. Če smo “čudno” oblečeni že itak vsak dan, zakaj je potem potrebno ravno parado ponosa spremeniti v parado posmehovanja javnosti? Če si klovn, si lahko klovn vsak dan. Kar nekaj moških se danes oblači v oblačila, ki so pred leti pristajala zgolj nežnejšemu spolu. Ljudje na ulici se za njimi obračamo in se sprašujemo kam gre ta svet. Vsaj v Mariboru je tako. V Ljubljani si upajo(te) dosti več. Ampak parada ponosa ni namenjena pravicam do oblačenja po svojih željah. Namenjena je pravicam do enakopravnega življenja z ostalimi ljudmi. Da bomo vsi enaki pred zakonom. In ne oblačenju. Ni ga zakona, ki bi zapovedoval obleko, “ še zapiše Podgornik Verdev.

Se kdaj vprašate, če morda vi postavljate stereotipe o gejih?

“Se kdaj vprašate, če morda vi postavljate stereotipe o gejih? Ste kdaj pomislili, koliko škode naredite s tem mladim fantom? Ki so šele ugotovili, da jih privlačijo moški? In si ne upajo nikomur povedati? Ker so geji poženščeni in se oblačijo v roza. Ker tako vsi mislijo o nas (vas). In bodo tarča posmeha? Zakaj to vem? KER MI VSI LJUDJE GOVORIJO DA NE IZGLEDAM KOT PEDER. Torej imajo vsi ljudje predstavo, kako bi naj izgledal. Tudi sam jo imam. Sam rečem, da nisem tipčen peder. In od kod imam predstavo kakšni tipični pedri s(m)o? S faking parad ponosa. Te so namreč slika, ki jo o LGBT populaciji rišete javnosti. Jebat ga. Ta zapis ni namenjen nobenemu posamezniku. Tudi ni namenjen prepiru na Facebooku. Namenjen je zgolj razmisleku ali je res potrebno tako ali se da kako drugače,” svoj zapis sklene Marko Podgornik Verdev.

V ponedeljek bo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 30 do 36 stopinj Celzija.

FOTO: Pixabay.si

Od ponedeljka do srede bo v popoldanskem času po nižinah velika toplotna obremenitev. V torek in sredo bo pretežno jasno in zelo vroče. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.

Doteka spet postopno toplejši zrak

Nad srednjo Evropo in Alpami je območje enakomernega zračnega tlaka. Nad naše kraje z vetrom zahodnih smeri doteka spet postopno toplejši zrak. Napoved za sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo in poletno vroče.

Dobro jutro, danes in jutri bo pretežno jasno in vroče. pic.twitter.com/U4o81vqRik

— ARSO vreme (@meteoSI) June 28, 2021

Na 2. mariborski paradi ponosa z geslom “Zate, zame, za nas” je okrog 300 podpornic in podpornikov korakalo po mestnih ulicah v znak solidarnosti z LGBTQIA+ skupnostmi v Sloveniji in po svetu. Nato pa so na Trgu svobode imeli še protestni shod, na katerem sta med drugimi govorila tudi evropska poslanka Tanja Fajon in državni poslanec Boštjan Koražija.

Na paradi ponosa se je zbralo okrog 300 podpornic in podpornikov LGBTQIA+ skupnosti, ki so s pohodom po mestnih ulicah in slavnostnimi nagovori na Trgu svobode opozorili na diskriminacije in krivice, s katerimi se še danes soočajo številni v Mariboru, Sloveniji in po svetu.

Geslo Parade ponosa Maribor 2021

Zbirali so se med 16. in 17. uro, nato pa so se odpravili po centru mesta. Pohod je spremljala v živo tudi tudi naša ekipa.

Protestnemu pohodu so sledili govori

Udeleženci so se vrnili na Trg svobode, kjer so jih nagovorili govorniki in govornice. Prva je bila direktorica Mladinskega kulturnega centra Marja Guček. Govorila pa sta tudi evropska poslanka Tanja Fajon in državni poslanec Boštjan Koražija. Sledil je še prorektor za prenos znanja Univerze v Mariboru Urban Bren.

Govorniki na Paradi ponosa Maribor 2021.

Po premoru pa so govorili še direktorica zavoda Koroška Pride Neža Oder, aktivistka in programska sodelavka na Zavodu TransAkcija Lee Aymard, podpredsednik organizacije FVG Pride Yuuki Gaudius.

Marja Guček: “Vsak od nas se lahko odloči, v kakšnem mestu želi živeti.”

Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor, je izpostavila Madžarsko kot državo, ki je pred dnevi sprejela zakon, ki prepoveduje informiranje o LGBT+ vsebinah v izobraževalnem procesu. Zakon, ki prepoveduje oglaševanje, v katerem bi bile LGBT+ osebe prikazane kot del vsakdanjega, »normalnega« življenja, kjer bi bile LGBT+ osebe prikazane kot nekdo, ki je naš sosed, prijatelj, sodelavka, odločevalec. Nekdo, s komer popijemo kavo, čaj. Knjige, ki obravnavajo homoseksualne vsebine, bodo prepovedane. Pa tudi, da vsak od nas lahko nekaj naredi: “Vsak od nas se lahko odloči, v kakšnem mestu želi živeti. Da želi živeti v mestu, v državi, v skupnosti držav, kjer skupne vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic niso samo seznam želja, napisanih v Lizbonski pogodbi.”

Tanja Fajon: “Danes je v Mariboru praznik ljubezni”

Tanja Fajon je izpostavila, da je to, da se je 16 držav zoperstavilo madžarskemu predsedniku Orbanu, dobra novica, da pa žal Republika Slovenije ni zraven. Dejala je, da je danes v Mariboru praznik ljubezni, praznik raznolikosti. Pravi, da se je treba boriti za svobodo, ki je temeljna pravica.

Boštjan Koražija: “Stop’li bomo vkup pa bomo reš’li zadeve!”

Koražija je dejal, da bi lahko bilo tako, kot se reče na Štajerskem: “Stop’li bomo vkup pa bomo reš’li zadeve!” Kar se tiče boja za manjšine, temeljne vrednote, ki so zanj osnovne človekove pravice. KI bi že morale biti dobljene, ne pa, da bi  morali ponovno odhajati v boj. Želi, da bi lahko enkrat predstvniki prišli vsi v državni zbor, kjer bi povedali svoje zgodbe, da bodo poslanci vedeli, za kaj gre in da bodo razumeli, da gre za osnovne človekove pravice.

“Podpri parado, izobesi zastavo”

S pričetkom meseca ponosa je Mladinski kulturni center Maribor pripravil akcijo »Podpri parado, izobesi zastavo«, s katero so pozvali mariborsko javnost, da v juniju izrazi solidarnost do skupnosti LGBTQIA+ v obliki izobešanja mavričnih zastav.

Mavrične zastave so izobesili:
1. Mestna občina Maribor
2. Univerza v Mariboru
3. Pravna fakulteta Maribor
4. Študentski domovi Maribor
5. Univerzitetna knjižnica Maribor
6. Društvo DrogArt
7. Zavod Mars Maribor
8. Narodni dom
9. Slovenska filantropija
10. Večer
11. LUSH
12. Rajzefiber
13. GT22
14. Nova KBM
15. Mikro+Polo
16. Zavod PIP
17. Muzej NOB Maribor
18. Zavod TransAkcija (Ljubljana)
19. Zavod Koroška Pride (Slovenj Gradec)

Zastavo so izobesile tudi številne posameznice in posamezniki iz skupnosti LGBTQIA+ ter podpornice in podporniki skupnosti iz celotne Slovenije.

ECDC je objavil nov zemljevid Evrope. Zelena le vzhodna kohezijska regija, zahodi del Slovenije pa ni zelen.

FOTO: Pixabay.com

Spremenjeni kriteriji semaforja Evropskega centra za nadzor bolezni. V Sloveniji so namreč po novem zelene primorsko-notranjska, jugovzhodna Slovenija, posavska, zasavska, savinjska, koroška, podravska in pomurska regija. Oranžne pa ostajajo goriška, obalno-kraška, gorenjska in osrednjeslovenska regija. Za prebivalce zelenih regij se za vstop na Hrvaško ukinjajo vsi pogoji in to takoj.

Spremembe stopijo v veljajo takoj

“Če pride do uvrstitve Republike Slovenije ali nekaterih regij na tako imenovani zeleni seznam, se bo potnikom skladno s trenutno veljavnim odlokom omogočil vstop v Republiko Hrvaško pod enakimi pogoji kot pred pojavom bolezni covid-19, če ne kažejo znakov bolezni ali niso bili v tesnem stiku z obolelo osebo,” so včeraj za žurnal24.si zagotovili na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve. Hrvaški odlok se namreč sklicuje neposredno na zemljevid ECDC, zato so tudi spremembe uvrstitve posameznih držav takoj uveljavljene.

Prebivalci goriške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in gorenjske statistične regije za vstop na Hrvaško še naprej potrebovali PCT pogoje, prebivalci drugih regij pa bodo šli na Hrvaško lahko le z osebno izkaznico, tako kot pred epidemijo.

Skupna služba varstva okolja (SSVO), ki deluje v okviru Skupne občinske uprave (SOU) Maribor, je na ministrstvo za okolje in prostor kot nosilca sanacije nedavnega onesnaženja v Pivoli, posledice odlaganja komunalnega blata, naslovila predlog, da v program sanacije vključi tudi kontinuirano vzorčenje površinske in podzemne vode na območju vodnjakov v Bohovi. 

FOTO: DRSV

Vodnjaka Bohova 1 in Bohova 2 – prvi na območju mariborske in drugi hoške občine – sta blizu kraja onesnaženja in sta oba v sistemu črpališč Mariborskega vodovoda. Vsak dan se iz teh vodnjakov načrpa okoli 1900 m3 pitne vode.

S komunalnim blatom onesnaženi potok v Pivoli se izliva v Hočki potok, ta pa teče naprej po vodovarstvenih območjih, kjer sta tudi bohovska vodnjaka

SSVO zato ocenjuje, da lahko, glede na razsežnosti onesnaženja v Pivoli, pričakujemo morebitne dolgoročne posledice v obliki površinskega in podzemnega onesnaženja vode in da moramo biti na to karseda pozorni že zdaj. “Smiselno je, da določeno daljše časovno obdobje kontinuirano vzorčimo tako površinsko kot podzemno vodo na lokacijah blizu vodnjakov (ali tudi drugih, izbranih po strokovni presoji),” zapišejo na mariborski občini.

SSVO je sicer nosilec imisijskega monitoringa tal, podzemnih in površinskih voda na vodovarstvenem območju črpališč Mariborskega vodovoda. Monitoring se izvaja kot skupni projekt, v sodelovanju strinajstimi občinami, na širšem vodovarstvenem območju vodnih virov Selniška Dobrava, Ruše, Vrbanski plato, Betnava, Bohova, Dobrovce in Ceršak.

SSVO bo v odziv na onesnaženje v Bohovi izvedla naslednje:
– v okviru rednega programa monitoringa za leto 2021 bo poskrbela za vzorčenje in analizo
vode iz Hočkega potoka na lokaciji, določeni v letnem programu, ki je blizu vodnjakov (odvzem
dveh vzorcev v različnih časovnih obdobjih);
– v letnem programu monitoringa za leto 2021 bo prilagodila program vzorčenja podzemne vode tako, da bo dodatno vzorčila vodo na strokovno izbrani lokaciji – glede na bližino vodnjakov in v smeri toka podzemne vode glede na lokacijo onesnaženja (odvzem dveh vzorcev v različnih časovnih obdobjih).

Pogostejšega vzorčenja in analiz tako površinske kot podzemne vode v okviru sprejetega letnega programa lokalne skupnosti, ki sofinancirajo monitoring, ne morejo prevzemati; zato tudi predlog okoljskemu ministrstvu, da dodatno vzorčenje vključi v program sanacije onesnaženja.

“Če bi namreč prišlo do onesnaženja pitne vode v bohovskih vodnjakih s časovnim zamikom, moramo že zdaj razmišljati o posledicah in stroških, ki bi lahko nastali zaradi nujnega zaprtja črpališča, sanacije vodnjakov, zagotavljanja nadomestnih virov pitne vode in podobni,” so še zapisali na mariborski občini.

Kot smo že poročali, je bila letos v Sloveniji zaznan porast primerov mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov.

Vir: pixabay.com

Kot so pojasnijo na NIJZ gre za akutno nalezljivo bolezen, ki jo poročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.

Okrevanje traja več tednov ali celo mesecev

Bolezenski znaki se navadno pojavijo med dvema in štiri tedni po okužbi. Bolezen se začne
z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinam v ledvenem predelku in trebuhu. Kot še pojasnijo na NIJZ se pojavijo motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitev v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic.

Nevarna okolja so predvsem kleti, drvarnice in na pol zapuščene hiše, kjer bivajo glodalci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali slino. “Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih pomožnih prostorov , ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci,” so zapisali na NIJZ.

In kaj lahko storite?

Tveganje za zdravje ljudi predstavljajo mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice. “Posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši naj občani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta,” dodajo.

Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku
povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom mišje mrzlice.

Na današnji 21. redni seji Senata UM so se senatorke in senatorji seznanili ter potrdili Akcijski načrt enakosti spolov Univerze v Mariboru za obdobje 2021-2022.

Univerza v Mariboru se je tako zavezala k trajnostnim strukturnim in kulturnim spremembam za spodbujanje enakosti spolov, s konkretnimi ukrepi k spodbujanju enakosti spolov v akademski skupnosti UM, in k odpravi ovir, s katerimi se spopadajo ženske, zlasti na glavnih točkah kariernega razvoja in napredovanja. Prav tako se je zavezala k odpravljanju diskriminatornih ravnanj, ki ga doživljajo LGBTIQ+ osebe, so zapisali v sporočilu za javnost.

Z namenom, da UM sistematično in organizirano pristopi k problematiki enakosti spolov ter da postane bolj dostopna za invalide in osebe s funkcijskimi omejitvami je rektor imenoval Delovno skupino za pripravo akcijskega načrta za enake možnosti na UM, ki je pripravila prvi načrt enakosti spolov za naslednje štiriletno obdobje.

Kačič se je izločil in na seji ni prisostvoval

Senatorke in senatorji so se seznanili z vlogo in pisanji mag. Igorja Đukanovića, v katerih slednji rektorja UM, prof. dr. Zdravka Kačiča, obtožuje kršitve avtorskih pravic in akademske nepoštenosti. Z vidika zagotovitve nepristranske in transparentne obravnave se je rektor UM, prof. dr. Zdravko Kačič, popolnoma izločil iz zadeve in na seji ni prisostvoval. Senatu UM je bilo predstavljeno poročilo strokovnjakov s področja avtorskih pravic o domnevni kršitvi avtorskih pravic in akademske poštenosti prof. dr. Zdravka Kačiča, iz katerega izhaja, da prof. dr. Zdravko Kačič ni kršil moralnih avtorskih pravic drugih avtorjev.

Na podlagi predstavljenega poročila in opravljene razprave so senatorke in senatorji soglasno sprejeli sklep, s katerim so ugotovili, da zoper prof. dr. Zdravka Kačiča v zvezi z objavo univerzitetnega učbenika z naslovom Komunikacija človek – stroj, izdanega pri založbi Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko, Maribor, iz leta 1995 in v zvezi z objavo učbenika Digitalno procesiranje signalov, izdanem pri založbi Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko, Maribor, iz leta 1994, ni podlage za uvedbo morebitnih postopkov v povezavi z vprašanjem kršitve avtorskih pravic in akademske nepoštenosti.

Senatorke in senatorji so potrdili tudi terminski plan sej Senata UM in stalnih komisij Senata UM v naslednjem študijskem letu

Prav tako so potrdili predlog sklenitve sporazuma o sodelovanju z Inštitutom za tehnologije upravljanja v Ghaziabadu, Indiji, katerega je predlagala Ekonomsko-poslovna fakulteta, saj je takšen sporazum bistvenega pomena za izmenjavo študentov ter pedagoškega in strokovnega osebja. Omenjena univerza je namreč mednarodno uveljavljena z AACSB akreditacijo.

Nadalje so senatorji potrdili tudi predlog sklenitve sporazuma o sodelovanju s China University of Petroleum, Kitajska, predlagateljice Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, za namen pedagoškega in raziskovalnega sodelovanja.

Poletnima šolama je bilo podeljeno soglasje za izvedbo

Dvema mednarodnima poletnima šolama je bilo podeljeno soglasje za izvedbo, in sicer poletni šoli Organizacija, management in družba Fakultete za organizacijske vede, katere namen je predstaviti interdisciplinarnost organizacijskih ved, ki je ključnega pomena za uspešen management organizacij, ter poletni šoli Solution Design Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, zasnovani na principih kot so »learning by doing«, »projektno učenje«, »problemsko učenje«, design thinking« in drugih podobnih relevantnih pristopih, z osredotočanjem na temo Vrednost odpadkov (The value of waste).

Tudi tokrat so senatorji obravnavali in potrdili dispozicije doktorskih disertacij, obravnavana so bila predhodna soglasja k izvolitvam v nazive tako visokošolskih učiteljev kot visokošolskih sodelavcev ter izvoljena naziva redni profesor ter znanstveni svetnik.

Od postavitve prve hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave naprej se v Dravskih elektrarnah Maribor zavedajo, da so na reki gost, ki koristi njeno vodnatost za proizvodnjo električne energije, in da je njihova dolžnost ter zaveza prihodnjim generacijam, da tako reko, kot obrečna področja ohranjajo v najprimernejši različici za sobivanje okolja, ljudi in proizvodnih objektov.

Prav pri slednjem so se srečale poti Dravskih elektrarn Maribor in Mestne občine Maribor in rezultirale v projektih sonaravne večnamenske ureditve brežin reke Drave.

Smeli in celovito zastavljeni načrti Mestne občine Maribor glede ureditve obrečnih površin so jih povezali pri naslednjih dve projektih:

– Sonaravna večnamenska ureditev brežin na levem bregu bazena hidroelektrarne Mariborski otok, ki je izhajala iz ciljev trajnostnega razvoja območja Brestrniškega jezera. Dravskim elektrarnam Maribor, kot izvajalcu del, je bilo naročeno, da naj ureditev vključuje ekološke funkcije jezera, krajnski in funkcionalni vidik ter poleg energetske rabe ter varstva narave upošteva tudi možnost izboljšanja turistične in športno-rekreativne rabe jezera. Tako je na območju levega brega reke Drave, jugozahodno od nekdanjega motela Jezero v Brestrnici nastal »naravni amfiteater«, ki ga sestavlja devet osemnajstmetrskih klopi, namenjenih postankom kolesarjev oziroma umirjenemu ogledu reke Drave in dogajanjem na njej (pri čemer velja še posebej izpostaviti aktivnosti Veslaškega kluba – katerega klubski prostori so v neposredni bližini – člani pa dosegajo vrhunske rezultate tako na domačih kot mednarodnih tekmovanjih.

– Ureditev servisne poti med Meljem in Metavo. S ciljem sledenja razvoju novih dejavnosti, ne da bi bila okrnjena osnovna vodnogospodarska in energetska dejavnost, je družba Dravske elektrarne Maribor v letošnjem letu pristopila k izvedbi omenjene servisne poti, ki pa bo, z nadgradnjo in dodatno ureditvijo in označitvijo s strani Mestne občine Maribor, omogočala varno pot za kolesarje – kot del Dravske kolesarske poti – in pešce.

Ob tem je potrebno poudariti, da so brežine reke Drave skozi Maribor umetne tvorbe (zgrajene za potrebe delovanja hidroelektrarne Zlatoličje leta 1968) in je zaradi  pritiska  vode  vedno prisotna možnost porušitve in s tem poplavna ogroženost okolice. Ravno zaradi zagotavljanja varnosti je potreben stalni nadzor nad stanjem brežin hidroenergetskega bazena, ki ga neprestano izvajajo strokovne službe Dravskih elektrarn Maribor.

Z izvedeno omenjeno servisno potjo je nadgrajena varnost brežine, ki bo hkrati občanom in turistom omogočala uporabo poti za rekreacijo ali sproščen sprehod. Omenjena izvedena projekta pa nista edina, pri katerih sodelujemo. Še v letošnjem letu bodo Dravske elektrarne Maribor nadaljevale z utrjevanjem in zaščito brežine na odseku Melje – Metava in na levem bregu Drave na lokaciji Lenta – od Studenške brvi do starega mostu, s čimer se bo omogočil začetek izvedbe del za projekt Dravska promenada. Prav tako se nadaljuje z urejanjem servisne poti na desnem bregu reke Drave (skozi Maribor), ki je z nekaj dodatnega vložka – vsaj za sedaj, pred začetkom del celovite prenove s strani občine – primernejši za pešce in kolesarje in lepši na pogled.

“Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije”

Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor je ob tem povedal: “Osnovna dejavnost družbe Dravske elektrarne Maribor je varna in zanesljiva proizvodnja električne energije. V skladu s koncesijsko pogodbo za energetsko rabo reke Drave smo dolžni vzdrževati brežine reke, v kolikor pa jih lahko ob tem nadgradimo na način, da so lepše in koristnejše za občane in turiste, bomo to vedno, v kolikor bo le v naši moči, tudi storili. Zato izkoriščam priložnost in prosim uporabnike omenjenih površin, da jih ne uničujejo temveč le uporabljajo in na ta način vzdržujejo v dobro vseh.”

“Projekt sonaravnega amfiteatra ob Dravi, ki tvori preplet športno-rekreativnega in nenazadnje kulturi namenjenega prostora”

Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, je ob tem dejal: “Vesel sem izjemno dobrega sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in Mestno občino Maribor. Za prizadevanja ureditve naše skupne okolice se zahvaljujem direktorju DEM in ekipama sodelavcev, ki so izvedli projekt sonaravnega amfiteatra ob Dravi, ki tvori preplet športno-rekreativnega in nenazadnje kulturi namenjenega prostora.”

Dodal je, da z Dravskimi elektrarnami dobro sodelujejo tudi na področju med Meljem in Metavo, kjer bo degradirano območje kmalu postalo prijetno za sprehajalce in kolesarje: “ne smem pa pozabiti tudi na sodelovanje pri projektu ureditve nabrežja reke Drave med Sodnim in Vodnim stolpom na Lentu. Vse našteto je dober pokazatelj sodelovanja med gospodarstvom in lokalno skupnostjo.”

V sredo, 16. junija 2021, je potekala konstitutivna seja novega Sveta zavoda RRA Podravje – Maribor. Svet zavoda, ki ga sestavlja 6 članov, je bil imenovan v skladu z novim Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, ki je pričel veljati 15. decembra 2020.

Uroš Rozman in Marko Soršak na ustanovni seji Razvojnega sveta regije Podravje

Z novim Odlokom se je spremenila sestava Sveta zavoda. Svet zavoda RRA Podravje – Maribor, ki je bil imenovan za obdobje štirih let, sedaj sestavlja 6 članov, in sicer: 3 predstavniki Mestne občine Maribor kot večinske ustanoviteljice, 1 predstavnik ostalih petih občin ustanoviteljic, 1 predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti ter 1 predstavnik delavcev zavoda.

Novoustanovljeni Sveta zavoda RRA Podravje – Maribor se je seznanil z organiziranostjo, delovanjem in aktivnostmi agencije.

Agencija, ki deluje v okviru štirih sektorjev izvaja številne regijske projekte. Med pomembnejšimi so: Partnerstvo za Pohorje, Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, PONI Podravje, Drava Natura 2000, Naša Drava, Regionalno skrbništvo SPIRIT ter Privabljanje investitorjev. Agencija prioritetno pripravlja Regionalni razvojni program za obdobje 2021–2027, prav tako pa izvaja 6 projektov, vezanih na reko Dravo.

Pomemben člen podpore podjetništvu 

Ena izmed pomembnejših prioritet RRA Podravje – Maribor na področju podjetništva v letu 2021 je vzpostavitev t. i. Mrežnega podjetniškega inkubatorja Podravje kot pomembnega člena podpore podjetništvu v občinah in predstavlja nadgradnjo podpornega okolja za podjetništvo na regionalni ravni, ob tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, pospešuje ustanavljanje novih podjetij in nudi konkretno pomoč pri delovanju, rasti ter razvoju ustanovljenih podjetij.

V okviru Sektorja za raziskave, razvoj in inovacije bo agencija sledila prizadevanjem za vzpostavitev raziskovalne skupine in poglobljeno sodelovanje z gospodarstvom, Javim holdingom Maribor, Univerzo v Mariboru ter ostalimi regijskimi institucijami na področju krožnega gospodarstva, pametnih mest in industrije 4.0.

Povezati turizem in turistične produkte 

S sektorjem za turizem pa želi RRA Podravje – Maribor povezati turizem in turistične produkte na območju reke Drave (Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot), Pohorja (Partnerstvo za Pohorje) in Podravja.

RRA Podravje – Maribor pospešeno nadaljuje tudi z aktivnostmi za priključitev Štajerskega tehnološkega parka. Sveta zavoda pa je na včerajšnji seji podal tudi soglasje za nakup in pripojitev Inštituta Wcycle.

Neva Pipan, predsednica Sveta zavoda, je povedala: “RRA Podravje – Maribor uspešno sledi zastavljenim ciljem, dosega izjemne rezultate in izvaja številne uspešne projekte. Spodbuja sodelovanje in povezovanje občin in drugih deležnikov v regiji, prav tako pa uspešno izvaja aktivnosti povezovanja na področju gospodarstva in razvoja turizma v regiji.”

Na današnji novinarski konferenci Vlade vezano na covid-19, je minister za zdravje podal tudi informacijo o tem da bodo določeni sektorji oz. delovna mesta, po novem deležna dodatkov za delu v času epidemije.

Kot je povedal Janez Poklukar, minister za zdravje bodo dodatek dobili tudi tisti na vodstvenih položajih: “Naslednji ukrep je dodatek za delo v rizičnih razmerah za direktorje v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva in v raziskovalni dejavnosti za obdobje od 19. oktobra 2020 pa do 15. junija letos.”

Nagrajevanje lokalnih odločevalcev

“Podobno smo dodali tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za župane, podžupane in direktorje občinskih uprav. Zadnja dva ukrepa sta namenja temu, da se tudi te odgovorne odločevalce na lokalnem in drugih nivojih lahko ustrezno nagradi,” še o tako imenovani nagradi pojasni Poklukar.

Vse predlagane rešitve prinašajo hitre in preproste ukrepe s ciljem večje učinkovitosti ter odpravljanja posledic epidemije. “Ukrepi bodo olajšali vsakdan,” še doda minister.

Dijaki, ki bodo v šolskem letu 2021/2022 obiskovali 1. letnik srednjega poklicnega izobraževanja, lahko od danes do 24. septembra oddajo vlogo za pridobitev štipendije za deficitarne poklice. Podeljenih bo 1000 štipendij po dobrih 100 evrov mesečno v celotnem obdobju izobraževanja. V naboru poklicev ni več izdelovalca kovinskih konstrukcij.

FOTO: Pixabay.com

Na novo lahko štipendijo za deficitarne poklice pridobijo le dijaki 1. letnikov, ki so prvič vpisani v srednje poklicno izobraževanje iz nabora deficitarnih poklicev za šolsko leto 2021/2022 in bodo s tem pridobili višjo izobrazbo od že pridobljene, so danes sporočili iz javnega štipendijskega sklada.

Seznam nabora poklicev, ki veljajo za deficitarne, se spreminja. Letos tako med poklici ni več izdelovalca kovinskih konstrukcij, saj se program ne bo izvajal oziroma ne bo vpisa v prvi letnik.

V naboru 21 deficitarnih poklicev

V naboru tako ostaja 21 deficitarnih poklicev: kamnosek, mehatronik operater, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, klepar-krovec, izvajalec suho montažne gradnje, tesar, slikopleskar-črkoslikar, pečar, gozdar, dimnikar, steklar in tehnik steklarstva.

K dvojezičnemu izobraževalnemu programu ekonomski tehnik, ki ga izvajajo v italijanskem jeziku, so letos dodali še programa avtoserviser in predšolska vzgoja. Dvojezičnemu izobraževalnemu programu v madžarskem jeziku pa so poleg mehatronika operaterja, strojnega in kemijskega tehnika dodali še program ekonomski tehnik.

Prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka, prav tako ne na višino plačila dohodnine. Dijak lahko istočasno prejema državno ali Zoisovo štipendijo, štipendija pa ni združljiva s kadrovsko štipendijo.

Štipendijsko razmerje lahko miruje, vendar ne več kot eno leto

Če dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto.

Če bodo na skladu prejeli več vlog, kot je na voljo sredstev, bodo vloge razvrščali glede na višjo povprečno oceno v zaključnem razredu osnovne šole in glede na višjo povprečno oceno izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole.

Leta 2015 so razpis za štipendije za deficitarne poklice razveljavili, ker so štipendije podeljevali po načelu “kdor prvi pride, prvi melje”, zaradi česar je prišlo do sesutja spletne strani, kjer je bilo mogoče dobiti vlogo. Leta 2016 so nato takšen sistem spremenili.

S štipendijami za deficitarne poklice na skladu želijo spodbuditi mlade k vpisu v izobraževalne programe za deficitarne poklice in s tem zagotoviti ustrezno število mladih z znanji, potrebnimi za obstoj in razvoj posameznih gospodarskih panog.

Za šolsko leto 2021/2022 je na voljo 3,5 milijona evrov

Za štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2021/2022 je na voljo 3,5 milijona evrov, dijak pa bo za celotno obdobje trajanja izobraževalnega programa prejemal štipendijo v višini 102,40 evra, so še dodali v skladu.
VIR: STA

Včeraj, 13. junija, je bilo v Sloveniji pozitivnih 24 oseb.

FOTO: UKC Maribor

Opravljenih je bilo 6.953 hitrih antigenskih testov in 1.023 PCR testov. Potrdili so 24 novih primerov, kar predstavlja 2,3 odstotka testiranih. 14-dnevna pojavnost tako znaša 130,5 na 100.000 prebivalcev, poroča covid sledilnik.

Hospitaliziranih je 134 oseb, 42 jih potrebuje intenzivno terapijo. Umrli sta dve osebi. V UKC Maribor je bilo včeraj hospitaliziranih 26 oseb, od tega 13 na navadnem oddelku in 13 na oddelku za intenzivno nego.

Polno cepljenih je 547.495 oseb, kar predstavlja 26,1 odstotkov Slovenije.

Hospitalizirani pacienti s #covid_19 v obdobju 30. 5. 2021 – 13. 6. 2021. pic.twitter.com/c6yZcWvJXu

— UKC Maribor (@UKCMaribor) June 14, 2021

Kot poroča portal 24ur.com, je vodja logističnega dela cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin dejal, da so do sedaj z enim odmerkom Pfizerja cepili 2813 mlajših od 18 let.

FOTO: Pixabay.com

Dva odmerka je prejelo 616 oseb. Večina jih je bilo cepljenih v UKC, saj gre za kronične bolnike. Bojana Beović pa je, kot poroča 24ur.com, povedala, da ravno cepljenje otrok, ki imajo kronične bolezni, še posebej priporočajo.

V Mariboru precej zanimanja

Cepilni centri bodo najstnike bolj množično cepili tekom poletja, starši pa jih lahko že zdaj prijavijo na portalu zVEM. V Ljubljani se je prijavilo že več kot 800 mladostnikov, precej zanimanja pa je tudi v Mariboru, še zapišejo na 24ur.com.

Strokovnjaki so na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju poudarili, da je cepljenje ena največjih civilizacijskih pridobitev.

Da bi zagotovili zadostno, vsaj 60-odstotno precepljenost populacije, bi bilo po mnenju nekaterih treba okrepiti komunikacijsko kampanjo, drugi so za individualni pristop k tistim, ki se še niso cepili.

Minister za zdravje Janez Poklukar, na pobudo katerega je predsednik republike organiziral današnje srečanje strokovnjakov, je poudaril, da je cepiva trenutno v Sloveniji dovolj, zato bodo v naslednjih dneh spremenili taktiko cepljenja in bodo v cepilnih centrih cepili vse, brez naročanja. Pri tem pa je treba ljudi spodbuditi oz. nagovoriti, da se bodo dejansko cepili, cilj je 80-odstotna precepljenost med starejšimi in vsaj 60-odstotna pri splošni populaciji.

60-odstotna precepljenost prebivalstva nizka arbitrarna meja

Kot je opozorila infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu Mateja Logar, je 60-odstotna precepljenost prebivalstva nizka arbitrarna meja, da se virus manj širi v družbi. Vsak dodaten odstotek precepljenosti pa bo po njenem mnenju odslej težje doseči.

Kot je dodal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala, ki je tudi sam razvijal cepivo proti covidu-19, bi se morali bolj zavedati, kakšen privilegij imamo s tem, da imamo na razpolago dovolj cepiv – večina človeštva namreč tega nima. Ob tem je opozoril, da bo 50- do 60-odstotna precepljenost prebivalstva dovolj, da se obvladuje epidemija poleti, medtem ko bi jeseni za to potrebovali višji delež.

Tako Jerala kot infektologinja, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović sta ocenila, da je komunikacijska kampanja v podporo cepljenju premalo intenzivna. Jerala je predlagal, da bi imeli ambasadorje cepljenja in da bi se bilo treba kampanje lotiti profesionalno in najeti komunikacijsko agencijo.

Dosledno upoštevanje vseh ukrepov

Beovičeva pa je opozorila, da pri takem tempu cepljenja lahko avgusta sledi nov epidemični val, če se ne bomo držali ukrepov. Pred tem valom lahko obvaruje res intenzivno cepljenje in dosledno upoštevanje vseh ukrepov.

Tudi direktor mariborskega zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Jernej Završnik meni, da zdravstveni delavci sami ne bodo mogli dvigniti precepljenosti na želeno raven, po njegovem mnenju so ključni mediji, ki jih je pozval, naj pomagajo pri osveščanju prebivalstva.

Po mnenju imunologa Alojza Ihan bi bilo treba starejše od 50 let precepiti vsaj v 90 odstotkih. Prepričan je, da jim bo to uspelo le z osebnim pristopom do teh ljudi. Tako predlaga pristop, kot velja denimo pri državnih presejalnih programih, ko ciljne skupine na dom prejemajo pošto in pozive k udeležbi. “Morajo se zavedati, da so tisti, ki bodo odločali o svojem zdravju, svojih družin. Od te skupine prebivalstva je odvisno, ali bomo v jeseni mirni ali pa se bodo epidemični vali ponavljali,” je dejal.

Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa je predlagal, da je treba cepljenje proti covidu-19 prikazati kot skupen uspeh in da je cepljenje uspeh družbe, ne samo vlade in politike.

Ob tem je opozoril, da so tudi v zdravniških vrstah posamezniki, ki nasprotujejo cepljenju. Po Voljčevem mnenju ti naredijo največjo škodo cepljenju. A je ob tem opozoril, da proti cepljenju nastopajo tisti zdravniki, ki prestopijo meje svoje stroke in javno nasprotujejo strokovnim razlagam.

Solidarnostni vidik cepljenja

Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo pa je dejal, da razume tiste, ki so skeptiki so cepljenja, ker se bojijo novih tehnologij, ki so jih uporabili pri ustvarjanju mRNK in vektorskih cepiv. Dobra novica pa je, da prihajajo klasična cepiva, tako da se bodo lahko cepili vsi, ki so imeli doslej tovrstne pomisleke, je poudaril.

Več udeležencev posveta je predlagalo, da je treba v javnosti opozoriti na solidarnostni vidik cepljenja, saj posameznik s cepljenjem zaščiti sebe, ob tem pa poskrbi, da okužbe ne prenese na svojce. “Ko se cepiš, zavaruješ sebe, hkrati pa daš prispevek k padcu epidemije. Upadanje epidemije je tako tvoj oseben uspeh,” je dodal Voljč.

Po mnenju vodje cepilnega centra v Ljubljani Simone Repar Bornšek žal “etika in solidarnost malo primeta”, pač pa se večinoma ljudje odločajo za cepljenje zaradi osebne koristi, da bodo lahko šli na morje. Upanje pa vidi v tem, da tisti, ki kolebajo, ali se cepiti ali ne, informacije večinoma iščejo pri strokovnjakih.

Tudi infektologinja Mojca Matičič, ki vodi covidni klicni center, meni, da so “daleč še od etičnih načel za cepljenje”. Po njenem mnenju je sicer mnogim mar, ali se cepiti ali ne, potrebujejo pa predvsem več informacij in umirjen pogovor.

Pahor se je vsem sodelujočim zahvalil za njihov doprinos

Direktor NIJZ Milan Krek pa je posvaril, da je lahko razmišljanje mladih, češ da so mladi in fit, zelo varljivo, saj hudo zbolevajo tudi mladi in zdravi posamezniki. “Vsak mora vedeti, da s tem, ko se ne cepi, tvega. Tvega obolenje, ki se lahko konča tudi s smrtjo,” je opozoril.

Pahor se je vsem sodelujočim zahvalil za njihov doprinos k reševanju epidemije in poudaril: “Cepljenje ni problem, je rešitev. Cepimo se za svoje zdravje in vseh nas. Vse do konca nas mora prevevati zmagovalna miselnost.”
VIR: STA

Po šolah, vrtcih in drugih zavodih so danes ponudili tradicionalni slovenski zajtrk. Sestavljajo ga kruh, maslo, med, mleko in jabolka, vse domačega izvor.

Tradicionalni slovenski zajtrk so prvič organizirali pred desetimi leti. Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je izobraževati, obveščati in osveščati šolajočo se mladino in vzporedno širšo javnost o pomenu zajtrka kot pomembnega obroka v okviru naših prehranjevalnih navad.

Obiskali smo Osnovno šolo Selnica ob Dravi in Osnovno šolo v Hočah.

Tradicionalni slovenski zajtrk nudi priložnost, da se zavemo problema zavržkov hrane oz. odpadne hrane

Tudi na tem področju lahko vsak izmed nas naredi korak v smeri zmanjševanja, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da imamo vsak dan znova priložnost, da spremenimo naše prehranske in nakupovalne navade.

Pobudnik projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je Čebelarska zveza Slovenije, pri njem pa sodeluje več ministrstev in ustanov s področja kmetijstva, šolstva in gospodarstva.

Otrokom se bodo danes v šolah in vrtcih pridružili tudi čebelarji, ki bodo osveščali o pomenu čebel in čebelarstva za pridelavo hrane ter o pomenu ohranjanja čistega okolja.

Skupina poslancev v DZ vlaga predlog novele zakona o delovnih in socialnih sodiščih, s katero želi dodatno zaščititi predstavnike delavcev. Po njej se odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavniku delavcev, ki je bil odpuščen zaradi svojega sindikalnega dela, ne more izvršiti, preden sodišče ne ugotovi, ali je bil odpuščen zakonito ali ne.

Slika je simbolična. Vir: pixabay.com

Predlog novele so s predstavniki delavcev pripravili v Levici, sopodpisali pa so ga tudi poslanski skupini SD in SAB, so sporočili iz Levice.

Predstavniki delavcev so v zadnjem desetletju namreč vedno pogosteje pod vedno močnejšim pritiskom delodajalcev; grozijo jim z odpovedjo, jih šikanirajo na delovnem mestu, pogosto grožnjo z odpovedjo tudi uresničijo, je na današnji novinarski konferenci povedal poslanec Levice Miha Kordiš.

Spoštovanje delavskih pravic

Kot je izpostavil, so predstavniki delavcev tisti, ki sodelujejo v delavskih svetih in organizirajo sindikalne celice v posameznih podjetjih, ki so največje zagotovilo, da podjetje spoštuje delavske pravice.

Po besedah Kordiša je trenutna ureditev taka, da delodajalci zlahka disciplinirajo predstavnike delavcev tako, da jim vročijo odpoved pogodbe o zaposlitvi, nato pa je delavcem prepuščeno, da se borijo in iščejo svojo pravico na sodišču. “Tudi v primerih, ko delavski predstavniki dobijo sodno bitko na sodišču, je pogosto že prepozno. Cilj delodajalca je dosežen, delovni kolektiv je zastrašen, sindikat ali delavski svet je obglavljen,” je dodal.

Kršitve mora tudi dokazati 

Da to težavo naslovijo, popravijo in dodatno zaščitijo delavske predstavnike, so v Levici pripravili novelo zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Ta bi omogočila, da se izvrševanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadrži v trenutku, ko se predstavnik delavcev na to odpoved pritoži na sodišče.

“Na tak način se svojevrstno obrne dokazno breme. Če želi delodajalec odpustiti nekoga, ki je hkrati aktiven v delavskem svetu ali sindikatu, mora kršitve, na katere se sklicuje, ne le zatrjevati, ampak jih mora tudi dokazati,” je poudaril Kordiš.
VIR: STA

V obeh obeh kliničnih centrih v teh dneh zbirajo podatke in oblikujejo sezname otrok, starejših od 12 let in so posebej ranljivi kronični bolniki. Pri njih tako preverjajo interes za cepljenje proti covidu-19. Na pediatrični kliniki UKC Ljubljana so sicer že cepili 85 mladostnikov, ki so starejši od 16 let in so posebej ranljivi kronični bolniki.

FOTO: Pixabay.com

Potem ko je Evropska agencija za zdravila dala dovoljenje za uporabo cepiva proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer in BioNtech za otroke, stare od 12 do 15 let, se je tudi svetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) strinjala z uporabo tega cepiva pri omenjeni starostni skupini.

Ob tem je skupina sklenila, da se otroci, stari 12 let in več, cepijo po enakih prioritetah kot odrasli, torej najprej posebej ranljivi kronični bolniki, nato kronični bolniki, nato pa vsi ostali. Cepljenje otrok, ki spadajo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov, poteka v terciarnih ustanovah, torej v obeh kliničnih centrih, cepljenje ostalih otrok pa v cepilnih centrih.

Od začetka je namreč Pfizerjevo cepivo registrirano za starejše od 16 let

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da so na pediatrični kliniki že v prvi fazi s pomočjo zdravnikov zbrali podatke posebno ranljivih kroničnih bolnikov, ki so starejši od 16 let – že od začetka je namreč Pfizerjevo cepivo registrirano za starejše od 16 let, in se nato na podlagi pogovorov s starši dogovorili za cepljenje tistih, ki še niso bili morda cepljeni. Tako so cepili 85 oseb.

S širitvijo skupin za cepljenje pa so ponovno zbrali podatke o posebno ranljivih kroničnih bolnikih, starih od 12. do 15 let. Osebe s seznama oz. njihove starše v teh dneh kličejo in preverjajo interes za cepljenje, nato bo bodo tiste, ki bodo v to privolili, tudi cepili.

Zbirajo podatke od zdravnikov

Tudi v UKC Maribor so za STA pojasnili, da trenutno še zbirajo podatke od svojih zdravnikov, na podlagi katerih bodo ustvarili seznam. Nato bodo stopili v stik s starši otrok in preverili interes za cepljenje.

Sicer pa se na cepljenje zdravih otrok, starejših od 12 let, pripravljajo tudi po cepilnih centrih. Vodja ljubljanskega cepilnega centra Simona Repar Bornšek je za STA pojasnila, da bodo ob cepljenju otrok na cepilnem mestu prisotni tudi pediatri. Na cepljenje v Ljubljani naj bi čakalo okoli 800 otrok. Cepili jih bodo predvidoma v prihodnjem tednu.
VIR: STA

Na HPC Vega, največjem slovenskem superračunalniku, se izvaja prvi razvojni projekt iz gospodarstva. Raziskovalci podjetja NorthVolt bodo reševali eno izmed najbolj perečih težav v zgodovini človeštva: zmanjšanje emisij CO2 v prometu.

FOTO: izum.si/hpc/

NorthVolt je svetovno znano vodilno podjetje na področju proizvodnje in razvoja baterij

V partnerstvu z ENCCS (EuroCC National Competence Centre Sweden), švedskim nacionalnim kompetenčnim centrom, v podjetju raziskujejo uporabo klasične in reaktivne molekularne dinamike ter kvantnih kemijskih simulacij za izboljšanje tehnologije baterij.

S strani EuroHPC JU so raziskovalci za razvoj in skaliranje programske opreme pridobili skoraj dva milijona jedrnih ur superračunalniških zmogljivosti na superračunalniku Vega. Zanje to pomeni novo možnost za napredek, saj bodo lahko izvajali veliko večje in bolj realistične simulacije, relevantne za razvoj baterij, kot pa bi bilo to možno izvajati z običajnimi računalniki.

Če bo njihov projekt uspešen, bo imel zelo velik vpliv na družbo: izboljšana bo električna mobilnost, ki ima dober potencial za znižanje emisij CO2 v prometu.

Superračunalnik Vega na Institutu informacijskih znanosti je financiran s pomočjo kohezijskih sredstev in države Slovenije, obenem pa je prvi superračunalnik, ki ga je dodatno financirala organizacija EuroHPC. Z njim Slovenija pridobiva na mednarodni veljavi.

Kot kaže bo ta teden še precej muhast. Ponoči bo pretežno oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17 °C.

Vir: pixabay.com

V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, še bodo nastajale krajevne plohe, predvsem v zahodni polovici Slovenije tudi kakšna nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 26 °C, so zapisali na ARSO.

In kakšni so obeti?

V torek, sredo in četrtek bo precej sončno, popoldne bodo zlasti v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije plohe in nevihte.

V nedeljo bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme. Skozi ves dan se bodo marsikje pojavljale občasne, krajevne padavine, po večini plohe in nevihte.

Vir: Pixabay.com

Slednjih bo največ čez dan in popoldan. Plohe in nevihte bodo možne povsod po državi. Zaradi šibkih višinskih vetrov bo pomikanje padavin počasno, poroča portal neurje.si.

Lokalno lahko čez dan in popoldan nastanejo tudi močnejše nevihte, ki jih bodo spremljali predvsem močni, dolgotrajnejši nalivi. Krajevno je možna tudi večja količina sodre ali manjše toče.

Ozračje se bo v večernih urah postopno umirjalo

Zaradi šibkih višinskih vetrov bo pomikanje nevihtnih celic počasno, zato lahko nad območji, kjer bodo nastale močnejše nevihte, pade večja količina dežja v razmeroma kratkem času. Posledično je možen hiter porast lokalnih hudournikov in potokov, ki lahko poplavijo izpostavljene ceste in objekte.

Ozračje se bo v večernih urah postopno umirjalo, a lahko tudi tekom noči na ponedeljek še ponekod nastanejo posamezne plohe ali kakšna manjša nevihta, še zapišejo pri neurje.si.

Prihodnji vikend, bodo v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca izvedli ponovno akcijo zaščite prek klopnim meningoencefalitisom “Zdravo v naravo”. V primeru, da ste se udeležili pretekle akcije in takrat dobili termin za drugi odmerek, se na cepljenje za termin 12. junija, ne prijavljate.

Pobudnik akcije, ki traja že deseto leto zapored in je kasneje postala vse slovenska,je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi tokrat se bodo prebivalci Maribora in okolice lahko v času akcije cepili po znižani ceni.

Cepljenje bo potekalo na UŠC Leona Štuklja

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni.

Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti bo cepljenje odraslih in otok potekalo na lokaciji UŠC Leona Štuklja, Koroška cesta 130, Maribor v soboto 12. 6. 2021 od 8.00 –
19.00 ure. Na cepljenje se je obvezno potrebno naročiti.

Občani se lahko za cepljenje proti KME (klopnemu meningoencefalitisu) prijavijo:
– preko spletne aplikacije https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/488
– ali pokličejo na tel. številko 02/ 620 12 10, vsak delovni dan od petka 28. 5. 2021 do srede 9. 6. 2021, od 7.00 do 15.00 ure.

“O točnem terminu cepljenja bodo obveščeni preko SMS sporočila dan ali dva pred pričetkom cepljenja,” pojasnijo in dodajo, da bo cena cepiva na ta dan znašala 20 evrov.
Cena cepiva proti KME, bo na ta dan znašala 20.00 eur. Naprošajo vse, ki imajo rumeno cepilno knjižico, da jo prinesejo s seboj. Izdaja nove cepilne knjižice znaša 5 eur.

Priporočljiv presledek 14 dni

“Priporočljiv presledek med cepivom proti Covid-19 in ostalimi cepljenji je 14 dni, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva (drugi odmerek sledi 1-3 mesece po prvem, tretji pa 5-12 mesecev po drugem). Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Pri osebah starih 60 let ali več so poživitveni odmerki priporočljivi na tri leta,” pojasnijo.

Cepljenje ni priporočljivo za osebe z akutno vročinsko boleznijo in tiste, ki so alergični na jajčne beljakovine ali sestavine cepiva. Cepijo se lahko samo zdravi občani.