V tokratnem Dialogu je bil gost rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič. Spregovorili smo o aktualnem dogajanju na univerzi, o začetku letošnjega študijskega leta, o prihodnosti in investicijskih projektih, prav tako pa smo ga spoznali tudi nekoliko bolj osebno.
Več v videu:
Na višješolskih in visokošolskih zavodih se je včeraj začelo študijsko leto, tokrat v živo s tradicionalnimi dobrodošlicami univerz in študentskih organizacij. Študijski proces bo po dveh covidnih letih znova potekal nemoteno v predavalnicah in laboratorijih. Na Alma Mater Europaea v Mariboru so študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju sprejeli že minuli konec tedna.
Poglejmo kako je bilo.
Danes so v Selnici ob Dravi podpisali pogodbo za izgradnjo sodobnega vrtca, ki bo ne samo zgrajen po sodobnih standardih, ampak bo tudi lesen, narejen v celoti iz slovenskega lesa.
Selniška županja Vlasta Krmelj je po podpisu pogodbe z obema izvajalcema Ivanom Cajzekom iz podjetja GIC Gradnje in Markom Lukičem iz podjetja Lumar dejala, da je to zanjo srečen dan, predvsem pa za občino in lokalno skupnostjo, saj bodo po več kot 40 letih dobili v občini Selnica ob Dravi nov vrtec. Zadnja leta so se izjemno trudili dobiti tako zemljišče kot zagotoviti vse ostale izpolnjene pogoje, da lahko vrtec začnejo graditi. Vrtec bodo zgradili za sedanjo telovadnico, imel bo 11 oddelkov. Pohvalila je še, da bodo imeli prvi javni objekt, ki bo v celoti zgrajen iz slovenskega lesa. Sama investicija je vredna 5,3 milijona evrov, zaključek gradnje je predviden konec leta 2023.
Ivan Cajzek, direktor podjetja GIC Gradnje Rogaška Slatina, ki je eden od dveh izvajalcev, je povedal, da gre za drugačen projekt, kot so jih bili vajeni do sedaj. Za nizkoenergetsko zgradbo in veliko manjšim okoljskim odtisom. Najpomembnejše pa se mu zdi, da se bodo otroci počutili veliko boljše kot pa v vrtcih, kjer porabijo več energije, saj je, kot pravi tako: manj kot objekt porabi energije, boljše je bivanjsko okolje v objektu. Poudaril je, da gre za objekt, vrtec, ki bo v celoti narejen iz slovenskega lesa, kar so dosegli v poslovnem dogovoru s podjetjem Lumar.
Marko Lukič, direktor podjetja Lumar, prav tako sopodpisnik pogodbe o izgradnje novega vrtca v Selnici ob Dravi, pa je zaupal več podrobnosti. Gre za vrtec, ki bo v celoti lesen, a ne gre za okvirno konstrukcijo, ampak za masivno leseno konstrukcijo. Ta zagotavlja še bistveno višje bivalno okolje kot klasična okvirna konstrukcija. Ob tem je poudaril, da bodo otroci prišli vanj, ko bo že suh. Če bi objekt bil grajen klasično, pa bi se še eno oziroma dve leti sušil. Poudaril je, da bo že od prvega dne v vrtcu zdrava bivalna klima. Les, iz katerega bo vrtec grajen, bo iz Slovenije, vsi posamezni deli obdelave lesa bodo prav tako opravljeni v Sloveniji.
Pred samim podpisom pogodbe so v preddverju Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi nastopili otroci iz vrtca Kobanček in pokazali, kako razigrani in sproščeni so. Najprej so namreč zapeli, nato pa še prešerno zaplesali.
Strokovnjaki opozarjajo, da se je cilj vzgojno-izobraževalnega procesa, ki bi moral potekati skladno z razvojem celovito delujoče, osmišljene, avtonomne in zadovoljne osebe, v veliki meri izgubil.
Na Alma Mater Europaea pripravljajo on-line brezplačna predavanja in strokovno razpravo z okroglo mizo o najbolj perečih vprašanjih vzgoje in izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki bo v sredo, 28. septembra, ob 17. uri. Zainteresirani se lahko prijavijo preko te povezave: PRIJAVA NA DOGODEK.
Pogovarjali smo se s prof. dr. Sebastjanom Kristovičem, vodjem projekta Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja pri ARRS.
Na Osnovni šoli Vuzenica so pripravili Tehniški dan v sklopu Evropskega tedna mobilnosti.
Učencem so svoje delo predstavili policisti in gasilci pa tudi vodniki reševalnih psov. Mlajši učenci pa so ta dan porisali še Splavarsko ulico.
Univerza v Mariboru je danes svečano praznovala 47-letnico obstoja. Ob tem so opravili tudi inavguracijo rektorja Zdravka Kačiča in podelili častni doktorat projektantu mostov in viaduktov Marjanu Pipenbaherju.
Na sami slovesnosti so podelili nagrade in priznanje študentom, obenem pa tudi naslov častni doktor, ki ga je dobil Marjan Pipenbaher, ter naslov zaslužni profesor, ki ga je dobil Miroslav Rebernik, nosilec več pobud na ekonomskem področju.
Po prejemu najvišjega priznanja, ki ga je Pipenbaher dobil za izjemne in vrhunske dosežke, ob tem pa tudi za zasloge za razvoj in delovanje Univerze v Mariboru, je spregovoril sam projektant. Med zadnjimi vrhunskimi dosežki je Pelješki most na Hrvaškem. Ta sicer sodi med pet največjih mostov v Evropi, prav tako pa je njegov projekt tudi viadukt Črni Kal.
Na slovesnosti, ki se je odvila v Kazinski dvorani SNG Maribor, je zbrane nagovoril minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. Komentiral je tudi podelitev naslova častni doktor Pipenbaherju z besedami, da gre za izrednega človeka ih izrednega projektanta. Pri tem pa tudi, da ne gre samo za prenos znanja, ampak da moramo to znanje tudi znati boljše izkoriščati.
Minister se je sicer dotaknil tudi načrtovane prenove visokega šolstva.
Rektor univerze Zdravko Kačič je omenil, da gre pri projektih Pipenbaherja za izjemno ambicioznost, tako da so počaščeni, da so mu lahko podelili častni naslov.
Sicer pa je rektor še izpostavil načrte univerze v svojem novem mandatnem obdobju.
Med najboljše študente Univerze v Mariboru so uvrstili Živo Šuto, študentko Pravne fakultete, na drugem mestu je Nejc Novak, študent fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, na tretjem mestu pa Martin Domajnko, študent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Na razpis Najboljši študent Univerze v Mariboru v študijskem letu 2021/22 je prispelo 27 popolnih vlog iz 13 fakultet. Razpis, ki letos poteka že 10. leto, je način s katerim želi Univerza v Mariboru in sodelujoči partnerji nagraditi najboljše študente in študentke za njihovo študijsko odličnost in jih motivirati pri nadaljnjem izobraževanju, raziskovanju in delu.
Univerza v Mariboru je že deseto leto zapored izvedla tradicionalni razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Danes je potekala slavnostna prireditev, na kateri so razglasili najboljše tri uvrščene in razkrili rezultate razpisa.
Naziv najboljši študent Univerze v Mariboru v študijskem letu 2021/22 je na podlagi ocene strokovne komisije in po vnaprej postavljenih kriterijih pripadel študentki Pravne fakultete Univerze v Mariboru – Živi Šuta. Drugo uvrščen je bil študent Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru – Nejc Novak, tretje mesto pa je pripadlo študentu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Martinu Domajnku. Nagrajenci bodo prejeli denarne nagrade, ki jih je prispevala GENERALI zavarovalnica d. d., in sicer bo najboljša študentka Univerze v Mariboru prejela zavidljivo denarno nagrado v višini 1.000 €, drugo uvrščen 600 € in tretje uvrščeni 400 €.
Strokovna komisija za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru, ki ji je predsedoval prof. dr. Urban Bren, je v pestrem izboru prejetih vlog izbrala študentko, ki se lahko pohvali z večkratno uvrstitvijo med najboljših 5% študentov v generaciji in s povprečno oceno 9,73, na 2. stopenjskem študijskem programu Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Je prejemnica dveh Perlahovih priznanj, soavtorica znanstvenega in strokovnega članka, prejemnica nagrade za najboljšo študentko 1. stopnje Mestne občine Ptuj, sodelovala pa je tudi na mnogih študentskih raziskovalnih projektih, kot so Zaščita žvižgačev – od pravne ureditve do novinarske prakse – WHISTLE, FBB UM o nadzoru nad delom policije – Ureditev na Hrvaškem in Temeljne pravice in izzivi digitalizacije: od pravne ureditve do prakse – TEMDIG. Poleg vseh dejavnosti sodeluje na fakulteti tudi kot tutorka, v sodelovanju z ekipo pa je pridobila tudi mednarodni nagradi za dosežke na mednarodnem tekmovanju Phillip C. Jessup International Moot Court Competition.
Danes pa je s ponosom v svojo zbirko priznanj dodala tudi nagrado za najboljšega študenta oziroma študentke Univerze v Mariboru v študijskem letu 2021/2022.
Drugo mesto pripada Nejcu Novaku, študentu magistrskega študija Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Na 2. stopnji študija se lahko pohvali s povprečjem ocen 10.00, kar ga uvršča tudi med najboljših 5% njegove generacije. Poleg brezhibnega povprečja pa mu je 2. mesto zagotovila tudi Rektorjeva nagrada, visoka uvrstitev na študentskem natečaju Idejna in grafična zasnova Vurnikove poti po Radovljici in sodelovanje na projektih kot so Neptune, Učni park “Sonce” v občini Ruše in Interdisciplinarni pristop k idejni zasnovi Muzeja industrijske dediščine Maribora – Podzemni rovi Tezno. Študent je za nagrado nanizal tudi ostala sodelovanja v sklopu Univerze v Mariboru, pri tem pa bil soavtor strokovnega članka in avtor poglavja v monografski publikaciji.
3. mesto je dosegel študent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Martin Domajnko. Tudi on se lahko pohvali s povprečjem ocen na 2. stopnji 10.00, kar ga uvršča med najboljših 5% njegove generacije. Poleg povprečja, pa so mu 3. mesto zagotovili različni projekti, raziskovalna dela, nagrade in strokovni članki. Martin Domajnko je sodeloval na konferenci SQAMIA 2022 v Novem Sadu in konferenci Student Computer Science Conference. Skozi leta na študiju je bil vključen v projekte Inštituta za informatiko, in sicer Projekt EduCTX, Projekt Block.IS, Projekt iPOT in Projekt EBSI. Odličen dosežek s katerim se lahko pohvali je tudi zmaga v tekmovalnem delu FERI jesenske šole “Blockchain aplikacije – razvoj decentraliziranih rešitev”.
Študentom sta na prireditvi čestitala in podelila zaslužene nagrade rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič in predsednik strokovne komisije prof. dr. Urban Bren.
“Veseli nas, da smo lahko letos že 10. leto zapored nagradili Najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Vse to nam ne bi uspelo brez partnerja GENERALI zavarovalnice d. d., ki je v letošnjem študijskem letu zagotovila finančne nagrade za študente ter tudi poskrbela, da je bila višina nagrad povečana glede na pretekla leta. Hvala, da prepoznavate pomen odličnosti naših vzornih študentov, z zavidljivimi študijskimi, raziskovalnimi in znanstvenimi uspehi, ki svojo odličnost dopolnjujejo še z mnogimi obštudijskimi dejavnostmi. Čestitam nagrajencem in vsem sodelujočim na razpisu za pogum k prijavi. Želim jim, da bodo tudi v prihodnje tako zavzeti in bodo izkoristili svoje potenciale ter trud vlagali v svoje znanje,” je ob razglasitvi nagrajencev poudaril prof. dr. Zdravko KAČIČ, rektor Univerze v Mariboru.
Predsednik strokovne komisije, prof. dr. Urban BREN, je poudaril: “Komisija za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru tudi ob jubilejnem desetem razpisu ni imela lahkega dela – prejeli smo prijave 27 izjemnih študentov s kar 13 različnih fakultet. Vseeno zagotavljamo, da so šle nagrade in denarna sredstva pokrovitelja GENERALI zavarovalnice d.d. v prave roke.”
Danes obeležujemo svetovni dan fizioterapije. Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva fizioterapije je osteoartroza. Študenti fizioterapije na Alma Mater so pripravili konkretne rešitve za pomoč pri rehabilitaciji bolnikov s to boleznijo, ki velja za najbolj razširjeno kronično degenerativno bolezen sklepov. So pa na včerajšnji novinarski konferenci opozorili tudi na primanjkljaj fizioterapevtov.
“Na Alma Mater smo v sklopu študijskega programa fizioterapije ter številnih drugih raziskovalnih in aplikativnih projektov s tega področja pripravili konkretne rešitve za pomoč pri rehabilitaciji bolnikov z osteoartrozo,” je dejal Tine Kovačič, vodja doktorskega študijskega programa Fizioterapija na Alma Mater Europaea – ECM, ki je tudi predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije. Ob tem je še poudaril, da sta zlasti preprečevanje in zgodnje zdravljenje ključnega pomena za zaustavitev naraščajočega zdravstvenega, ekonomskega bremena zaradi osteoartroze. “520 milijonov po celem svetu trpi za osteoartrozo. Skupaj z našimi študenti fizioterapije in mentorji smo oblikovali individualiziran program terapevtske vadbe, ki zmanjša tveganje za poškodbe kolena do 50 odstotkov in lahko pomaga preprečiti osteoartrozo,” je še dodal Kovačič.
Ob tem so opozorili na primanjkljaj fizioterapevtov v Sloveniji. Alma Mater Europaea – ECM študijski program fizioterapije izvaja na vseh stopnjah. “Izvajamo tiste študijske programe, ki so za družbo in trg dela najpomembnejši. S staranjem prebivalstva starejši ljudje potrebujejo več fizioterapevtskih obravnav in v Sloveniji žal znatno zaostajamo po številu fizioterapevtov in tudi po dostopnosti do obravnav. Naši študenti fizioterapije k rešitvam teh družbenih problemov že v času študija pristopijo s številnimi dobrodelnimi projekti,” je poudarila Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM in izpostavila projekte Od rojstva do korakov, fizioterapevtske obravnave za mlade perspektivne športnike in športnice, digitalizacijo fizioterapije in pomoč pri izvedbi fizioterapevtskih obravnav v domovih za starejše. Ob tem je še poudarila, da so in da bodo v bodoče fizioterapevti zelo iskani kader, saj se prebivalstvo stara. Zaradi primanjkljaja pa se pacienti danes soočajo z dolgimi čakalni dobami v javnem zdravstvu, je še dodal Kovačič.
V Centru za medicinsko rehabilitacijo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor opažajo naraščanje števila bolnikov z diagnozo osteoatrtroze. “Razlogi so tako v staranju prebivalstva, kot vedno bolj pasivnemu življenjskemu slogu. Bolezen namreč prizadene tudi mlajšo populacijo in rekreativne športnike. Napotitev v fizioterapevtsko obravnavo je vedno več in posledično se čakalne dobe daljšajo. S to problematiko smo že seznanili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predlagali razširitev programa ter podelitev novih koncesij, kar bi pacientom omogočilo obravnavo znotraj dopustne čakalne dobe,” je pojasnil Alen Pavlec, vodja fizioterapije Centra za medicinsko rehabilitacijo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
Alma Mater študenti fizioterapije, kot bodoči strokovnjaki za gibanje, so pred kratkim izvajali tudi redne fizioterapevtske obravnave na prostem, v mestnem parku in drugih zelenih površinah, kjer so pod vodstvom predavateljice Tatjane Horvat, višjega predavatelja Mladena Herca in Tineta Kovačiča pacientom omogočili uspešno okrevanje, povrnitev funkcijskih zmogljivosti in nenazadnje boljšo kakovost življenja.
V mariborskem Europarku bo to soboto, 10. 9., od 10. ure potekal sejem rabljenih učbenikov Mladi Mladim.
Na stojnicah pri vhodu 3 s strani Titovega mostu bodo dijaki in študentje prodajali rabljeno študijsko literaturo, šolske učbenike in knjige. Namen sejma je v prvi vrsti mladim ponuditi učna gradiva po dostopnejših cenah, a prireditev prerašča okvire sejma. S predstavitvijo dejavnosti različnih organizacij in plesno-glasbenim programom želijo obenem pričarati lep vstop v šolsko leto in spodbujati kulturne dejavnosti.
V Europarku so prireditev pripravili v sodelovanju s Studiem 11 ter k sodelovanju povabili Mladinski kulturni center in Šolo umetnosti Atilem, ki bodo na sejmu predstavili svoje dejavnosti. Za popestritev dogajanja bo poskrbel nastop dveh plesnih šol, najmlajši se bodo lahko udeležili likovne delavnice. Dušan Ćešič, idejni vodja projekta, želi s prireditvijo razširiti ponudbo družbeno odgovornih vsebin, ki pozitivno vplivajo na mesto. “Želimo si, da bi se sejem sčasoma razvil v kulturni festival s socialno noto, ki bi spodbujal ustvarjalnost in prispeval k razvoju mladih,” je še povedal Ćešič.
Z današnjim uradnim podpisom pogodbe na Univerzi v Mariboru se pričenja dolgo načrtovana obnova najstarejšega študentskega doma v Mariboru.
Na Univerzi v Mariboru je danes potekal slavnostni podpis pogodbe o izvedbi javnega naročila “Prenova Doma 1 z okolico v študentskem naselju na Tyrševi ulici v Mariboru.” S tem se je tudi uradno začela težko dočakana in že nekaj let načrtovana celovita prenova prvega mariborskega študentskega doma, vseljenega leta 1964 in delno prenovljenega leta 2000. Podpisa so se udeležili rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, direktorica Študentskih domov Univerze v Maribor mag. Maja Krajnc Ružič, predsednik upravnega odbora Lesnine MG oprema, d. d. iz Ljubljane Boštjan Mencinger ter Iztok Žigon vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.
Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je ob podpisu dejal: “Na Univerzi v Mariboru zelo skrbimo za dobrobit študentov v vseh aktivnostih, ki jih izvajamo, tako v izobraževalnem kot raziskovalnem procesu, kot pri bivanju študentov, ki prihajajo v naše Študentske domove Univerze v Mariboru. Menimo, da smo z vsemi investicijami v zadnjih 10 letih uspeli domove zelo modernizirati, določene narediti tudi energetsko učinkovite. Seveda si prizadevamo za pridobitev sredstev, da bi bil standard bivanja v vseh naših domovih enak in nadaljujemo pripravo in izvedbo investicij. Tako nas izjemno veseli, da smo prejeli sredstva iz proračuna Republike Slovenije in Evropske unije iz kohezijskega sklada. Operacija se bo tako izvajala v okviru sofinanciranju izvedbe operacije »Prenova objekta Študentski dom 1 in objektov Depandansa s telovadnico (na Tyrševi ulici v Mariboru).”
Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Po pridobitvi sredstev smo izpeljali javno naročilo za izbiro ponudnika, s katerim smo danes podpisali pogodbo. Sam postopek izvedbe investicije je vreden 5.053.165,90 EUR. Pričakujemo, da bo postopek izvedbe investicije potekal nemoteno in v skladu s časovnimi roki, ki so bili predvideni, za vmesno strpnost študentov v času gradnje pa se vnaprej zahvaljujemo.
Obnova bo tako trajala predvidoma devet mesecev in se bo predvidoma zaključila meseca junija 2023. Vrednost pogodbe z izvajalcem je ocenjena na 5.053.165,90 EUR vključno z ddv. Prenovo financirata Republika Slovenija iz integralnega proračuna in Evropska unija v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-
2020.
V okviru prenove bo izvedena energetska prenova in adaptacija objekta, in sicer: toplotna izolacija sten, zamenjava stavbnega pohištva, prenova strehe, sanacija tal v kleti, prenova razsvetljave, ogrevalnega in prezračevalnega sistema. Zamenjana bo vsa notranja oprema. Hkrati s tem se sledi ciljem pametne stavbe ter večje energetske učinkovitosti stavbe, uporabe obnovljivih in alternativnih virov energije ter bolj trajnostno naravnanega upravljanja stavb na Univerzi v Mariboru.
S prenovami prostorov se približujemo pravilniku, ki ureja področje študentskega bivanja, saj se povečuje tudi kvadratura sob. Hkrati se namenja veliko pozornosti izboljšanju higiensko- zdravstvenih pogojev skladno s smernicami za projektiranje glede na Covid situacijo, za varno bivanje tudi v primeru izbruha okužb oziroma epidemij. Na novo se bo izvedlo prezračevanje, sobe bodo zračnejše in opremljene s sodobnimi kontrolnimi sistemi.
Mag. Maja Krajnc Ružič direktorica Študentskih domov Maribor je poudarila: “S tem bomo študentom Univerze v Mariboru zagotovili najboljše možne pogoje za študij, osebnostni razvoj in njihovo življenjsko rast, ker si študentje univerze to nedvomno zaslužijo. Prav zato smo študentski domovi VEČ KOT LE DOM.”
Ob podpisu je Boštjan Mencinger, predsednik upravnega odbora Lesnine MG oprema, d. d. dejal: “Podjetje Lesnina MG oprema je pridobilo posel v postopku javnega naročanja, na katerem so sodelovala referenčna konkurenčna podjetja in v tem postopku zmagalo v veliki meri iz razloga že pridobljenih izkušenj na več deset primerljivih objektih, kjer so se pridobile izkušnje in znanje ne samo za izvajanje GOI del, temveč tudi za celotno izvedbo notranje opreme. S sodelavci se veselimo novega projekta in ponovnega sodelovanja z naročnikom, s pogodbo prevzeta dela pa nameravamo zaključiti v pogodbenem roku, zato
bomo z deli pričeli takoj po podpisu pogodbe. Naročnik oziroma uporabnik(i) pa bo po zaključku prenove dobil praktično nov objekt, ki bo ustrezal sodobnim energetskim in
bivanjskim standardom.”
V imenu ministrstva se je podpisa udeležil Iztok Žigon vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, ki je povedal: “Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se zaveda pomembnosti tega projekta za Univerzo v Mariboru. S tem nadaljujemo prenovo študentskih domov in se zahvaljujem tako direktorici kot rektorju za zelo dobro sodelovanje. Izvajalcu želim, da se drži predvidenih časovnih rokov in da se kmalu vidimo na otvoritvi. Univerza v Mariboru s prenovo sledi nacionalnim ciljem glede skoraj nič-energijskih stavb. Izboljšanje energetske učinkovitosti, trajnostne kakovosti bivanja in pogojev mobilnosti so glavni namen prenove.”
Zapletov pri načrtovani energetski sanaciji Osnovne šole Tabor I ni konca in kraja. Medtem, ko se starši otrok, vodstvo in zaposleni šole sprašujejo, kdaj se bo sanacija, ki je bila načrtovana v začetku tega šolskega leta začela, Mestna občina Maribor kot lastnica šole in odločujoča še ni dala vseh jasnih pojasnil o poteku sanacije, predvsem pa o organizaciji pouka za več kot 600 učencev te šole.
Na nas se je obrnilo v začetku avgusta nekaj staršev, ki niso vedeli in še zdaj ne vedo, kdaj se bo začela energetska sanacija Osnovne šole Tabor I. Ravnateljica Martina Rajšp se je še isti dan, 9. avgusta 2022, ko smo ji poslali vprašanja, odzvala.
Vprašanja, ki zanimajo tako starše in učence kot tudi vodstvo šole, so pomembna z več vidikov. Na prvem mestu gre za varnost otrok. Med drugim se namreč obeta pri energetski sanaciji menjava dotrajanih oken. Te se zdaj večinoma sploh ne dajo odpreti ali pa zelo težko. Nekatere starše je strah, da bo kako okno padlo na učence, sploh zaradi tega, ker bi morali v šoli v naslednjem šolskem letu poskrbeti za redno prezračevanje večkrat na dan zaradi preprečevanja okužbe s koronavirusom. Ravnateljica Martina Rajšp še vse do včeraj ni dobila odgovorov od Mestne občine Maribor na vprašanja, kdaj se bo sploh energetska sanacija objekta začela. Še pozno spomladi je bilo govora, da bodo prva uvajalna dela stekla poleti, s septembrom pa bi začeli konkretna dela. To pa se ni zgodilo. Oken se tako septembra zagotovo še ne bo dalo odpirati.
Po večkratnih poizvedbah so nam danes na MOM odgovorili na naša vprašanja, da uvedba v delo še ni bila izvedena. Datuma uvedbe v delo in začetka energetske sanacije nam niso javili. MOM smo vprašali še, kako bo sanacija potekala, po fazah ali naenkrat po celem objektu. Zapisali so, da se bo sanacija “začela s fasadnim ovojem s stavbnim pohištvom po posameznih prostorskih segmentih, nato v sledi naslednjem letu še sanacija kotlovnice in notranje razsvetljave”. Odgovorili so nam, da je predvideno “segmentno – rotirajoče delo po ovoju stavbe z vzporednim delom znotraj objekta na istih segmentih”. To pa naj bi po njihovih besedah omogočalo rotacijo razredov znotraj šole. Posameznih časovnih faz sanacije nam niso predstavili ne po predvidenih ali načrtovanih datumih, niti ne tako, da bi zapisali, kaj bodo delali v nekaj tednih ali v nekaj mesecih, preden se bodo lotili naslednje faze. Zapisali so le , da se bo sanacija “pričela s fasadnim ovojem s stavbnim pohištvom po posameznih prostorskih segmentih, nato v sledi naslednjem letu še sanacija kotlovnice in notranje razsvetljave”.
Ključna vprašanja tako za starše, ki se morajo organizirati v primeru dvoizmenskega pouka ali sprememb lokacije pouka, kot tudi za vodstvo šole in zaposlene, ki bi prav tako morali odgovore prejeti čim prej, je tudi samo organiziranje pouka med izvedbo energetske sanacije. O tem odloča Mestna občina Maribor kot lastnica. Zato smo na MOM poslali vprašanja o tem, ali se bodo učenci morali seliti na drugo lokacijo, kjer bi bil pouk, ali bodo ostali med sanacijo v matični šoli, ali se bodo morali seliti iz ene učilnice v drugo, ali bodo uvedli dvoizmenski pouk, kako bo poskrbljeno za varnost učencev in zaposlenih. Pa tudi, ali se je starše otrok o vsem tem že obvestilo. Od MOM smo dobili le skop odgovor: “Izvajalec bo pristopil k segmentni izvedbi v celoti, kar bo omogočalo rotacijo razredov znotraj šole. Za varnost učencev in zaposlenih bo poskrbljeno v skladu z varnostnim načrtom gradnje oz. energetske sanacije. Starši bodo obveščeni pravočasno pred začetkom del.”
Kljub temu, da smo na odgovore MOM čakali kar sedem dni, kar je po Zakonu o medijih skrajni rok za odgovore na novinarska vprašanja, nismo dobili celovitih, vsebinsko polnih odgovorov . Pred dvema dnevoma so nam na naš ponovni poziv po odgovorih zapisali, da nam bodo odgovorili v najkrajšem možnem času in da “vodja projekta, ki vodi dela na OŠ Tabor I, je bil odsoten, želeli pa smo vam posredovati čim bolj vsebinsko polne odgovore”. Danes smo odgovore končno dobili, a niso niti celoviti, niti vsebinsko polni.
Ravnateljica OŠ Tabor I Martina Rajšp je na naša vprašanja o tem, kdaj in kako se bo začela sanacija, ki bi se morala po napovedih začeti avgusta ali septembra, odgovorila še isti dan, 9. avgusta 2022, da “ta trenutek še ni znano, kaj in kako se bo obnova pričela”. In da se staršev do takrat še ni obveščalo o organizaciji pouka med sanacijo. Dodala je še: “ko bodo znani definitivni datumi in dela ter posledično spremembe v organizaciji pouka, bodo starši takoj obveščeni. Žal, za enkrat še res ni dorečeno … Na žalost.” Včeraj, 17. avgusta 2022, nam je podravnateljica iste šole dejala, da še vedno niso informirani o tem, kako naj bi potekal pouk, kdaj točno se naj bi začela energetska sanacija in kako.
Podravnateljica pa nam je potrdila, da je ravnateljica pred dnevi poslala dopis staršem o začetku pouka. Obvestila jih je, da se “že nekaj časa na šoli izjemno trudimo, da bi lastnica naše šole, torej Mestna občina Maribor pristopila k obnovi dotrajane zgradbe. Naša prizadevanja so sedaj na točki, ko vsi deležniki usklajujejo projekt (in ja, jasno, da brez zapletov ne gre). Ta trenutek se še ne ve, kdaj in kako bodo dela potekala, gotovo pa se ne bodo pričela v mesecu septembru 2022. Posledično v šoli še ne moremo načrtovati, kako bo potekal pouk med obnovo šole. Vsi pogovori na to temo so zaenkrat še preuranjeni”.
Pa vendar, v drugi polovici avgusta smo. Čez točno 14 dni se začne pouk. Starši postavljajo vse več vprašanj, vodstvo šole pa nanje ne more odgovoriti, ker niti samo ne dobi odgovorov.
anes se izteče rok za oddajo prošnje za podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov v študentskih in dijaških domovih ter pri zasebnikih v prihodnjem študijskem letu. Rok velja tudi za oddajo prošnje za sprejem za študente, ki želijo biti uvrščeni na prvo prednostno listo. Študentje morajo vlogo oddati na spletnem portalu eVŠ.
Za prihodnje študijsko leto je na voljo 12.149 mest za subvencionirano bivanje, od tega 4685 za sprejem in 7464 za podaljšanje bivanja, ter 49 mest za študente s priznano in začasno priznano mednarodno zaščito.
Višina subvencije v študijskem letu 2022/2023 v javnih dijaških, dijaško-študentskih in študentskih domovih znaša 21,5 evra, v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih pa 32 evrov.
V letošnjem razpisu za bivanje je sicer novost, da študenti lahko oddajajo prošnjo za sprejem med študijskim letom oziroma do 1. junija 2023. A če oddajo prošnjo po 16. avgustu, bodo uvrščeni na naslednjo prednostno listo po izdaji odločbe o dodelitvi subvencije.
Rok velja tudi za tiste, ki se bodo vpisali ali šele oddali prijavo za vpis na študij po roku za oddajo prošnje za subvencionirano bivanje študentov.
Prednostni seznam študentov za vselitve bo objavljen v sredini septembra na spletni strani študentskih domov. Študenti bodo nato na domače naslove prejeli odločbo o dodelitvi subvencije.
Javni razpis in pregled razpoložljivosti subvencij za bivanje po visokošolskih središčih in krajih kapacitet sta objavljena na strani portal.evs.gov.si/subvencionirano-bivanje, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Vir: STA
Ta teden so imeli na Osnovni šoli Tabor I sestanek, na katerem so predstavili prve načrte pred energetsko sanacijo te šole.
O dotrajanosti te mariborske osnovne šole, ki jo poleg energetskih izgub, oken, ki se jih ne da odpreti, izgubah vode, udrtih tleh na hodnikih in vseh drugih težavah, smo že poročali. Zdaj se vsaj za en del odpravljanja težav, vidi luč na koncu tunela. Izbran je namreč izvajalec energetske sanacije zgradbe. Podpisniki pogodbe o energetski sanaciji bodo Mestna občina Maribor, OŠ Tabor I in podjetje Mata tim, ki so ga izbrali preko razpisa za izvajalca.
Z Mestne občine Maribor so nam potrdili, da je v drugi polovici tega meseca že predviden pričetek del, pred začetkom del pa se bodo s pristojnim Uradom za vzgojo in izobraževanje in šolo dogovorili o poteku izvajanja pouka v času gradnje. Zaključek gradnje je predviden do konca julija 2023, toreej čez eno leto.
Vprašali smo jih tudi, kakšen je načrt izvajanja del, glede na to, da bodo dela potekala dejansko celo naslednje šolsko leto, v šoli pa je okrog 600 ulencev, za katere bo treba poskrbeti. Na mestu se namreč postavlja vprašanje, ali bodo dela potekala hkrati po vsej šoli ali najprej v polovici, tako da bi morebiti pouk potekal najprej v eni polovici šole, potem pa v drugi. Ne nazadnje bi lahko prišlo lahko tudi do tega, da bi uvedli dvoizmenski pouk ali pa pouk izvajali kje drugje.
Na Mestni občini Maribor so odgovorili: “Pred samim pričetkom gradnje je v proces vključen pristojni Sektor za šolstvo v Uradu za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost MOM. Načrt izvajanja pouka v času gradnje bo potekal v sodelovanju vodstva šole s pristojnim Sektorjem za šolstvo, ki bosta pripravila in sproti prilagajala načrt organizacije dela in izvajanja pouka vezan na izvajalčev sprotni detajlni terminski plan izvajanja del po posameznih ločenih prostorskih segmentih šole.” Sama ravnateljica Martina Rajšp pred sestankom, na katerem so bili ključni deležniki energetske sanacije šole, vključno s predstavnikom Mestne občine Maribor in predstavniki izvajalca, še ni bila seznanjena s celotnimi načrti za sanacijo, niti z mnenjem Urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno, socialno varstvo in raziskovalno dejavnost MOM, kako in kje naj bi potekal pouk za učence.
“Načrtuje se energetska sanacija fasade, fasadnega stavbnega pohištva, celovita energetska prenova toplotne postaje in sistema regulacije ogrevanja, energetska obnova notranje razsvetljave s sočasno obnovo stropnih oblog,” so nam še odgovorili in dodali, da bo vsa dela opravljalo podjetje Mata tim, torej brez podizvajalcev. Za investicijo je predviden vložek za gradnjo 2.189.686 evrov, za izvajanje strokovnega nadzora pri gradnji 22.570 evrov, skupaj 2.212.256 evrov, od tega prejme v ta namen Mestna občina Maribor predvidena nepovratna sredstva 568.341 evrov.
Na 16. redni seji Upravnega odbora Univerze v Mariboru so članice in člani po daljši razpravi potrdili rebalans finančnega načrta UKM in UM za leto 2022. Finančni načrt se pripravi na podlagi navodil MIZŠ in veljavne zakonodaje, ki Univerzi v Mariboru dodeljuje sredstva za izvajanje študijske dejavnosti v višini 72 mio EUR. V skladu s sprejetimi spremembami izhodišč za program dela, ki ga posreduje ministrstvo, pa se mora nato pripraviti rebalans. Člani upravnega odbora so potrdili še spremembe kadrovskega načrta ter načrta ravnanja s stvarnim premoženjem.
Kot so sporočili iz UM bodo finančni načrt pripravili na podlagi navodil MIZŠ in veljavne zakonodaje, ki Univerzi v Mariboru dodeljuje sredstva za izvajanje študijske dejavnosti v višini 72 mio EUR. “V skladu s sprejetimi spremembami izhodišč za program dela, ki ga posreduje ministrstvo, pa se mora nato pripraviti rebalans. Člani upravnega odbora so potrdili še spremembe kadrovskega načrta ter načrta ravnanja s stvarnim premoženjem,” so zapisali.
V nadaljevanju je tekla razprava o delitvi sredstev med članicami UM za izvajanje študijske dejavnosti in skupnih nalog v prihodnje. Rdeča nit razprave je bila, da se pri določanju novih kazalnikov upošteva različnost študijskih programov, saj se lahko le tako doseže najprimernejša in hkrati uravnotežena razporeditev sredstev, ki ob tem tudi upošteva specifičnost posamezne članice. Prav tako je na znanstvenoraziskovalnem področju v skladu z novim Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti Upravni odbor potrdil merila za razporejanje sredstev za stabilno financiranje omenjenega področja. “Gre za letna sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih UM prejme iz proračuna Republike Slovenije na podlagi Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije in šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS),” so pojasnili v sporočilu za medije.
V točki dnevnega reda o nepremičninah UM, je Upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi odplačne stvarne služnosti za izgradnjo kabelskega priključka, podane s strani Mestne občine Maribor, z namen napajanja območja Promenade v mestnem parku v Mariboru z električno energijo. V skladu z Zakonom o visokem šolstvu mora pred podpisom pogodbe za ustanovitev služnosti podati soglasje še ustanoviteljica Republika Slovenija.
Na Univerzi v Mariboru bodo v skladu s področjem Pametna, trajnostna in vključujoča rast Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–25 izvedli 23 pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. “Namen načrtovanih aktivnosti je doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo,” so sporočili iz UM.
V okviru pilotnih projektov bodo tako vpeljani in preizkušeni različni načini, metode in oblike izobraževanja za trajnostni razvoj, pri čemer bomo s projekti istočasno prispevali k
doseganju dveh nacionalnih strateških ciljev trajnostnega izobraževanja iz NPVO, in sicer:
– mladina in odrasli so opolnomočeni za delo in življenje v trajnostni, do okolja odgovorni družbi, in za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo,
– okoljska pismenost je ključna sestavina funkcionalne pismenosti.
“Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se tako navezujemo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okoljskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Ob zavedanju, da smo univerze ključni deležniki v spoprijemanju z velikimi družbenimi izzivi, v predlaganih pilotnih projektih v celoti naslavljamo cilje Smernic za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta,” so še dodali.
Po novici, da se v tem mesecu obeta začetek energetske sanacije Osnovne šole Tabor I, ki velja za eno od bolj dotrajanih mariborskih šol, smo danes govorili z ravnateljico te šole. Zaenkrat še ne ve, kakšne načrte ima Mestna občina Maribor, niso je še seznanili niti, ali bodo pri tej sanaciji učenci ostajali v šoli ali jih bodo selili kam drugam.
Martina Rajšp, ravnateljica Osnovne šole Tabor I, je povedala, da se bodo prihodnji teden prvič sestali z izvajalcem in s pristojnimi službami Mestne občine Maribor ter da je izvajalec del sicer že izbran, a na šoli ga še ni bilo.
Podrobnosti načrtovane energetske sanacije še nsio izvedeli, je dejala ravnateljica. Po predvidevanjih naj bi se začela že to poletje, torej ta ali naslednji mesec. Dela pa naj bi trajala predvidoma eno leto, je dejala. V tem času naj bi dobili nov energetski plašč z vsem stavbnim pohištvom, torej novimi okni in vrati, toplotno podpostajo, vse cevi do radiatorjev. Ne pa tudi novih radiatorjev, kar je presenetljivo. Zamenjali pa naj bi tudi stropove po šoli in razsvetljavo.
Na šoli pa še ne vedo, kako naj bi v naslednjem šolskem letu izvajali pouk. Sama energetska sanacija naj bi namreč trajala približno eno leto. Ali bo zaradi tega pouk za 600 učencev potekal kje drugje ali bo na voljo najprej ena polovica šole, potem pa druga, ali jih bodo selili ali naredili dvoimenski pouk, na šoli še ne vedo, čeprav bo treba prvega septembra učence spraviti v šolske klopi.
Sicer pa so prejšnji mesec na šoli opravili meritve temperatur in vlage na šoli. Strokovnjaki so pri tem ugotovili, da so učilnice prevroče, prav tako tudi drugi prostori, razen kuhinje, ki so jo obnovili lani.
Po enem letu urejenja energetske sanacije pa bi se morali lotiti še vsega ostalega, prav tako nujnega dela, meni Rajšpova.
Osnovna šola Tabor I. bi lahko že ta mesec dočakala začetek obnove. Gre za šolo, ki ima še vedno azbestno streho, namesto fasade plošče, ki so dotrajane, neurejeno ogrevanje. Nujno potrebuje tudi nove stenske obloge, razsvetljavo, okna in vrata.
O katastrofalnem stanju dotrajane Osnovne šole Tabor I. smo že poročali. Ravnateljica Martina Rajšp nam je takrat predstavila izjemno slabo stanje infrastrukture in vsega ostalega na šoli, ki je umeščena v blokovsko naselje. Že samo podatek, da večine oken na šoli ne morejo odpirati in zagotoviti prezračevanje, je šokanten, ob vsem ostalem, kar ni v redu, pa je slika le še slabša.
Zdi se, da se načrti za obnovo te šole vendarle spreminjajo na boljše. Sama energetska sanacija šole je ocenjena na več kot dva milijona evrov, na občini so dobili slabih 600 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Konec prejšnjega meseca je, po poročanju Večera, Mestna občina Maribor izbrala izvajalca za energetsko sanacijo šole. Med tremi ponudniki, ki so se prijavili, so izbrali podjetje Mata Tim, ki je po pogajanjih znižalo svojo ponudbo na 1,1 milijona evrov in bil, po poročanju Večera, s končno ponudbo slabih 2,2 milijona evrov najugodnejši izvajalec. Drugi dve podjetji sta bili IMP in Senmed. Energetska sanacija naj bi trajala eno leto, v tem času bi šoli naredili novo fasado, prepotrebna nova okna in zunanja vrata pa tudi toplotno postajo, pri kateri bi naredili nov sistem regulacije ogrevanja. Naredili bi tudi novo razsvetljavo in nove stropne obloge.
V šoli so prejšnji mesec opravili meritve temperature v šolskih prostorih. Zunaj je bilo 27,1 stopinje Celzija, v notranjosti pa vsepovsod, razen v kuhinji, prevroče. Kuhinja je bila sicer lani prenovljena. Za Večer je ravnateljica Martina Rajšp povedala, da ne verjame, da bi lahko tako preživeli še eno zimo. Glede na rezultate meritev namreč ni več izolacije, ko se začne pouk, pa se stanje samo še poslabša. Postane še bolj vroče, zadušljivo, vse pa vpliva na počutje učencev in zaposlenih. Ravnateljica je še opozorila, da je zdaj predvidena le menjava štirih dotrajanih radiatorjev od 142, drugi dobijo energetsko varčni ventili s termostatskimi glavami.
Še vedno pa je ostalo stanje tako, kot smo že poročali: zunanja ploščad je uničena, vhodi v šolo dotrajani, okna ne funkcionirajo, tla v šoli se posedajo. Velike težave povzroča tudi dotrajani vodovod s starimi litoželeznimi cevmi, pojavljajo se izgube vode. Na občini so sicer za Večer dejali, da je po energetski sanaciji predvideno nadaljevanje del ob predpostavki, da bodo zagotovljena sredstva za investicije te osnovne šole in drugih mariborskih osnovnih šol.
Več sledi.
Poročali smo, da je Center Gustava Šiliha pripravil dobrodelni koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke za nakup novega šolskega vozila. Zbiranje denarja pa je potekalo tudi preko sporočil SMS. Novica o tem je dosegla tudi Luko Dončiča, ki se je na prošnje za pomoč odzval in Centru Gustava Šiliha prispeval denar.
“Spoštovani starši in vsi prijatelji Centra Gustava Šiliha Maribor,” so danes sporočili iz Centra Gustava Šiliha v Mariboru in zapisali: “V začetku maja smo v čudovitem ambientu pred našim Centrom Gustava Šiliha Maribor v sodelovanju s študentskim orkestrom Maribor izvedli Dobrodelni koncert pod brezami in tako začeli z akcijo zbiranja denarja za kombi, ki ga naši otroci in mladostniki potrebujejo za vključevanje v okolje, za lažje učenje za življenje ter za premagovanje vseh majhnih podrobnosti vsakdana, ki so za večino ljudi samo preprost gib, misel ali dejavnost, našim otrokom in mladostnikom pa predstavljajo vrh strme gore, na katero ne moremo peš, lahko pa se nanjo odpeljemo s kombijem.”
Hvaležni so vsem, ki so jim pri tem pomagali: “Pravijo, da je največja umetnost poslušati nekoga in ga tudi slišati. Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste nas slišali in nam pomagali z vašim prispevkom približati naš cilj.”
“Slišal pa nas je tudi Luka Dončič. Vsi učenci in zaposleni Centra Gustava Šiliha Maribor smo se v tem tednu neizmerno razveselili donacije našega »velikega« športnika Luka Dončiča, ki nam je nakazal sredstva za nakup kombija in ureditev dvigala v Domu Antona Skale. Tako se nam je odprlo tisoč različnih možnosti, da se zapeljemo preko ovir, ki se nam postavljajo na pot,” še pravijo in dodajajo:
Otroci in mladostniki kličejo: »Hvala Luka, imamo te radi in veseli bomo tvojega obiska.«
“Naša dobrodelna akcija je tako zaključena in veselje v našem Centru Gustava Šiliha Maribor je veliko in čisto primerno približajočemu se poletju. Zaradi vsem znane situacije v svetu, bomo na kombi čakali še nekaj mesecev, a to bo prijetno pričakovanje. Zaobljuba naših športnikov, ki sodelujejo v »Specialni olimpiadi« pravi ” …če ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poizkusu” Mi bomo pogumni še naprej. Luka Dončič pa dokazuje, da ni velik samo po centimetrih, ampak še večji v svojem srcu. Hvala Luka in vsi, ki ste nas slišali,” so zapisali učenci in zaposleni Centra Gustava Šiliha Maribor.
Tudi mi smo bili na dobrodelnem koncertu Centra Gustava Šiliha in poročali tako o samem koncertu kot tudi akciji:
Nov predmet o ravnanju s pacienti na varen in rehabilitacijski način je rezultat mednarodnega projekta RENE. Zaključno fazo tega mednarodnega projekta je v teh dneh gostila Alma Mater Eropaea.
“Pri projektu RENE smo sodelovali visokošolski učitelji, študenti in strokovnjaki s področja ergonomije s Finske, Slovenije, Litve, Estonije, Portugalske in Španije. Naš namen je bil oblikovati končni produkt – predmet, preko katerega bi bodoči študenti na področju številnih zdravstvenih poklicev pridobili predmetno specifične kompetence, znanje, veščine, orodja ter se spoznali z najboljšimi praksami na področju ergonomije, rokovanja oz. ravnanja s pacienti,” je ob ( zaključku mednarodnega projekta RENE (Renewing Ergonomic Education for Health Care Students in European Higher Education Institutions) pojasnil doc. dr. Tine Kovačič, predstojnik doktorskega študija Fizioterapija in predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Alma Mater je namreč gostila zaključno fazo tega mednarodnega projekta, v okviru katerega so v zadnjih treh letih visokošolski učitelji ter zdravstveni delavci, strokovnjaki s specialnimi znanji iz klinične prakse, razvili predmet v pomoč zdravstvenim delavcem in študentom zdravstvenih programov (fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega itd.). Na zaključnem partnerskem srečanju v Mariboru je člane konzorcija pozdravila tudi doc. dr. Barbara Toplak, glavni tajnik Alma Mater. V svojem nagovoru je pudarila: “Glede na objavljene statistike ima zdravstveno osebje zelo veliko tveganje za obolenja mišično-skeletnega sistema, tudi zaradi neustreznega rokovanja s pacienti. Glavni cilj projekta RENE je izboljšati in poenotiti izobraževanje o obravnavi pacientov v zdravstvenem sektorju. Zelo smo ponosni, da bomo lahko našim bodočim študentom zdravstvenih programov (fizioterapija, zdravstvena nega) ponudili nov predmet o ravnanju s pacienti na varen in rehabilitacijski način.”
Prisotne je tudi obvestila, da so zaposleni na Katedri za fizioterapijo med prvimi izvedli diseminacijo rezultatov RENE projekta v okviru multiplier dogodka, v sklopu 10. jubilejne znanstvene konference Alma Mater Europaea “Za človeka gre 2022: ETIČNI IZZIVI DIGITALNE TRANSFORMACIJE”, ki je potekala v marcu 2022. Skupina strokovnjakov in visokošolskih učiteljev v konzorciju RENE želi tudi izobraziti študente zdravstvenih poklicev, da bi se tekom študija seznanili z ergonomijo utemeljeno na visokokakovostnih dokazih in v skladu z najnovejšimi smernicami, priporočili ter tehnikami pravilnega rokovanja, ravnanja, premeščanja pacientov na podlagi najnovejših dokazov.
Pri projektu so sodelovali študenti fizioterapije na Alma Mater se v posameznih fazah vključevali v projekt tako na dodiplomskem, podiplomskem magistrskem študijskem programu Zdravstvene vede – smer Fizioterapija kot doktorskem študijskem programu Fizioterapija. Nekateri so se vključevali v projektno delo, praktično delo, spet drugi pa v znanstveno-raziskovalno delo.
Sam SAPHA predmet (Patient handling in safe and rehabilitating way) bo v prihodnje dvignil kakovost ravnanja oz. rokovanja s pacienti in izobraževanja o ergonomiji v zdravstvu na sodelujočih
visokošolskih ustanovah in kasneje tudi na drugih. Ker metoda tečaja SAPHA temelji na več različnih pedagoških metodah, kot je flipped learning, eksperimentalno učenje, learning by doing – učenje z delom, simulacije in InnoPeda®-metodologija, bo uvedla nove pedagoške rešitve v ergonomsko izobraževanje na visokošolskih institut. Prvih pet košaric oz. prvih pet sklopov predmeta ponuja celosten pristop k osnovam transferja oz. samega ravnanja s pacienti, vključno s temeljnimi elementi izobraževanja o ravnanju/handlingu s pacienti, ki temelji na dokazih. Projekt bodo zaključili z izdajo Priročnika SAPHA (handbook), ki razlaga praktični del tečaja SAPHA.
Pri projektu so sodelovali člani Katedre za Fizioterapija Alma Mater: doc. dr. Tine Kovačič, pred. Tatjana Horvat in viš. pred. Mladen Herc. Vodja katedre doc. dr. Tine Kovačič je poudaril: “Dolgoročni rezultati RENE projekta oz. SAPHA predmeta bodo privedli do povečane izmenjave študentov, saj lahko sodelujoče visokošolske ustanove redno ponujajo več mednarodnih tečajev.
Povečana izmenjava študentov bo dolgoročno podpirala te bodoče strokovnjake za mobilnost zdravstvenega osebja v Evropi. Predmet bo vplival na samo internacionalizacijo kot del globalnega visokošolskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izboljševal v sodelovanju z najboljšimi tujimi institucijami. S tem bomo tudi v Sloveniji postali prepoznavni kot mednarodne institucije znanja in privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov.” Projekt RENE poteka znotraj perspektive Erasmus+ Strateška partnerstva.
FOTO: M. Pigac
Lokalna skupnost mednarodne organizacije študentov tehnike in naravoslovja BEST Maribor (Board of European Students of Technology), ki deluje kot organizacijska enota Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), organizira regionalno inženirsko tekmovanje EBEC Alpe-Balkan. Tekmovanje bo potekalo ta vikend, 14. in 15. maja 2022, v avli Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI UM).
Študentje se bodo soočili z izzivi v treh kategorijah: študija primera (case study), skupinsko načrtovanje (team design) in inovativno načrtovanje (innovative design). Zmagovalna ekipa se bo uvrstila na finalno tekmovanje EBEC final, ki bo letos potekalo v Zagrebu.
Tekmovanje bo potekalo v treh sklopih. Prvi dan bo potekala »študija primera« (case study). Skupina bo dobila realen problem, za katerega bo treba v omejenem času teoretično poiskati rešitev in idejo predstaviti strokovni žiriji. Drugi dan bo sledilo »skupinsko delo« (team design), kjer bodo lahko študentje prvič dokazali svoje sposobnosti, iznajdljivost in domišljijo. Skupina bo dobila določeno nalogo, potreben material za izvedbo ter omejen čas za izdelavo naprave, ki bo zahtevano nalogo izvajala.
Na koncu bodo projekti predstavljeni, izdelane »naprave« pa bodo tudi preizkušene. Drugi dan se bo hkrati izvajalo tudi »inovativno načrtovanje« (innovative design), kjer bodo tekmovalci izdelali izdelek, ki je povezan z določenimi izzivi v družbi ali industriji. Tukaj bodo izkazali tudi veliko mero tehničnega znanja, veščin raziskovanja, predvsem pa inovativnost in sposobnost razmišljanja izven okvirjev.
EBEC, sicer kratica za angleško ime European BEST Engineering Competition, je evropsko študentsko inženirsko tekmovanje, na katerem vsako leto sodeluje več kot 5000 študentov iz kar 83 univerz in 32 držav. Tekmovanje EBEC poteka po skoraj vseh priznanih tehniških univerzah v Evropi in velja za največji tovrsten študentski dogodek na stari celini.
Osnovna šola Draga Kobala v Mariboru je gostila nekaj učencev in spremljevalcev iz tujine, ki so prišli v Slovenijo v okviru Erasmusovega projekta.
Učiteljica na tej šoli Vesna Mrkela in učenka Hana Filipovski sta v oddaji Report povedali, da gre za Erasmusov projekt z naslovom Trajnostni razvoj povezuje Evropo. Pri temu sodeluje šest šol iz Evrope, ki prikazujejo dobre prakse in skrb za okolje. Na OŠ Draga Kobala so gostili kar 23 učencev in 12 učiteljev. Učiteljica Mrkela je dejala, da je šlo za kar veliko stvar, pri kateri se je veliko dogajalo.
Učenka Hana Filipovski je povedala, da so si skupaj ogledali čistino napravo v Dogošah, na Pohorje, kjer so raziskovali temperaturno inverzijo, vodne vire na Pohorju in v dolini. V razredih pa so prikazali tudi onesnaženje v ekosistemih. Privoščili pa so si tudi izlete. Ogledali so si Ljubljano, Postojnsko jamo in človeško ribico, Maribor. Pohvalila je tudi druženje, saj so se družili tudi v prostem času, učenci so v svojih domovih sprejeli tuje učence, tako da so ves čas bili z njimi.
Učiteljica je še poudarila, da je bilo odlično, da so bili učenci pri njih prejšnji mesec, ne pa februarja. Tako so namreč videli zeleno pokrajino, nad katero so bili navdušeni.
Srednja šola za oblikovanje Maribor je pripravila tradicionalni Festival oblikovanja Maribor.
Zadnji dan so se na slovesni prireditvi predstavili tudi dijaki te šole in pokazali nadarjenost na več področjih. Tokrat je bilo to v Festivalni dvorani na Lentu.
Več v videoprispevku:
Vsako leto se številni dijaki odločajo na kateri študij se bodo vpisali. Pogosto nastopi dilema predvsem pa se ob tem sprašujejo “Kateri študij naj izberem, da bom dobil službo?”. Preverili smo, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani, kako nekatere javne in zasebne univerze v Sloveniji spremljajo te kazalnike in kateri so poklici prihodnosti. Na zasebni univerzi v Mariboru Alma Mater Europaea sledijo družbenemu trendu staranja prebivalstva, informatizirana družba in cyber security.
Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za vpis na študij je tudi možnost kasnejše zaposlitve. Dejstvo je namreč, da so nekateri kadri že zdaj lažje zaposljivi kot drugi. Katere poklice bodo najbolj iskali v prihodnje? “Gotovo se vidi – recimo pri vpisnih podatkih tudi razmere na trgu dela, ne pa vedno in absolutno ne v celoti,” pravi Tomaž Deželan, pomočnik glavnega tajnika Univerze v Ljubljani. “Na Univerzi v Ljubljani smo ponosni, da omogočamo študijske programe na vseh področjih (humanistika, naravoslovje, tehnika, družboslovje, umetnost), kar je vse bolj redkost tudi v svetovnem merilu. Poleg tega poudarjamo interdisciplinarnost, torej povezovanje različnih disciplin, tudi tistih, ki so nekoč veljale za povsem nezdružljive,” še dodajajo na ljubljanski univerzi.
“Najhitreje in najlažje službo najdejo diplomanti reguliranih programov (izobraževanje, zdravstvo). Študenti imajo že tekom študija največ direktnega stika z bodočimi delodajalci, hkrati pa je tudi pot tu zelo neposredna (npr. medicinska sestra bo delala v zdravstvenih ustanovah, učiteljica pa v šoli). Praksa in zanimanja delodajalcev na posameznih fakultetah kažejo, da so študentje naravoslovnih ved hitreje zaposljivi,” pravi Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem. Na Univerzi v Mariboru pravijo, da opažajo večje zaposlovanje diplomantov s področja naravoslovno-tehniških poklicev, “kjer v marsikaterem profilu vidimo deficite na trgu delovne sile, je seveda logično predpostavljati, da diplomanti s takih profilom dobijo prej zaposlitev, kot kader ki na trgu delovne sile ni tako iskan. Na področju naravoslovno-tehniških poklicev opažamo tudi deficit, zato bi morali najprej kot družba prepoznati pomen naravoslovno-tehniških poklicev za razvoj naše države,” je pojasnil rektor UM Zdravko Kačič.
Na zasebni univerzi Alma Mater Europaea sledijo družbenemu trendu staranja prebivalstva, informatizirana družba in cyber security
“Študenti se vse bolj zavedajo, da obstajajo družbeni trendi, ki jim je smiselno slediti. Na Alma Mater se tega zavedamo že dlje časa, zato tudi izvajamo številne zdravstvene in socialne poklice in pa tudi informatiko in podobno. Gre za družbene trende staranja prebivalstva, ki so jasni več let, gre za družbeni trend informatizirana družba, cyber security, tako, da mi tem trendom sledimo. Študenti tudi, glede na to, da nam raste vpis se vse bolj tega zavedajo,” je pojasnila glavna tajnica Alma Mater Barbara Toplak Perovič.
Na Alma Mater Europaea zaposljivost diplomantov spremljajo sistematično. Poudarjajo, da poleg vzpostavljenih sistemov njihovi diplomanti ohranjajo stik s fakulteto, zato lahko kariere njihovih diplomantov spremljajo tudi individualno. “Imamo to srečo, da vsi naši diplomanti dobijo zaposlitev takoj. Morda je to posledica todi tega, da imamo veliko študijske prakse. Naši študenti opravljajo študij v 200 učnih bazah po Sloveniji pri 600 usposobljenih mentorjih in že v času študija spoznajo svojega prvega delodajalca. Tako, da redko kdo išče službo več kot tri mesece, večinoma je ravno obratno,” je pojasnila glavna tajnica mariborse zasebne univerze. “Študije kažejo, da trenutni zdravstveni sistemi po vsem svetu niso pripravljeni na nego tako številčne populacije starostnikov, sploh tistih z enim ali več kroničnih obolenj. Vse to še bolj krepi napovedi, da skrb za ostarele postaja najhitreje rastoč zaposlitveni sektor znotraj zdravstva,” pojasnjujejo na Alma Mater Europaea. Takšen scenarij pa ponuja odlične izbire poklicev za diplomante gerontologije, saj bo kakršnemukoli ponudniku storitev ali proizvajalcu izdelkov za starostnike zelo koristilo znanje in izkušnje, ki jih ponujajo gerontologi.
Sicer pa je mariborska zasebna univerza Alma Mater Europaea po 13. letih prizadevanj letos le dočakala koncesijo za izvajanje rednega študija na prvi stopnji študijskih programov socialne gerontologije in zdravstvene nege. Ob tem izpostavljajo, da se bodo tudi v bodoče zavzemali za enakopraven položaj in da bi se v Republiki Sloveniji zagotovil zdravstven in socialni kader, ki ga močno potrebujejo.
Kako zaposljivost študentov merijo na slovenskih javnih univerzah?
“Na UP tako letno v povprečju diplomira tisoč študentov (2020: 1.023, 2021: 1.030). Zaposlenost diplomantov UP spremlja z anketo in s podatki, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (glej odgovor pod 3. vprašanjem),” pravijo na Univerzi na Primirskem.
Na UM sicer za pridobivanje podatkov o svojih diplomantih izvajajo anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov, a pravijo, da je težava v direktivi GDPR. “Trenutno še nimamo tako kakovostnih baz, da bi iz tega lahko izhajali pri načrtovanju vpisa. Si pa pomagamo s podatki preko sistema eVŠ,” je dejal Kačič.
Zaposljivost diplomantk in diplomantov na ljubljanski univerzi spremljajo s pomočjo različnih metodologij že od leta 2014. “Na ravni posameznih študijskih programov se na nekaterih programih zaposljivost spremlja že od 90-ih let. Analiziramo uradne podatkovne vire, ki jih zbirajo različni državni organi, izvajamo neposredne ankete med diplomantkami in diplomanti, pridobivamo podatke s pomočjo različnih alumni klubov in sekcij,” so pojasnili na UL.
č študentov (2020: 1.023, 2021: 1.030). Zaposlenost diplomantov UP spremlja z anketo in s podatki, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (glej odgovor pod 3. vprašanjem),” pravijo na Univerzi na Primirskem.
Na UM sicer za pridobivanje podatkov o svojih diplomantih izvajajo anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov, a pravijo, da je težava v direktivi GDPR. “Trenutno še nimamo tako kakovostnih baz, da bi iz tega lahko izhajali pri načrtovanju vpisa. Si pomegamo s podatki preko sistema eVŠ,” je dejal Kačič.
Zaposljivost diplomantk in diplomantov na ljubljanski univerzi spremljaj s pomočjo različnih metodologij že od leta 2014. “Na ravni posameznih študijskih programov se na nekaterih programih zaposljivost spremlja že od 90-ih let. Analiziramo uradne podatkovne vire, ki jih zbirajo različni državni organi, izvajamo neposredne ankete med diplomantkami in diplomanti, pridobivamo podatke s pomočjo različnih alumni klubov in sekcij,” so pojasnili na UL.
Fotografija je simbolična. Vir: Shutterstock
Na mariborski Osnovni šoli Tabor I se skoraj nobenega okna ne sme ali pa sploh ne more odpreti, zunanje stene bi bilo treba energetsko sanirati, skupaj z notranjimi tudi zvočno izolirati. Skoraj polovica radiatorjev ne dela.
Tla na hodnikih so ponekod valovita, požarna vrata je treba nujno zamenjati. Pred kratkim so imeli v ceveh tudi izgubo približno tisoč litrov vode, kar zdaj rešujejo. Vse to in še več pesti vodstvo te osnovne šole, ki želi za približno 600 učencev in osebje boljše pogoje za delo in učenje.
Kako slabo stanje je na tej šoli, je na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor opozoril mestni svetnik Miha Recek in dal pobudo za čim prejšnjo obnovo te šole, ne nazadnje tudi drugih osnovnih šol. Začel je s tem, da je vseh potreb na mariborskih osnovnih šolah za približno 20 milijonov evrov in da je župan Saša Arsenovič namenil šolam zgolj 1,5 milijona evrov. Citiral je Martino Rajšp, ravnateljico Osnovne šole Tabor 1: “Večina oken se ne odpira, skoraj polovica radiatorjev ne dela, hodniki niso več ravni zaradi posedanja temeljev, asfaltna ploščad pred šolo je uničena …” Šola je še vedno prekrita z azbestnimi ploščami. Podal je pobudo, da “se prerazporedijo proračunska sredstva iz nesmiselnih nakupov v sanacijo šol za šoloobvezne otroke”.
Župan Arsenovič mu je odgovoril, da so šole in vrtci osnovni podstat, brez katerega mesto ne more naprej, in da je dal narediti analizo stanja v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejal je, da so v tem mandatu namenili bistveno več denarja za investicije v vrtce in šole kot kadar koli, da pa je res, da bodo morali v prihodnje narediti še več. A dodal je, da situacija ni tako slaba: “Veliko sredstev je zdaj že zagotovljenih in kaj se že zdaj tam tudi odvija. Tak da situacija ni tako alarmantna, kot kaže, kljub temu da je stanje nevzdržno,” in da so že v procesu izvajanja.
Na pobudo je odgovarjal tudi v. d. direktorja občinske uprave Srečko Đurov. Namreč, da so nekaj sredstev že namenili OŠ Tabor I: “In sicer ravno v obnovo kuhinje v višini 540 tisoč evrov.” Dejal je še, da so za to šolo namenili še rezervacijo sredstev v višini 1,7 milijona evrov in da se bo MOM prijavila tudi na razpis ministrstva za energetsko sanacijo šole.
Ravnateljica Martina Rajšp pa nam je pokazala dejansko stanje, ki je vse prej kot obetavno. Šola se ruši tako rekoč od zunaj in od znotraj. Temelji se posedajo, oken se ne da odpirati, razen redkih, ploščice pri vhodih v šolo so ali poškodovane ali pa jih ni, tla v šoli so neravna. Plošče, ki so namesto fasade, so poškodovane, izolacije ni. Ponekod so na stropih deske poškodovane ali pa odstopajo. Požarna vrata je treba nujno zamenjati. Vse to so takoj vidne poškodbe. “Zelo težko že sami krpamo vse skupaj,” je povedala Rajšpova, zato se obračajo na pristojna ministrstva in na MO Maribor kot lastnico šole. “Prva in osnovna težava, ki bi se je morali lotiti, je energetski plašč. Istočasno kot energetski plašč tudi stavbno pohištvo. Okna, ki so stara 45 let, enostavno niso več uporabna,” je dejala in pokazala tudi na strope, razsvetljavo, toplotno podpostajo, ki ni bila nikoli zamenjana. Prav tako ploščad pred šolo. Pa tudi cevi po šoli, ki so še litoželezne. Prav tisti dan, ko smo bili tam, so sanirali tudi del cevi, kjer so odkrili, da je izginilo več litrov vode pred 14 dnevi. In kdaj bi se moralo že vse to popraviti in sanirati? Ravnateljica meni, da vsaj pred petimi leti.
Univerza v Mariboru po besedah rektorja Zdravka Kačiča ne želi biti cokla, temveč pospeševalnik regijskega razvoja. Zato med drugim pospešeno vlaga v raziskovalno infrastrukturo, postaviti nameravajo tudi raziskovalni inštitut, ki bo nudil podporo gospodarstvu.
“Ne želimo biti cokla razvoja v Sloveniji, temveč aktivni soustvarjalci slovenske konkurenčnosti in zgodbe o uspehu. Kajti vemo, da imamo potencial. Okoli 20.000 ljudi se dnevno vozi v Avstrijo, kjer ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko bi to lahko ustvarjali tudi pri nas,” je rektor dejal v pogovoru za STA.
Zaključujete prvi rektorski mandat in se potegujete za drugega. Kaj štejete za svoje največje dosežke v teh štirih letih?
Zadnji dve leti je zaznamoval covid-19 in eden od pomembnih dosežkov je bil, da smo na univerzi uspeli v kratkem času preiti na delo na daljavo, pri tem pa obdržati kakovost dela na ravni pred epidemijo. Imeli smo srečo, ker smo tik pred tem v okviru projekta HPC RIVR obnovili mrežno infrastrukturo, ki nam je to omogočila.
Ob tem smo pripravili novo strategijo univerze in izvedli ključne korake v procesu reakreditacije univerze. Za osrednje vodilo za naslednje desetletje smo si zastavili na raziskovalnem delu temelječe in na študenta osredinjeno poučevanje, predvsem pa se želimo še bolj uveljaviti kot raziskovalna univerza. Tako zdaj zaključujemo skupno skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije v raziskovalno opremo v okviru projekta RIUM 1. V okviru projekta INNOVUM pa smo pripravili 22 projektov obnove in novogradenj, v kar so vključene praktično vse fakultete.
Začetek vašega mandata so zaznamovala domnevno sporna izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah v obdobju 2010 – 2016. Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju. Ste te odpravili?
Moram povedati, da so bile stvari v javnosti napačno interpretirane in zaradi teh neresnic oz. polresnic je bila univerzi povzročena velika škoda. Kljub temu smo zadevo temeljito preverili in nato v manj kot letu dni sprejeli vse ukrepe, ki jih je priporočila revizija. Obenem smo lani sprejeli dodatna merila, da bi preprečili morebitne nepravilnosti. Vso dokumentacijo smo predali organom pregona in računskemu sodišču in do sedaj nismo prejeli informacij, da bi kdo od teh ugotovil, da bi bilo dejansko kaj narobe.
V zadnjih letih ste na univerzi zagnali superračunalnik, izstrelili prvi slovenski nanosatelit v vesolje, načrtujete tudi raziskovalni inštitut na Smetanovi ulici. Čemu bo namenjen?
S Tehniško univerzo v Gradcu smo pripravili vlogo za odobritev projekta Teaming. V prvi fazi razpisa smo bili uspešni, dokumentacijo za drugo fazo bomo oddali septembra. Če bo projekt potrjen, bomo ustanovili center odličnosti, vrednost projekta pa bo okoli 30 milijonov evrov in med drugim predvideva tudi novogradnjo nasproti Tehniških fakultet.
Po trenutnih načrtih bo center odličnosti novi član Univerze v Mariboru, a bo povsem raziskovalno usmerjena. To bo torej raziskovalni inštitut, ki se bo ukvarjal s temeljnimi raziskavami, financiranimi predvsem z evropskimi sredstvi, pomemben del delovanja pa bo tudi podpora gospodarstvu. Da bi zajeli vsebine, ki naslavljajo dejanske potrebe gospodarstva, smo že ob pripravi projekta pritegnili k sodelovanju vrsto slovenskih podjetij. Vsebinsko smo osredotočeni na področje materialov in krožnega gospodarstva. Centra odličnosti, ki bi v načrtovani obliki deloval na teh področjih, v evropskem prostoru še ni.
Kaj menite o načinu podeljevanja koncesij in akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom v zadnjih dveh letih? In ob tem na očitke, da javne univerze ne dajete na trg zaposljivega kadra?
Najprej bi veljalo ponovno ovrednotiti obstoječi sistem podeljevanja koncesij in ugotoviti, ali vsi koncesionarji dejansko izpolnjujejo predpisane pogoje. Žal pa se je zgodilo, da se je ob obstoječem sistemu, s katerim se ne ukvarjamo, podelilo dodatne koncesije. To ne zdrži presoj, ki bi jih morali predhodno narediti v zvezi s potrebnostjo takšnih programov.
Kar zadeva kritike zaposljivosti diplomantov javnih univerz, pa je treba jasno povedati, da je razlika med zaposlenostjo in zaposljivostjo. Generacija, ki jo vpisujemo, bo prišla na trg dela čez pet do sedem let. Če zdaj določamo število vpisnih mest za posamezen študijski program glede na število brezposelnih na tem področju, udarimo mimo. Potrebno je predvsem, da država dejansko izpolnjuje strateške razvojne dokumente, ki jih sprejema v parlamentu, in potem bomo tudi univerze vedele, kakšne bodo čez nekaj let potrebe na določenem področju.
Sicer pa na avstrijskem Štajerskem, ki je peta najrazvitejša regija v Evropi, precej intenzivno zaposlujejo diplomante naše univerze in nimajo pritožb nad njihovim znanjem. Težava mora torej biti nekje drugje.
Univerza se v zadnjem času aktivneje vključuje v razprave o dodeljevanju razvojnih sredstev. Kako še nameravate krepiti svoj glas?
Očitno je, da dosedanji način izvajanja kohezijske politike v Sloveniji ni ustrezen. Želimo si prodreti z razumevanjem, da je treba detektirati razvojne potenciale v lokalnih okoljih in jih potem tam tudi podpreti. Tako smo zasnovali koncept platforme INNOVUM s t.i. kolokacijskimi centri. To ne pomeni, da bo v vsaki vasi nekaj nastalo, ampak imamo določene centre, na primer Novo mesto je močno na področju industrije, Velenje in Krško v energetiki, Murska Sobota in Ptuj na prehrambenem področju. V teh centrih bi delali na uvajanju tehnoloških novosti in zaposlovali visoko tehnološki kader, ki bi s tem ostal v lokalnem okolju.
Kje še vidite pomembno vlogo Univerze v Mariboru v prihodnjih letih?
Evropa vedno bolj poudarja pomembnost gradnje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Partnerji evropske univerzitetne pobude Athena ustanavljamo federacijo evropskih univerz, torej novo institucijo, ki bo ponujala študijske programe v angleškem jeziku in bo delovala globalno. Pri nas veliko govorimo o begu možganov, ki je velik problem, a morali bi govoriti tudi o pritoku možganov. ZDA in Avstralija zelo intenzivno delata na tem, saj se zavedata, da to pomeni veliko dodano vrednost za njihovo družbo.
Druga stvar, ki ji želimo dati poudarek, je vseživljenjsko učenje, kjer bi radi uvedli mikrodokazila in mikrokvalifikacije, kjer je znanje vrednoteno s točkami ECTS. Tako bi lahko v bistveno večji meri kot z rednimi študijskimi programi, ki so orientirani na prihodnost, naslavljali neposredne potrebe okolja oziroma gospodarstva.
Vir: STA
Da vzhodna regija ne želi le več denarja, ampak tudi več posluha pri odločitvah, so danes opozorili na javni razpravi, ki jo je priredila Univerza v Mariboru, v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Razkorak v razvitosti med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo se stalno povečuje in namesto da bi se vzhod zahodu približeval, se od njega še bolj oddaljuje. To po besedah rektorja Univerze v Mariboru Zdravka Kačiča kaže, da so nujne spremembe kohezijske politike.
Ker so spremembe po njihovem prepričanju nujne, so na univerzi danes v sodelovanju z Razvojnim svetom kohezijske regije Vzhodna Slovenija priredili javno razpravo, na kateri so opozorili na zaostajanje vzhodnega dela države pri dodeljevanju sredstev EU in drugih razvojnih spodbudah. “Srečanje naj bo priložnost za razmislek, kako v prihodnje delati drugače, da se bo razkorak med vzhodom in zahodom v prihodnje vendarle začel zmanjševati,” je uvodoma dejal rektor, ki je vodil pogovor.
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač je poudaril, da bo vzhodni kohezijski regiji v novem finančnem obdobju EU na voljo več kot štirikrat več sredstev kot za zahodni. “Priložnosti za različne projekte in programe bo ogromno, na regijah pa je, da te priložnosti v največji meri izkoristijo,” je dejal.
Dodal je, da so v zadnjih dveh letih na državni ravni storili velik korak naprej k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev, med drugim tudi s prizadevanji za decentralizacijo države. Prepričan je, da bi bili rezultati boljši, če bi bile uvedene pokrajine. “Regionalizacija bi privedla do tega, da bi se Slovenija razvijala ne le enakomerneje, ampak tudi hitreje,” je povedal.
Župan Mestne občine Maribor in predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije Saša Arsenovič je dejal, da si v regiji želijo večjo vključenost pri dodeljevanju sredstev. “Predvsem bi si želeli, da bi programi sledili regionalnemu razvojnemu programu, ki je strateški dokument in govori o tem, kaj si regija želi in potrebuje. V njem so definirani regijski projekti, ki povezujejo občine med seboj. Prav to povezovanje je ključ do regionalnega razvoja,” je dodal direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje-Maribor Uroš Rozman.
Černač je odgovoril, da so v zadnjem letu in pol priredili številne pogovore na temo novega finančnega obdobja EU. “V naslednjih dveh mesecih se nadaljujejo intenzivni pogovori tako z vsemi 12 regijami kot obema kohezijskima regijama. Na podlagi prejetih pripomb bomo oblikovali končni dokument, ki se mu reče operativni program za naslednje obdobje,” je pojasnil.
Zavezanost trenutne vlade skladnejšemu regionalnemu razvoju je potrdil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Po njegovih ocenah je pomembno tudi povezovanje znanosti z gospodarstvom.
S tem v zvezi je Arsenovič kot enega ključnih problemov, ki jih je treba nemudoma nasloviti, izpostavil beg možganov, ne le v osrednjo Slovenijo, ampak tudi v tujino. Bližnja Avstrija namreč pritegne k sebi številne strokovnjake iz regije, kar je potrdil tudi rektor Kačič.
Po besedah soustanovitelja podjetij Simarine in Infi7 Jara Žuraja prihaja že tudi do tega, da se slovenska podjetja vabi k preselitvi sedeža v tujino. Zato je nujno, da se v regiji vzpostavi ustrezna infrastruktura, še posebej, ko gre za nujno potrebno visoko tehnološko opremo. “Postavitev razvojnega centra bi bil zagotovo korak v pravo smer,” je dejal.
Podobno je povedal direktor podjetja Skylabs Tomaž Rotovnik. “Znanje že imamo. Potrebujemo pa javno infrastrukturo, ki jo bodo lahko uporabljala različna podjetja,” je dejal. “Sami smo na dobri poti in morda si bomo čez nekaj let lahko sami privoščili takšno opremo. A če želimo imeti prebojne rezultate, s katerimi bomo lahko konkurirali na trgu, potrebujemo to opremo danes,” je dodal.
Pred razpravo sta župan Arsenovič in rektor Kačič slovesno predala namenu žepni park, ki so ga uredili pred Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Minister Černač pa je obiskal Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, kjer si je ogledal prostore novega oddelka za pljučne bolezni v tretji etaži klinike za interno medicino.
Vir: STA
Mariborska zasebna univerza Alma Mater Europaea je po 13. letih prizadevanj le dočakala koncesijo za izvajanje rednega študija na prvi stopnji študijskih programov socialne gerontologije in zdravstvene nege. Po besedah glavne tajnice Barbare Toplak Perovič, je za prvega razpisanih 30, za drugega pa 39 prostih mest.
Kot je na novinarski konferenci povedala Toplak Perovičeva so veseli, da bodo medicinske sestre in socialni gerontologi lahko končno brezplačno študirali za najbolj iskane poklice v Sloveniji, ki jih v teh časih še kako primanjkuje. “Ob tem bi si želeli, da bi bili brezplačni tudi ostali študijski programi, za katere na trgu dela vlada največje zanimanje, predvsem na področju fizioterapije in informatike,” je še dodala. K temu je še dodala, da bodo vpis na nova programa študentom omogočili od prihodnjega študijskega leta dalje. Za redni študij zdravstvene nege bodo sicer razpisali 14 mest za študij v Mariboru in 25 za študij v Murski Soboti, s čimer bo vsaj nekaj študentom na omenjenih programih omogočen brezplačen študij, medtem ko bodo ostali morali še naprej šolnino plačevati sami.
Sicer pa je omenjena univerza nedavno gostila mednarodno znanstveno konferenco s področja socialne gerontologije, na kateri je več kot 117 udeležencev ter predavateljev iz Slovenije, Hrvaške, ZDA, Nemčije, Češke in Slovaške razpravljajo o gerontoloških vidikih v času pandemije covida-19.
Kot je na novinarski konferenci povedala dekanja socialne gerontologije na univerzi Jana Goriup, so med drugim govorili o tem, kakšne so stiske starejših odraslih, kako je k temu pristopila stroka, kakšne bodo posledice, ki jih pušča covid-19 in kako se spopasti z njimi. O tem so razpravljali raziskovalci s področij socialne gerontologije, medicine, prava, psihologije, zdravstvene nege, socialnega varstva, turizma in drugih ved.
Kmalu na Alma Mater tudi jubilejna mednarodna konferenca “Za človeka gre”
Med 11. in 18. marcem pa na univerzi pripravljajo še jubilejno 10. mednarodno znanstveno konferenco “Za človeka gre.”, ki bo to potekala pod naslovom Etični izzivi digitalne transformacije. Tudi ta bo gostila vrhunske znanstvenike z različnih akademskih področij, med drugim podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča in Dubravko Šuico. Uvodni nagovor pa bo imel predsednik Borut Pahor. Med uglednimi gosti bodo še: minister za digitalno transformacijo pri Vladi RS Mark Boris Andrijanič, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, dekan Fakultete Pravna fakulteta Univerze v Oxfordu prof. dr. Mindy Chen-Wishart in predstavniki nacionalnih znanstvenih akademij.
V sklopu informativnih dnevov Univerze v Mariboru se bodo predstavili tudi Študentski domovi Maribor. Pri tem bodo nudili bodočim študentom vse informacije, ki jih potrebujejo za prijavo in za bivanje v njihovih enotah študentskih domov.
Informativni dnevi Študentskih domov Maribor potekajo na daljavo. Študenti bodo preko spleta in informativnih dni izvedeli, kako poteka prijava v študentske domove in predvsem, kdaj. Vodja Referata za študentske zadeve v Študentskih domovih Univerze v Mariboru je poudaril, da je dobro, da bodoči študenti čim prej prijavijo za bivanje v domovih. Na informativnih dnevih bo bodočim študentom svoje aktivnosti predstavil tudi Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru, kaj vse zajema nam je povedala Zala Virant, preds. ŠS stanovalcev Študentskih domov UM.
Tako kot drugod po Sloveniji so tudi na Srednji šoli za oblikovanje Maribor tako danes kot jutri. Oba dneva bodočim dijakom in njihovim staršem nudijo informacije o vseh programih, ki jih izvajajo na tej šoli, ter tudi novitetah.
Ravnateljica SŠOM Nadja Jager Popović je predstavila sedanje programe, ki jih izvajajo, ob teh pa imajo tudi nove programe, za katere so se odločili tako zaradi možnosti poglobljenega učenja za frizerskega tehnika kot tudi zaradi stanja na trgu zaposlitev, kjer delodajalci iščejo določene profile obrtniških poklicev. Tako uvajajo frizerskega tehnika, ki je nadgradnja triletnega programa frizerja, naredili pa bodo tudi kombiniran oddelek izdelovalca oblačil, kar je bilo nekoč bolj znano kot šivilja ali krojač, ter tudi grafičnega operaterja, kjer gre za delavca za stroji, za tiskarskimi stroji v tiskarni ipd. Povedala je tudi, da sodelujejo tudi z bodočimi delodajalci svojih dijakov, ki velikokrat sprašujejo za povsem določen kader.
Dve dijakinji, ki obiskujeta program grafičnega oblikovalca, na tej šoli, pa sta povedali, kaj sta onidve razmišljali ob vpisu in na kaj naj gledajo osnovnošolci gledajo pri izbiranju vpisa v srednjo šolo.
Fotogalerija:
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor je na včerajšnjem dnevu odprtih vrat osnovnošolcem in drugim omogočila spoznavanje šole, zaposlenih, dijakov in izobraževalnih programov na dnevu odprtih vrat.
Med 10. in 12. uro so namreč na na Gallusovem drsališču pri Mestnem parku, neposredno v bližini šole predstavili programe, po katerih lahko osnovnošolci pridobijo izobrazbo na tej šoli, hkrati pa pripravili nekaj jedi in jih postregli.
Na dnevu odprtih vrat so se obiskovalci lahko seznanili z vsemi pomembnimi informacijami, ki jih učenci in starši potrebujejo za sprejetje odgovorne odločitve, kje in kako nadaljevati izobraževalni proces.
V spremljevalnem programu so se lahko tako učenci kot starši in drugi obiskovalci pomerili v tekmovanju v strežbi na ledu in raziskovanju Mestnega parka.
Predstavili so tudi poklica natakar in turistični tehnik, medtem ko so kuharske veščine dijakov predstavili s postrežbo pohorskega piskra, mini hamburgerjev in sladkih hot dogov. Obiskovalci z izpolnjenim PCT-pogojem pa so se lahko tudi drsali.
Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor poleg programa splošnega poklicnega izobraževanja smeri Gastronomske in hotelske storitve in srednjega strokovnega izobraževanja smeri Gastronomija in turizem s prihodnjim šolskim letom prvič razpisujejo tudi program nižjega poklicnega izobraževanja (NPI) smeri Pomočnik v biotehniki in oskrbi, s poudarkom na poklicnih standardih pomočnika kuharja in pomočnika natakarja. Prav v tem delu predmetnika se njihov program bistveno razlikuje od programa s področja živilstva, saj zajema cel spekter opravil v gostinstvu. S ponujenim programom želijo razširili možnost izbire osnovnošolcev, še posebej deklic.
Pred Srednjo šolo za gostinstvo in turizem je izzivov polno leto, saj se bo v letu 2022 zaključila obnova dotrajane šole na Cankarjevi ulici, kamor je selitev predvidena v zadnji četrtini leta. Novi, sodobno opremljeni prostori šolskega centra bodo omogočali boljše pogoje za izvajanje pedagoškega procesa, predvsem praktičnega pouka. V septembru pa bo šola, če bodo zdravstvene razmere to dopuščale, gostila tudi jubilejni GATUS, mednarodno srečanje in tekmovanje gastronomsko-turističnih šol, ki bo letos potekalo že desetič zapored. Dijaki šole so lani dosegli tri zlata priznanja, in sicer v kategoriji turizem, kuharstvo in strežba.
