“Izgubili smo upanje v človeške napake oziroma prosto sodniško presojo. Dogaja se prevečkrat, ne samo na naših tekmah, ampak povsod. Preveč imamo konkretnih dokazov, da sojenje ni dobro. Sodniki so bili znani kot dobri sodniki, ampak v letošnjem letu je napak preveč in se dogajajo v serijah. Sodniški kriteriji se po potrebi spreminjajo,” je na novinarski konferenci dejal Ban.

Dodal je, da je cilj tega zgolj želja po enakem kriteriju sojenja. “Želimo enakost za vse. Posebej nas boli tudi nespoštljiv odnos v komunikaciji sodnikov z igralci in s strokovnim vodstvom. Tega je več kot prejšnja leta, kar je nedopustno. Sodnike plačujejo vsi slovenski klubi, vsi jih plačujemo enako. Klubi si tako zaslužijo enaka merila, enako sojenje, nekateri sodniki pa slovensko ligo bolj uporabljajo kot poligon za mednarodno sceno, kjer so doslej korektno opravljali svoje delo. Toda mi tekmujemo v slovenski ligi in želimo, da so tudi tukaj stvari jasne,” je poudaril Ban.

Pravi tudi, da razume, da sodniki naredijo napako. “A ko se napake dogajajo v serijah, pri vedno istih zadevah, se vprašamo, kaj se s sojenjem dogaja. Isto mnenje deli večina slovenskih klubov, a se na žalost iz takih ali drugačnih razlogov o tem ne odločijo izpostaviti. Napake delamo vsi, ampak NK Mariborzaradi teh napak trpi. Mi jih skušamo popraviti. Na drugi strani se nam zdi, da sodniki za svoje napake ne odgovarjajo,” je še povedal Ban.

Milanič je dejal, da se mu zdi pomembno govoriti o sojenju in opozarjati na anomalije, ki se dogajajo v letošnjem koledarskem letu. “Sami dobro veste, v katerih delih sezone so se napake dogajale. Serije napak, ki so tekme v določenih delih te in prejšnje sezone peljale v določeno smer. Vprašali boste, kaj pa napake, ki se dogajajo v našo korist? Seveda, tudi te se dogajajo, ampak so prevečkrat posledice kompenzacij,” meni Milanič, ki je za kompenzacijo ocenil tudi dogajanje s sobotnega derbija, ko bi po mnenju mnogih v prvem polčasu morala najstrožjo kazen dobiti Olimpija, v drugem pa Maribor, a ni bilo ne ene ne druge.

“O tem sem govoril. Šlo je za kompenzacijo. Sodnik je naredil napako pri Denisu Klinarju, bil ob polčasu opozorjen in potem pri jasni enajstmetrovki (po domnevnem prekršku nad Luko Zahovićem v 79. minuti; op. STA) zadevo kompenziral. O tem govorim. Napak je preveč, teh pa ne sme biti, ker nam ne dopustijo, da enakopravno tekmujemo,” pravi Milanič, ki o konkretnih sodniških imenih sicer ni govoril, še enkrat več je dodal, da govori o sodniški organizaciji in napakah.

Dodal je tudi, da bi se s takšnim razmišljanjem ali opažanjem strinjalo več slovenskih klubov. No, ljubljanska Olimpija je ubrala drugačno pot in to, da so na novinarski konferenci kazali le napake s tekem Olimpije, na družbenem omrežju Twitter komentirala: “Ko skličeš novinarsko konferenco, da lahko gledaš tekme Olimpije.”
Vir: STA

Flisar je v prejšnjih letih pripravljenost brusil na kolesu, udeleževal se je tudi dirk v krosu, ki so bila dobra priprava za zimske obračune v smučarskem krosu. Letos pa se je moral namesto kolesu posvetiti drugim rečem, najprej skrbi za bolno mamo, nato pa še skrbi za prvorojenko.

“Za mano je turbulentno obdobje. Spomladi je moja mama hudo zbolela, z njo sem imel veliko dela, predvsem pa ogromno nekih skrbi. Na srečo je zdaj z njo veliko bolje. Seveda je na pomanjkanje kolesarskega treninga vplivalo tudi rojstvo hčere. Posvetiti sem se moral še treningu za zimo, tako da preko sebe nisem mogel, raztrgati se pač ne moreš, zato je kolo bolj ali manj mirovalo,” je razloge, da ga letos ni bilo moč videti na kolesarskih dirkah, obrazložil Flisar.

Čeprav priljubljeni Mariborčan pravi, da se je poskušal dobro pripraviti, pa zaradi vseh dogodkov pušča kanček dvoma o svoji pripravljenosti pred sezono, do katere sicer še ima kar nekaj časa, saj bodo prve tekme na sporedu decembra.

“Vsak, ki se je ukvarjal z vrhunskim športom, ve, da take stvari, po eni strani težke, po drugi pa lepe, nekaj sledi pustijo. Jemljejo ti fokus, zato se zavedam, da nisem mogel narediti toliko kot lani. Ni pa to izgovor. Nisem več mlad tekmovalec, imam izkušnje, ki lahko nadomestijo tudi kakšen manjkajoči dan treninga. Zato sem prepričan, da se to pri moji pripravljenosti ne bi smelo veliko poznati,” meni smučar.

Nekdanji svetovni prvak je že bil na snežnem treningu, ki pa ni bil najboljši. “Letos sem bil v Saas Feeju, to je tudi sprememba od prejšnjih let, ko sem se pripravljal le v Stelviu. A žal so letos na vseh ledenikih katastrofalne snežne razmere, v naši disciplini se to še bolj pozna, saj potrebujemo več snega kot alpinci in drugi zimski športniki. A za vse je enako, treninga niti ne bi ocenil kot slabega, z njega sem se vrnil močan in z dobrim počutjem, se pa zavedam, da me do sezone čaka še veliko dela, veliko bom moral še nadomestiti,” pravi Flisar.

Tekmovalce v smučarskem krosu tako kot zadnji dve leti čaka zahteven december, nato pa je pred svetovnim prvenstvom v ZDA tekem nekoliko manj, kar Flisarju povsem ustreza. Bolj kot koledar pa ga moti dejstvo, da bo veliko letalskih poti. Postopanja po letališčih in vožnje z letalom pa se nikoli ni veselil, saj se je že nekajkrat zgodilo, da je pri tem dobil virus, zaradi katerega je zbolel in izgubil dragoceno moč.

“Mene lahko povozi ‘šleper’, pa mi ne bi bilo nič, če pa nekdo kihne na drugi strani ceste, pa se bom tresel, da ne zbolim. Bolezen me najbolj skrbi, zdaj še posebno, ker imam majhnega otroka. Poskušam se paziti, a prav zdaj sem prebolel virus, ki sem ga najbrž dobil od hčere. Upam, da bom zaradi tega zdaj postal bolj odporen,” je dejal trikratni olimpijec, ki se je zdaj že povsem navadil na očetovstvo: “Na začetku je bilo nekaj krize, a to je povsem normalno. Če vrhunski športnik po dveh treningih na dan ponoči, ne spi, se ne more počutiti najbolje. A najhuje je zdaj mimo, hčerka je zdaj že stabilna, tako da je vse v najlepšem redu.”
Vir: STA

Maribor je domači kraj za najbolj izpostavljena člana slovenskih reprezentanc v hitrih disciplinah, Ilko Štuhec, aktualno svetovno smukaško prvakinjo, in zmagovalca smuka v Kvitfjellu Boštjana Klineta, ki se bosta pridružila ostalim v tradicionalnem druženju z novinarji pred začetkom tekmovalne zime. V vlogi neuradnih gostiteljev bosta tudi Mariborčana Filip Flisar, nekdanji svetovni prvak v smučarskem krosu, ter alpski smučar Klemen Kosi.

V množici slovenskih tekmovalcev bosta tudi aktualna nosilca olimpijskih kolajn iz Pyeongchanga biatlonec Jakov Fak in deskar Žan Košir. Peter Prevc, Jurij Tepeš, Ema Klinec, Anamarija Lampič, Ana Drev, Meta Hrovat, Žan Kranjec, Ana Bucik, Maruša Ferk, Vesna Fabjan so napovedali prihod v Maribor.

Alpski smučarji bodo v lov na točke svetovnega pokala krenili že konec meseca, ko bo 27. in 28. oktobra tradicionalna veleslalomska uvertura na ledeniku Rettenbach nad Söldnom.

Ilka Štuhec, najboljša slovenska alpska smučarka po tekmovalni upokojitvi Tine Maze, se bo po 20 mesecih odsotnosti zaradi poškodbe tekmovalni karavani v svetovnem pokalu znova pridružila 30. novembra v Lake Louisu v Kanadi, ko se bo odprla sezona tudi za najhitrejše smučarske discipline.

Svetovni pokal v smučarskih skokih se bo s kvalifikacijami pričel 16. novembra v Wisli. Zimska sezona se bo za smučarke skakalke na najvišji ravni začela 29. novembra v Lillehammerju s kvalifikacijami na srednji skakalnici. Takrat se bo ekipi pridružila tudi Maja Vtič, ki po rehabilitaciji kolena že uspešno opravlja s tehničnimi treningi na skakalnici.

Za tekmovalce in tekmovalke v smučarskih tekih se bo sezona svetovnega pokala začela 24. in 25. novembra v Ruki, ko bo start sezone tudi za nordijske kombinatorce.

Večji del tekmovalcev v smučarskem in deskarskem prostem slogu bo sezono svetovnega pokala začel novembra in decembra. Decembra se bo začela sezona na najvišji ravni tudi za tekmovalce v deskanju na snegu v paralelnem veleslalomu.

Biatlonci bodo sezono svetovnega pokala odprli doma na Pokljuki, na tekmah od 30. novembra do 9. decembra, ker bo Östersund marca gostil biatlonsko svetovno prvenstvo.
Vir: STA

“Veter” v tunelu proizvaja močan ventilator z usmerniki, njegova hitrost je znašala tudi 130 kilometrov na uro, Štuhčeva in Kline pa sta se ob tem postavila v smukaško prežo, kakršno imata tudi na tekmah, ko režeta zrak in izzivata gravitacijo v lovljenju stotink za čim boljši rezultat.

Gre za napredek v razvoju športa, ko so pri vrhunsko pripravljenih tekmovalcih odločilne podrobnosti, kot je aerodinamičnost materialov.

Slovenski reprezentanti so v minulih sezonah le z velim zavidanjem lahko pogledovali proti velikim ekipam, ki so si lahko privoščile tudi preizkuse v vetrnih tunelih. Zdaj je tehnologija na voljo tudi Slovencem, saj je nov aerodinamičen tunel zrasel prav v neposredni bližini državne meje.

Mariborčana sta po poročanju Primorskih novih opremo v vetrovniku preizkušala minuli petek. Zanju nova izkušnja je posledica sodelovanja Slovenske smučarske zveze, proizvajalca oblačil Energiapura in vetrovnika Aereotunnel podjetja Asse. Vetrovnik so odprli junija.

Dogajanje v tunelu so spremljali strokovni delavci z množico senzorjev in računalnikov, s katerimi so proučevali aerodinamične lastnosti materialov, ki jih uporabljata smučarja, na podlagi ugotovitev pa bodo predlagali morebitne spremembe in izboljšave.

V podjetju Energiapura so najboljšim tekmovalcem pripravili drese iz materialov, ki jih robniki smuči med kotaljenjem ob padcih ne bodo mogli več prerezati, učinkovitejša pa je tudi zasnova zaščite hrbtenice. Seveda pa so se morali prepričati, da so novosti primerno aerodinamične in da ne ovirajo gibanja tekmovalcev.

Kot so poročale Primorske novice, je prvi v popolni smučarski opremi v vetrovnik vstopil Boštjan Kline. Po preizkusu v vetrovnem predoru, med katerim ga je na začetku pošteno zazibalo, je bil dobre volje, saj se zaveda, da so za popolno smukaško samozavest pomembni vsi koščki mozaika, če se želi po slabši lanski sezoni ustaliti med 30 najboljšimi smukači in se v superveleslalomu približati petnajsterici najboljših.

“Moram reči, da nas smučarska zveza bolje podpira kot lani in da smo pri opremi naredili korak naprej. Fizično sem napredoval, optimalne občutke na snegu še iščem, a tudi takšen obisk vetrovnika je delček iskanja tistih centimetrov prednosti, ki jih na smukaški progi moraš najti, da si vsaj pred večino zelo hude konkurence,” je za Primorske novice dejal Kline.

Za Ilko Štuhec bo nova sezona, po izgubljeni olimpijski zaradi poškodbe kolena, še toliko pomembnejša, saj želi prihodnjega februarja na svetovnem prvenstvu v Areju napadati drugi naslov svetovne prvakinje v smuku.

“Moje prvo delo v vetrovniku je bilo zelo zanimivo. Razlika v občutkih v vetrovniku ali na progi za smuk je sicer velika, spoznaš pa, kako se v močnem vetru ob telesu material obnaša. Zdravje mi trenutno dobro služi. Delamo v skladu s programom. Zdaj me čakajo nov sklop kondicije, sredi oktobra vrnitev na sneg in tehnična priprava na start v svetovnem pokalu, kjer prvi nastop načrtujem 30. novembra v Lake Louisu v Kanadi,” pa je delala Štuhčeva.

Mariborčanka se je dan po testu v Ljubljani v sklopi priprav udeležila veslaške regate na Ljubljanici, na kateri se je v čolnu skupaj s kineziologinjo Anjo Šešum pomerila v konkurenci ženskih dvojcev in osvojila drugo mesto.

“Nisem še tam, kjer želim biti, a je šele september in imam še dovolj časa,” je dejala Štuhčeva po regati.

“Vemo, kaj delamo, kakšno imam pozicijo na smučeh, da je v redu in da nima smisla kaj spreminjati. Mogoče je delo v vetrovniku bolj pomembno zaradi tega, ker dejansko dobiš točne podatke, kaj, zakaj. Torej gre dejansko za potrditev tistega, kar že veš. Upam pa, da so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z materiali, iz tega dobili marsikaj,” je dejala Štuhčeva.
Vir: STA