Vsega skupaj so slovenski alpski smučarji na svetovnih prvenstvih osvojili 21 kolajn, devet od teh jih je slovenska rekorderka Tina Maze. Med nosilci slovenskih kolajn na svetovnih prvenstvih se je v nedeljo, 12. februarja, vpisala še Ilka Štuhec.
Za Slovenijo je to šesto zlato na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju. Štiri naslove ima Mazejeva, naslov in skupno pet kolajn ima Mateja Svet, Štuhčeva, ki je osvojila svojo prvo kolajno, pa je tretja slovenska svetovna prvakinja. Kolajne so osvojili še Boris Strel, Bojan Križaj, Tomaž Čižman, Mitja Kunc, Nataša Bokal in Urška Hrovat.
Za Štajerko je izjemna sezona. Svetovni pokal 2016/17 bo že zdaj, pa se sezona še sploh ni končala, zapisan kot najuspešnejši doslej slovenske alpske smučarke. Petkrat je stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra v svetovnem pokalu. Med zvezdnice tega športa se je izstrelila decembra lani, ko je v kanadskem Lake Louisu udarila kot strela iz jasnega ter v slogu ameriške kraljice smuka Lindsey Vonn osvojila oba smuka. Da ni šlo za nenaden preblisk, je odgovorila že takoj po selitvi v Evropo, z zmagovitim dvojčkom v Val d’Iseru, ko je osvojila alpsko kombinacijo in specialni smuk. Na Zlati lisici v Mariboru je dokazala, da je vešča tudi tehničnih disciplin, katerim v minulih sezonah, tudi zaradi poškodb, ni posvečala toliko pozornosti in treningov kot hitrim disciplinam.
Tako deseto mesto na slalomu kot 14. mesto na veleslalomu sta bili najboljši doslej v teh dveh disciplinah. Po Mariboru se ji je pred tekmama v Garmisch-Partenkirchnu primerila nerodna poškodba na kondicijskem treningu, ko si je zvila gleženj. Mnogi pesimisti so že začeli razmišljati, da je sezone konec oziroma da uspehi ne bodo več tako veličastni. A ne bi se mogli bolj motiti.
Z bolečim in otečenim gležnjem je nastopila tako na smuku kot superveleslalomu v Garmischu ter prišla do cilja in osvojila dragocene točke. Sledil je kratek premor ter skok na novo prizorišče v Cortini d’Ampezzo, ker je bila poškodba gležnja le še slab spomin, saj je bila Ilka znova takšna, kot so jo vsi poznali. Tretje mesto na smuku in nato še zmaga v superveleslalomu sta bila odlična popotnica za svetovno prvenstvo v St. Moritzu, kjer pa najprej ni šlo vse po načrtih.
Zaradi napak je zapravila kolajno v superveleslalomu, bila je 11., na kombinaciji je po drugem dosežku na smuku boj za kolajno izgubila z odstopom že po treh količkih na slalomski progi, slavili sta Švicarki Wendy Holdener in Michelle Gisin. Nato pa je sledil smuk, kjer je upravičila status favoritinje, utišala švicarske navijače in le potrdila, da ji v St. Moritzu nobena ni bila kos.
Štuhčeva je tako Sloveniji ubranila zlato kolajno, ki jo je na prejšnjem prvenstvu v Vailu osvojila Tina Maze. Da je ena od držav ubranila zlato kolajno, se je zgodilo prvič po letu 2001, ko je Avstrijka Michaela Dorfmeister nasledila Renate Göetschl.
Slovenija je dobila kraljevsko smučarsko preizkušnjo na zadnjih treh največjih tekmovanjih, saj je Mazejeva tudi aktualna olimpijska prvakinja. Zadnjič je kaj takega uspelo Švicarkam, ko je bila Michela Figini olimpijska, Maria Waliser pa dvakratna svetovna prvakinja.
Šestindvajsetletnica je do naslova prišla prepričljivo. Potem ko je bila najhitrejša na obeh treningih, je tudi, ko je bilo najbolj potrebno, pokazala odlično formo. Že v zgornjem delu je bila najhitrejša, nato zaradi napake, zaradi katere ni ubrala optimalne linije, nekaj izgubila, a s fantastičnim spodnjim delom nadomestila izgubljeno.
Na startu je bila sicer kot sedma, že takrat je prehitela eno od največjih konkurentk Italijanko Sofio Goggio, ki je storila še večjo napako, ko pa so zaostale Fabienne Suter, Lindey Vonn, slednja je z 32 leti in 117 dnevi postala najstarejša smučarka s kolajno na svetovnih prvenstvih, in Avstrijka Ramona Siebenhofer, se je že slutilo, da bo prišla do svojega največjega uspeha v karieri. Srebrna Venierjeva, ki se je na stopničke prebila šele drugič v karieri, je prav tako kot Štuhčeva osvojila svojo prvo kolajno na svetovnih prvenstvih.
Seveda je srečo ob uspehu najprej podelila z mamo Darjo Črnko, ki je verjela v hčerko tudi takrat, ko ji ni šlo in ko ji je sreča obrnila hrbet in je bila poškodovana. Kar pet poškodb kolena je imela. Ni manjkalo solz sreče. V majhni samostojni ekipi sta še trener Grega Koštomaj in kineziologinja Anja Šešum.
Štuhčeva je prvi večji uspeh v karieri dosegla pred desetimi leti kot mladinska svetovna prvakinja v slalomu, leto zatem je sledila še zmaga za naslov mladinske svetovne prvakinje v smuku. Takrat je premagala tekmice, ki krojijo vrh ženskega smučanja tudi danes.
Po mladinskih uspehih ni sledil meteorski vzpon v članskih vrstah, ampak težavno in mučno pobiranje po poškodbah, ko je lahko le opazovala, kako uspešne so tekmice, ki jih je premagovala v mladinski konkurenci. Za popolno vrnitev je potrebovala skoraj desetletje, zato sedanji uspehi lahko presenetijo le nepoznavalce, ki imajo težave že z izgovorjavo priimka slovenske šampionke.
Slovenski junakinji zime 2016/17 so dvakrat predvajali slovensko himno Zdravljico, najprej takoj po tekmi ob podelitvi šopkov in nato še v središču St. Moritza, ko je dobila svojo prvo snežinko in še to najžlahtnejšo od vseh.
Je pa zmaga Štuhčeve vsaj malo tudi švicarska. Štuhčeva je vse zmage, ki jih je osvojila v tej sezoni, osvojila na smučeh proizvajalca Stöckli, na katerih je zmagovala že Tina Maze pred njo.
Novi osebni mejniki jo čakajo tudi v svetovnem pokalu, saj obstaja velika verjetnost, da bo sezono kot prva Slovenka v zgodovini končala kot zmagovalka smukaškega seštevka zime, z osvojenim najmanj enim malim kristalnim globusom.
Vir: STA
