Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Tokrat v Občinskem informatorju:
– V Mariboru dočakali novo leto brez ognjemeta
– Mladi mariborski hokejisti in smučarji na zimske mednarodne igre šolarjev v Ameriko
– V Kidričevem otroci skočili v novo leto
– V Bistrici ob Dravi praznovali krajevni praznik
– 31. novoletni koncert Godbe Ruše
– Florentine priredile božično novoletni koncert
– Koledniki zapeli krajanom Bistrice ob Dravi

 

Tokrat v Občinskem informatorju:

  • Brezdomcem študenti pripravili večerjo
  • Dedek Mraz pomahal v slovo
  • S humanitarnim koncertom za Brusove zbrali skoraj 2 tisoč evrov

  •  Iskrica želja v Dvorani Tabor
  •  Saša Arsenovič zaželel srečen vstop v novo leto
  • V Rušah predstavili roman Tisoč rož
  • Novoletna čestitka župana občine Sveta Trojica
  • V Selnici ob Dravi so ob druženju krasili smrekico
  • Tradicionalni božični koncert KD Pavza
  • Župan občine Starše zaželel lepe praznike
  • V Selnici ob Dravi blagoslovili konje

Od 1. januarja so na blagajnah trgovin v Sloveniji prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke. Potrošniki bodo na prodajnem mestu vrečko sicer še vedno lahko kupili, prav tako pa bodo še naprej na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Slovenija želi do konca leta 2019 zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa naj bi poraba padla pod 40 vrečk na posameznika. Prvi korak v smeri doseganja tega cilja je prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na njihovo debelino, na vseh prodajnih mestih blaga in izdelkov.

Vlada je spremembo uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki prepoveduje brezplačne plastične vrečke, sprejela julija lani. Ob zmanjšanju potrošnje teh vrečk želi vlada z ukrepom tudi preprečevati splošno povečanje proizvodnje embalaže in doseči zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

Iz vseh ukrepov so v skladu z evropsko direktivo izvzete zelo lahke plastične nosilne vrečke, kot so denimo tiste z oddelkov za sadje in zelenjavo.

Minister za okolje in prostor Jure Leben želi sicer narediti še korak naprej in v dogovoru s trgovskimi verigami doseči, da kupci na blagajnah sploh ne bi mogli več dobiti plastičnih nosilnih vrečk. S tem namenom je predstavnike trgovcev že povabil na sestanek.

V EU posameznik letno porabi okoli 200 plastičnih nosilnih vrečk, povprečen čas uporabe take vrečke pa je zgolj 25 minut. Na področju EU je vsako leto v promet danih okoli 100 milijard plastičnih nosilnih vrečk letno, med odpadke pa odvržemo osem milijard takih vrečk vsako leto (v Sloveniji 30 milijonov), kažejo podatki ministrstva za okolje in prostor.
Vir: STA

Gradbeništvo v Sloveniji je v letu 2018 drugo leto zapored beležilo rast. Do konca oktobra se je vrednost opravljenih del povečala za več kot petino. Panožna zbornica pri GZS tudi za leto 2019 pričakuje rast, a ocenjuje, da ta ne bo več dvomestna.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

V 2018 še za petino več gradbenih del

Potem ko je bila vrednost opravljenih del v letu 2017 za okoli 18 odstotkov višja kot v letu prej, se je vrednost opravljenih del v prvih desetih mesecih lani glede na enako obdobje leto prej zvišala za 21,5 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.

“Rast je bila pričakovana, saj so bile izhodiščne vrednosti obsega del kljub visoki rasti v letu 2017 še vedno zelo nizke,” je dejal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.

Obseg del na gradbenih inženirskih objektih je bil v prvih desetih mesecih lani večji za 21,7 odstotka. Na področju infrastrukture dela potekajo tako na cestah kot na železnici.

“Na cestah se izvajajo intenzivna vzdrževalna dela, da bomo lahko nadoknadili zaostanke, saj je v zadnjih letih država obseg njihovega vzdrževanje spustila globoko pod gospodarni minimum. Intenzivnejša so tudi investicijsko vzdrževalna dela in nove investicije. Na železnicah se izvajajo obsežna obnovitvena dela, da bomo lahko v naslednjih letih še zagotavljali njihovo konkurenčnost cestnemu prometu,” je dejal Renar.

V gradbeni družbi Pomgrad, ki skupaj s partnerji sodeluje pri treh večjih infrastrukturnih projektih (nadgradnji železniške proge na odsekih Pesnica-Šentilj in Poljčane-Slovenska Bistrica ter gradnji podvoza na Ljubljanski ulici v Mariboru), leto 2018 ocenjujejo kot uspešno, pričakujejo, da bodo ustvarili 160 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov. Usmerjajo se tudi v tujino, in sicer so med drugim gradili hotel na Plitvicah na Hrvaškem ter stanovanjske bloke na Švedskem.

“Velik korak v poslovanju smo naredili predvsem na področju internacionalizacije poslovanja, saj v tujini izvajamo nekaj pomembnih poslov. Tudi na domačem gradbenem trgu je zaključenih nekaj velikih gradbenih projektov, med katerimi je bila izjemno pomembna nova tovarna Magne v Hočah, ki smo jo uspešno zgradili v izjemno kratkem časovnem obdobju,” je povedal predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič.

Obseg del na stavbah je bil v prvem lanskem desetmesečju večji za 20,8 odstotka. “Raste tudi obseg gradnje stavb, tako stanovanjskih kot stanovanjskih, kjer v nasprotju z gradbenimi inženirskimi objekti prevladujejo zasebni vlagatelji,” je povedal Renar.

Zbornica za 2019 pričakuje enomestno rast; med izzivi pomanjkanje tehničnega kadra

V zbornici za leto 2019 pričakujejo nadaljevanje rasti, a ta po njihovi oceni ne bo več dvomestna, kot je bila zadnji dve leti. “Računamo, da bo rast podobna tako na gradbeno inženirskih objektih kot pri stavbah,” je povedal Renar.

Kljub temu, da smo sredi visoke gospodarske rasti in da imajo vsi gradbinci v Sloveniji dobro zasedene svoje zmogljivosti, pa se slovensko gradbeništvo sooča s številnimi izzivi in težavami, je opozoril Polanič.

“Eden izmed ključnih izzivov je zagotovo pomanjkanje ustreznega tehničnega kadra, s čimer se soočajo praktični vsi gradbinci v Sloveniji. Dodaten izziv predstavlja tudi nepredvidljivo nihanje števila projektov oziroma investicij, zaradi česar je v gradbeništvu izjemno težko načrtovati na daljši rok,” je povedal prvi mož Pomgrada.

Po njegovih besedah se bodo letos osredotočili bolj na infrastrukturne in industrijske projekte, pričakujejo tudi nekaj novih razpisov s področja cestne in železniške infrastrukture. “V novo leto sicer vstopamo dobro zasedeni, začeli pa bomo izvajati nekaj novih projektov, največji med njimi so nadgradnja železniških postaj Maribor in Tezno, preplastitev avtoceste na odseku Šentrupert-Vransko ter prizidek Doma upokojencev Juršinci. Za podjetje je pomembno, da pridobivamo projekte, ki zaposlujejo celoten sistem Pomgrada,” je dejal Polanič.

Člani zbornice po Renarjevih besedah pričakujejo, da bo država v gradbenih pogodbah upoštevala “v svetu priznana pravila in se izogibala tveganim netransparentnim pogodbam za skupno ceno, ključ v roke ipd., ki so v nasprotju z v svetu uveljavljenimi definicijami gradbenih pogodb”.

V zbornici po Renarjevih besedah pričakujejo tudi, da “država s svojim načinom javnega naročanja ne bo več omogočala nelojalne konkurence s strani podjetij, ki niso zavezanci za spoštovanje kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, saj s takim načinom ruši vse pozitivne pridobitve socialnega dialoga za zaposlene v gradbeništvu in jih potiska v socialno bedo, podjetjem zavezancem pa preprečuje uspešen gospodarski razvoj”.
Vir: STA

Od danes ni več dovoljena uporaba pirotehničnih izdelkov prve kategorije, katerih glavni učinek je pok. Za prekršek je predpisana globa od 400 do 1200 evrov in tudi odvzem pirotehničnih izdelkov.

Petarde. Vir: pixabay.com

Petarde. Vir: pixabay.com

Uporaba določenih pirotehničnih izdelkov prve kategorije je bila sicer dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, pa je ves čas prepovedana. Ob tem policisti in zdravstveni delavci opozarjajo zlasti na nevarnost uporabe pirotehnike, če je ta narejena doma.

Policisti so v tem času kar nekajkrat zasegli prepovedane pirotehnične izdelke. Jeseniški policisti so na podlagi prijave v torek popoldne zaradi objestne rabe pirotehnike v enem postopku obravnavali tri osebe. Zasegli so 48 kosov pirotehnike. S prekrškom bodo seznanili pristojno okrajno sodišče, so danes sporočili s PU Kranj.

Nujni medicinski pomoči v univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru sta na najdaljšo noč v letu nekajkrat nudili pomoč zaradi poškodb s pirotehničnimi sredstvi.

Sicer pa je zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov v 10 primerih prišlo predvsem do poškodovanja zabojnikov za smeti in na objektih, so v torek sporočili s policije.

Vir: STA

 

Za slovenske šolarje se začenjajo novoletne počitnice, v petek so namreč še zadnjič v tem letu sedli v šolske klopi. Na počitnicah bodo uživali kar deset dni, k pouku pa se bodo znova vrnili v četrtek, 3. januarja. Počitniške dni si bodo marsikje lahko popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi, tudi ob božično-novoletnih prireditvah.

Šole so sicer v petek s proslavo obeležile dan samostojnosti in enotnosti, ki ga kot državni praznik praznujemo 26. decembra.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Veliko lepih želja v prihajajočih praznikih in uspeha v prihodnjem letu je učencem, dijakom in ostalim v izobraževanju zaželel tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Pri tem jih je povabil k sodelovanju, ker si želi, da bi bil dialog med ministrstvom, starši, šolami in ravnatelji plodovit, predvsem pa v znamenju kakovostnejšega in prijaznejšega izobraževanja.

Med počitnicami so mladim na voljo številni dogodki po vsej Sloveniji. V Ljubljani v zavodu Mladi zmaji se bodo lahko udeležili zanimivih delavnic in družili v dnevnih centrih. Okusili se bodo lahko v “knedlovi kuharski čarovniji”, se sproščali na fitnesu ter “pobegnili” v božični escape room za Bežigradom. Od starega leta pa se bodo poslovili 28. decembra na “prednovoletnem žuru” v četrtnem centru Bežigrad.

Zveza prijateljev mladine Maribor od 24. do 31. decembra organizira likovne, glasbene, literarne in druge delavnice, ki potekajo v domu ustvarjalnosti mladih. Delavnice so brezplačne, potrebna pa je predhodna prijava. V petek, 28. decembra, organizira tudi obisk Vilinskega mesta v središču Maribora, kjer že ves december potekajo različne aktivnosti, predstave in koncerti.

Ves prihodnji teden so v večjih mestih pripravili številne praznične prireditve in obiske dedka Mraza.

Sicer pa bo za okoli 257.000 šolarjev deset dni počitnic tudi priložnost za preživetje več časa v družinskem krogu.

Šolarji so si letos sicer prvi oddih privoščili že konec oktobra v času tako imenovanih krompirjevih počitnic. Pred koncem šolskega leta pa jih čakajo še enotedenske zimske počitnice, ki bodo tudi letos v dveh delih v drugi polovici februarja, in prvomajske počitnice.
Vir: STA

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Fištravec in Arsenovič izvedla primoredajo poslov
– Maribor predal naziv Evropska prestolnica športa
– Mariborski SERŠ ob 70. obletnici do energetske sanacije
– Poklon ob 100-letnici rojstva heroja Mihajela
– V Hočah tradicionalni Božično-novoletni koncert osnovnošolcev
– Muški župan zaželel blagoslovljene božične praznike
– Vrčevski otroci s predstavo za dedke in babice
– Župan občine Vuzenica z novoletno čestitko za občanke in občane
– 90 let tovarne TOBI
– Praznični koncert konservatorija za glasbo v Rušah