Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor sporočajo, da so zaradi epidemiološke situacije obiski na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja do nadaljnjega omejeni zgolj na eno zdravo osebo.

ukc

Ob tem prosijo za razumevanje.

Pri izrednem notranjem nadzoru na področju varstva zasebnosti in osebnih podatkov so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor odkrili sum nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke bolnikov. Vpleteni zaposleni so prejeli opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sporočajo iz UKC Maribor.

Ministrstvo za zdravje je naložilo vsem javnim zdravstvenim zavodom izredni notranji nadzor na področju varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, vključno s presojo ustreznosti pravic, pooblastil in sistema varovanja podatkov v informacijskih sistemih. Direktor UKC Maribor je tako uvedel izredni notranji nadzor varstva osebnih podatkov, med tem pa je zaradi navedb v medijih Informacijski pooblaščenec po uradni dolžnosti uvedel nadzor in konec avgusta v UKC Maribor preveril pravilnost poteka nadzora. Komisija je med nadzorom ugotovila pravilnost beleženja vpogledov v informacijski sistem Medis.

V drugem delu nadzora, v katerem so preverjali upravičenost vpogledov v osebne podatke in medicinsko dokumentacijo pacienta med hospitalizacijo, je komisija ugotovila sum nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke. Od tega sum sedmih nedovoljenih vpogledov v osebne podatke: ime, priimek, naslov, datum rojstva, EMŠO (ne pa v medicinsko dokumentacijo) ter pet opuščenih dolžnih skrbstev za geslo, kar je lahko vodilo v nepooblaščen vpogled v osebni podatek (ne pa v medicinsko dokumentacijo). Zoper te zaposlene so že začeti postopki izdaje opozoril v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zaposleni pa so se dolžni udeležiti predavanj s področja varstva osebnih podatkov.

UKC Maribor je ugotovil sum nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke.

UKC Maribor je ugotovil sum nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke.

Sicer pa zaradi ozaveščanja zaposlenih o pomembnosti varstva osebnih podatkov in da bi se izognili nadaljnjim kršitvam potekajo izobraževanja za zaposlene, oktobra pa bodo izvedli tudi napovedan in nenapovedan nadzor nad varstvom osebnih podatkov na nekaterih oddelkih.

Z UKC Maribor še sporočajo, da so o ugotovitvah obvestili pacienta in pristojno zastopnico pacientovih pravic, pa tudi Ministrstvo za zdravje in Svet zavoda.

Oddelek za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor je postal klinika, kar gre pripisati njegovemu nenehnemu razvoju. Ne nazadnje so za ta uspeh zaslužne generacije medicinskega osebja, ki so na tem oddelku delale.

Na današnji predstavitvi naziva v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je predstojnik klinike ORL Boštjan Lanišnik izpostavil, da so za pridobitev naslova strogi pogoji, dobili pa so ga, ker imajo ustrezno usposobljen visoko izobražen kader, ustrezne materialne zmogljivosti, ker so odprti v mednarodni prostor, kar pa ne pomeni, da zdravniki hodijo na izobraževanja v tujino, ampak tuji strokovnjaki prihajajo tudi v Maribor. Poudaril je, da veljajo danes, kar je zasluga vseh prejšnjih generacij, za enega od najboljših oddelkov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v regiji. UKC Maribor ima torej po novem pet klinik: klinike za kirurgijo, pediatrijo, interno medicino, ginekologijo in perinatologijo ter po novem še kliniko ORL.

Klinika ORL UKC Maribor (1)

Lanišnik je med drugim danes predstavil tudi ultrazvočno ambulanto, kakršne v Sloveniji ni. “Nobena klinika v Sloveniji, razen v Celju delajo nekaj, ampak to na rentgenu, nimajo tako implementirane ultrazvočne diagnostike glava-vrat, kot jo imamo pri nas,” je poudaril Lanišnik in dodal: “To se je začelo že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s primarijem Kaničem ter nato nadaljevalo z Rebolom. Zdaj imamo tim, ki se ukvarja s kirurgijo glave.” Več v njegovi izjavi:

Oddelek za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo so odprli leta 1919 z odprtjem skupnega oddelka za ušesne in očesne bolezni. Kasneje so oddelke ločili. Bolnike dobivajo zdaj iz celotne severovzhodne Slovenije in izvajajo vse operativne posege na svojem področju. “Edina izjema so najzahtevnejše operacije, ki se napotujejo v tujino,” je razložil Lanišnik. Letno pa na oddelku hospitalno zdravijo in operirajo okoli 2500 bolnikov na 50 posteljah, ambulantno pregledajo več kot 35.000 bolnikov, od tega 8800 bolnikov v okviru urgentne ambulante.

Ministrstvo za zdravje je poleti izdalo sklep za izbiro izvajalca izgradnje dodatnega dvigala v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Tega naj bi izbrali že konec tega leta. Dvigalo je pomembno, saj bi z njim omogočili, da bi v primeru požara gasilci hitro dostopali v višja nadstropja kirurške stolpnice in hitreje evakuirali bolnike.

V UKC Maribor že več let govorijo, da bi morali v kirurški stolpnici imeti dodatna dvigala, tudi zaradi tega, da bi izboljšali požarno varnost v zgradbi. Pogovori za to trajajo že več let. Zdaj pa se kaže, da se bo vendarle nekaj zgodilo naprej. Ministrstvo za zdravje je namreč poleti izdalo sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbeno-obrtniških del, s katerimi bi sprožili vgradnjo gasilskega požarnega dvigala in obenem predelavo požarnih sektorjev na stolpnici. Podpis pogodbe z izbranim izvajalcem je predviden že konec leta. Dvigalo pa bi po roku naredili v 15 mesecih, torej nekje v začetku leta 2021. Vrednost javnega naročila za izgradnjo dvigala ocenjujejo na 3,9 milijona evrov brez DDV oziroma 4,8 milijona evrov z DDV, kar pa je skoraj enkrat več od vrednosti razpisa, ki so ga objavili pred štirimi leti, a takrat niso nikogar izbrali. Sredstva naj bi zagotovilo ministrstvo za zdravje.
Vir: STA

V prostorih Nogometnega kluba Maribor danes poteka tradicionalna krvodajalska akcija Vijol’čna kri za vse ljudi, ki so jo pripravili v sodelovanju z UKC Maribor in Rdečim križem. Krvodajalce vseh starosti so tudi tokrat pozdravili nogometaši.

Krvodajalce so pozdravili tudi nogometaši NK Maribora Marcos TavaresRok Kronaveter in Jasmin Handanović. Vsi so priznali, da bi tudi sami darovali kri, v kolikor bi jim bilo to omogočeno, a ker so profesionalni nogometaši krvi tega ne morejo. Ponosni so, da krvodajalka akcija poteka v klubu NK Maribora.

Ženske s Koroške, ki v okviru programa DORA presejalno mamografijo opravljajo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in jim bodo zdravniki radiologi na mamografiji odkrili spremembe na dojkah, bodo zdaj dodatne preiskave opravljale v presejalno-diagnostičnem centru (PDC) programa DORA v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Doslej so dodatne preiskave opravljale na Onkološkem inštitutu Ljubljana, s širitvijo dela pa PDC DORA v UKC Maribor prevzema tudi dodatne preiskave za ženske iz tega dela Slovenije.

Aparat za mamografijo

Aparat za mamografijo

Program DORA v slovenjgraško bolnišnico od novembra 2017 vabi na mamografijo ženske med 50. in 69. letom iz občin Črna na Koroškem, Dravograd, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Nazarje, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vuzenica, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Solčava in Rečica ob Savinji. V letu 2018 se je slikanja v SB Slovenj Gradec udeležilo 5.560 žensk, kar je 70,6 % vseh vabljenih žensk. Na dodatno obravnavo v PDC na Onkološki inštitut Ljubljana je bilo povabljenih 232 žensk. Odslej bodo ženske, ki bodo opravile presejalno mamografijo v slovenjgraški bolnišnici in bodo zdravniki pri njih videli spremembe na dojkah, povabljene na dodatne preiskave v PDC v UKC Maribor. Običajno zdravniki na dodatnih preiskavah opravijo dodatno mamografsko slikanje, ultrazvok, redko punkcijo (biopsijo).
V UKC Maribor je lani decembra začel delovati poleg Onkološkega inštituta še drugi presejalno-diagnostični center programa DORA, kjer opravljajo dodatne preiskave ženskam, ki jim zdravniki radiologi na mamografskih slikah odkrijejo spremembe na dojkah. Do junija letos so v mariborski PDC na dodatne preiskave zaradi vidnih sprememb na mamografskih slikah vabili ženske, ki so mamografijo opravile v Zdravstvenem domu Maribor, UKC Maribor, Splošni bolnišnici Ptuj in v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Od začetka junija bodo v primeru vidnih sprememb na mamografijah na dodatne preiskave v UKC Maribor napotene tudi ženske, ki so bile slikane v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Delovanje PDC programa DORA v UKC Maribor
Od začetka delovanja lani decembra do konca aprila letos je bilo v PDC programa DORA v UKC Maribor po začasnih podatkih na dodatne preiskave povabljenih 188 žensk, pri katerih je mamografija pokazala spremembe v dojki. Večini izmed njih, 169, so na dodatni preiskavi naredili dodatno mamografsko slikanje, 136 tudi ultrazvok, 66 ženskam so opravili biopsijo, pri 17 so odkrili raka dojk, pri čemer število odkritih rakov še ni dokončno, saj so nekatere ženske še v obravnavi.
Presejalno-diagnostični center programa DORA v UKC Maribor tako z razširitvijo obsega dodatnih preiskav za ženske, ki so opravile mamografije v slovenjgraški bolnišnici, kot načrtovano nadaljuje postopno širitev svojega obsega dela. PDC programa DORA v UKC Maribor razpolaga z ustreznimi prostori, specifično medicinsko opremo in visoko usposobljenim osebjem za delo v PDC programa DORA. Ob strokovni pomoči in nadzoru sodelavcev Onkološkega inštituta Ljubljana so dodatno izobrazili in usposobili dva zdravnika radiologa, tri patologe, dva kirurga, štiri radiološke inženirje, dve medicinski sestri in dve administratorki. V UKC Maribor je zagotovljeno tudi celovito zdravljenje raka dojk (kirurško zdravljenje, sistemsko zdravljenje, obsevanje) in možnost rekonstrukcije dojke po operaciji.

Bolnišnična šola (OŠ Bojan Ilich) je danes za hospitalizirane otroke Klinike za pediatrijo organizirala prav poseben športni dan – (P)ostani telesno in drugače fit.

Bolnišnična šola ima že dolgo zgodovino, saj je bila ustanovljena že leta 1957. Od leta 1962 pa je pod okriljem Osnovne šole Bojana Ilicha. V bolnišnični šoli poučujejo učitelji prve, druge in tretje triade in specialna pedagoginja. Šola je namenjena predvsem osnovnošolcem, ki dalj časa preživijo v bolnišnici, da zaradi daljše odsotnosti ne zaostajajo s šolsko snovjo svojih vrstnikov. Seveda pa so k pouku bolnišnične šole vabljeni tudi srednješolci.
Tako kot vsaka druga šola ima tudi bolnišnična šola svoj učni program, kamor tri krat letno spadajo tudi športni dnevi. Današnji športni dan pa sta vodja šole, mag. Alenka Prah in učiteljica matematike Dragica Brilej, dodatno popestrili in v šolo povabili mariborskega ekstremnega smučarja Filipa Flisarja, ki je z učenci delil svoje izkušnje in prigode iz športnega življenja in tudi privatnega. Učencem bolnišnične šole je namreč zaupal celotno zgodbo o tem, zakaj nima več svojih dolgih znamenitih brkov. “Tako na dolgo in široko sem to zgodbo povedal le redkim, saj me namreč vsi sprašujejo, zakaj sem ostrigel tisti daljši del brk, pa se mi ne da vedno razlagati celotne zgodbe. No, vam sem jo danes povedal, tako da veste,” je z zanimivo zgodbo iz privatnega življenja zbrane učence v tretjem nadstropju mariborske pediatrije v UKC Maribor, navdušil Flisar.

Filipu Flisarju so učenci bolnišnične šole podarili prav poseben dežnik.

Po daljšem pogovoru s Filipom Flisarjem in obveznih “selfijih” ter podpisih pa so se učenci odpravili še na tisti “ta pravi” športni dan v telovadnico psihiatrije, kjer so z vaditeljico Petro Kmetec izvajali pilates.

Pilates

V torek, 21. 5. 2019 so v UKC Maribor gostili predsednico Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije, veleposlanika Švice v RS, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije in druge visoke goste, ki so jih sprejeli na Oddelku za onkologijo.

Ogled linearnega pospeševalnika, vir: UKC Maribor

Ogled linearnega pospeševalnika, vir: UKC Maribor

Uvodnemu pogovoru za okroglo mizo je sledil skupni ogled Oddelka za onkologijo, med drugim tudi linearnih pospeševalnikov v Enoti za radioterapijo, ki sta bila nabavljena v okviru Švicarskega prispevka. Gostje so se prav tako spoznali in pogovorili z zdravstvenim in tehničnim osebjem oddelka. “Obisk je zame zelo pomemben, saj sem želela videti, kako služi uporaba linearnih pospeševalnikov, ki jih je švicarska vlada s plačilom tretjinskega delaža, omogočila Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor oziroma Onkološkemu oddelku. Zelo sem vesela napredka in sodelovanja med švicarsko ter slovensko oziroma mariborsko bolnišnico. S sodelovanjem bomo seveda nadaljevali, predvsem na področju izobraževanja zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja,” je ob obisku dejala Marina Carrobio Guscetti, predsednica Nacionalnega sveta Švicarske konfederacije.

Marina Carobbio Guscetti s predstavniki UKC Maribor in predsednikom Državnega zbora vir: UKC Maribor

“Švicarska federacija je pomembno prispevala k nastanku Onokološkega oddelka za katerega si želimo, da bi se razvil v Onkološki inštitut. Tretjina finančnega deleža, ki ga je prispevala Švicarska federacija je pripomogla k temu, da je zdravljenje za onkološke bolnike v severovzhodni Sloveniji, postalo bolj prijazno, saj se jim ni potrebno voziti v Ljubljano, kar je seveda precejšnja obremenitev za takšne bolnike. Druga stvar, ki je zelo pomembna, pa je dejstvo, da vsi bolniki zaradi oddaljenosti niso imeli enakovrednega oziroma enakopravnega dostopa do sodobnih metod zdravljenja. In vse to, zdaj severovzhodna Slovenija, zaradi darila v višini skoraj 6 milijonov evrov Švicarske federacije, ima. Oddelek sicer še ne dela s polno obremenitvijo, saj čakamo nove specializante, vendar bomo to počasi uresničili,” je ob obisku dejal direktor UKC Maribor, Vojko Flis.

Vir: UKC Maribor

Namen obiska je bil, da si Švicarska federacija ogleda, kako so v UKC Maribor njihovo darilo dodatno oplemenitili. “Pomembno je, da to sodelovanje nadaljujemo. Nadaljujemo ga že na strokovnem področju, želimo pa si seveda, da bi se sedanji onkološki oddelek dogradil, kar bi omogočalo bolnikom v severovzhodni Sloveniji zdravljenje celotnega razpona rakavih bolezni, kar doslej še ne počnemo,” je še dodal Flis.
Nad obiskom predsednice Švicarske konfederacije je bil navdušen tudi predsednik Državnega zbora, Dejan Židan. “Predsedniki konfederacije zelo redko obiščejo tujino. Potrebno je povedati, da je sodelovanje med Švico in Slovenijo izrazito intenzivno, lani smo na področju gospodarskega sodelovanja presegli 2 milijardi od katerih je 1,5 milijarde blagovne izmenjave in pol milijarde storitev. Izmenjava je izenačena, kar si vedno želimo. Švica pa preko svojega kohezijskega fonda podpira tudi nekatere projekte v Sloveniji med katerimi je prav gotovo največji, izgradnja onkološkega oddelka v UKC Maribor, kjer sedaj že dela več kot 60 ljudi,” je ob obisku dejal Židan.

Vir: UKC Maribor

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so začeli vzpostavljati nov sistem vodenja kakovosti. Med drugim so imenovali koordinatorja za kakovost, to je Roman Košir, ki je na današnji predstavitvi projekta članom sveta zavoda poudaril, da je cilj optimizacija procesov znotraj kliničnega centra s ciljem nadaljnjega izboljšanja oskrbe bolnikov.

urgentni center ukc maribor Vir: STA

urgentni center ukc maribor
Vir: STA

Vodenje sistema kakovosti v UKC Maribor temelji na že prej obstoječem centru za kakovost in organizacijo, v delovanje katerega so začeli dodatno vpeljevati strokovnjake medicinske stroke z vseh področij. V tem sodelovanju želijo po temeljiti analizi obstoječega stanja priti do najbolj optimalnih in racionalnih procesov. “Naš skupen namen je, da bo oskrba bolnikov čim boljša, torej da bomo imeli čim boljše pokazatelje izhoda zdravljenja, in da se vseskozi dvigujemo v kakovosti oskrbe,” je dejal Košir.

Člani sveta zavoda so načrte pozdravili, odprto pa ostaja vprašanje financiranja te dejavnosti. Po besedah Koširja se vsak vložek v kakovost povrne v obliki prihranka pri delovnih procesih, vendar pa na državni ravni zaenkrat ni sistemskih rešitev, zato so v UKC Maribor prepuščeni sami sebi. Zaenkrat gradijo na obstoječih kadrih. “Zaradi tega ni bilo novih zaposlitev,” je še povedal.

Strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin verjame v uspešnost sistema. Sam je bil tudi pobudnik uvedbe osebnih izkaznic posameznih oddelkov. “Poiskati je treba rezerve v delovnih procesih in optimizirati tako zdravljenje kot delovanje vseh podpornih služb,” je dejal.

S sanacijskimi ukrepi, ki so jih uvedli lani, so v tem kliničnem centru v prvih treh mesecih letošnjega leta privarčevali nekaj manj kot milijon evrov, kar je nekaj več od načrtovanega, kaže poročilo o izvajanju sanacije, ki ga je svet zavoda obravnaval na današnji seji. Skupno letos načrtujejo prihranek v višini 4,4 milijona evrov.

Med ukrepi je izvajanje anestezije z lastnimi kadri, pri čemer so po besedah Vogrina zelo uspešni. Potem ko so lani ukinili pomoč anesteziologov s Hrvaške, zdaj prihajajo od zunaj pomagati le še anesteziologi iz drugih slovenskih bolnišnic. “Trenutno so največ trije takšni prihodi dnevno, v prihodnjih mesecih pa načrtujemo še dodatno zmanjšanje,” je pojasnil.

Vodstvo UKC Maribor je na današnji seji sveta zavoda med drugim povedalo, da so se aprila obrnili na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru za pomoč pri ugotavljanju morebitnega kaznivega dejanja ob sklepanju pogodbe med UKC Maribor in podjetjem Nivo o stavbni pravici za garažno hišo leta 2005. Od odgovora tožilstva so odvisni nadaljnji ukrepi glede garažne hiše in parkirišč, s katerimi trenutno upravlja zasebno podjetje.

Še iz časa vodstvene ekipe nekdanjega direktorja Gregorja Pivca izhaja tudi zaplet s tedanjim pomočnikom direktorja Petrom Weissensteinerjem, ki ga je Pivčev naslednik Janez Lavre odpustil. Potem ko je sodišče ugotovilo, da mu je delovno razmerje prenehalo na nezakonit način, mu je moral UKC konec lanskega leta plačati kazen 7000 evrov in ga pozvati nazaj na delo.

Medtem ko v kliničnem centru vztrajajo, da so ga pozvali nazaj na delo, Weissensteiner trdi nasprotno in od UKC Maribor terja plačilo dodatne kazni. Zaradi tega je tudi vložil predlog za izvršbo. “UKC Maribor je podal ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je sodbo izvršil v celoti. Obravnava tozadevno še ni bila razpisana, niti doslej nismo prejeli odločitve sodišča glede ugovora,” je pojasnilo sedanje vodstvo zavoda.

Ker “delodajalec ne izkazuje potrebe po delu oz. delovnem mestu, ki bi bilo ustrezno sodelavčevi strokovni izobrazbi in drugi posebni usposobljenosti“, so Weissensteinerju na začetku aprila predali redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delovno razmerje naj bi se mu tako izteklo junija.
Vir: STA

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lani z izkazano izgubo v višini 2,8 milijona evrov dosegel boljši rezultat kot leto prej in po besedah direktorja Vojka Flisa lahko letos že računa na dvig iz rdečih številk. Težava pa ostaja izvajanje nujnih vlaganj v opremo in prostore.

 Svet zavoda se je na današnji seji seznanil z lanskim poslovanjem, ki je boljše tako v primerjavi z letom 2017, ko je izguba znašala skoraj štiri milijone evrov, kot tudi v primerjavi z načrtovanim rezultatom poslovanja za leto 2018, ko so predvideli izgubo v višini 4,8 milijona evrov. “To je predvsem rezultat dobrega dela vseh zaposlenih v UKC Maribor in izvajanja sanacijskih ukrepov,” je pojasnila vodja finančno računovodske službe Suzana Kranjc.
 svet ukc maribor, seja ukc maribor 1

Boljši rezultat poslovanja od načrtovanega je po navedbah vodstva kliničnega centra posledica povečanega obsega dela pri programih, plačanih po realizaciji. S tem je UKC Maribor izboljšal predvidene učinke sanacijskih ukrepov na področju pridobivanja dodatnih prihodkov, saj je načrtovane prihodke presegel za 6,3 milijona evrov. Skupna izguba, ki se vleče od leta 2012, sicer še vedno znaša 13 milijonov evrov.

“Očitno je bilo v letu 2018 kar nekaj dobrih odločitev in poslovnih potez v UKC Maribor,” je povedal predsednik svet zavoda Ljubo Germič. “Program, ki je bil zastavljen in sprejet s pogodbo za leto 2018, je bil realiziran, pri čemer kaže trend, da se v UKC Maribor zdravi vedno več težkih bolnikov. Ob sanacijskih ukrepih jim je uspelo pridobiti znatna dodatna finančna sredstva, kar se kaže v tem, da je bil poslovni izid boljši. Na področju investicij pa ne moremo biti zadovoljni,” je dodal.

Lani so za investicije namenili šest milijonov evrov, od tega so večino denarja zagotovili iz lastnih sredstev amortizacije, medtem ko so iz državne blagajne v ta namen prejeli le milijon evrov. Po besedah direktorja UKC Maribor je težava predvsem v dolgotrajnosti postopkov javnega naročanja za nakup nujne opreme. Tako se na primer zaradi revizij in ponovitve razpisa vleče nabava koronarografa že dve leti. “Nekatere stvari, ko gre za časovnico, niso v naših rokah,” je poudaril.

Po njegovih besedah bodo poskušali zadeve pospešiti v letošnjem letu. Letos naj bi med drugim nabavili dva nova CT aparata in dva nova aparata za magnetno resonanco ter začeli graditi požarno dvigalo na kirurški stolpnici. Konec leta naj bi tudi začeli selitev pljučnega oddelka s Pohorja v matično enoto v središču Maribora.

Danes so člani sveta zavoda potrdili investicijsko dokumentacijo še za nabavo 13 operacijskih miz za potrebe klinike za kirurgijo vključno z ureditvijo prostora zanje. “Te so potrebne, ker so sedanje dotrajane,” je povedal Flis.

Prav tako je bila potrjena dokumentacija za nakup RTG aparata za slikanje skeleta za potrebe radiološkega oddelka, stacionarnega RTG aparata za potrebe oddelka za kardiologijo in angiologijo ter novega operacijskega mikroskopa za potrebe oddelka za nevrokirurgijo.

Svet zavoda se je tudi seznanil z rezultati notranje revizije na področju vodenja čakalnih vrst, ki je pokazala nekatere nepravilnosti. Flis je pojasnil, da je v teku celovita prenova sistema vodenja čakalnih seznamov, zato predvidevajo, da se bodo te zadeve kmalu uredile.

Vedno nove težave pa člani sveta zavoda odkrivajo zaradi garažne hiše in parkirišč. Parkirnino, ki je med najvišjimi v mestu, pobira zasebnik, del stroškov za njihovo čiščenje pa plačuje klinični center. Svet zavoda je zato danes zahteval od vodstva UKC Maribor, da do naslednje seje razjasni to zadevo.
Vir: STA

Na novinarski konferenci v UKC Maribor so predstavili rezultate raziskave o zadovoljstvu pacientov in zaposlenih, ki jo je za UKC Maribor opravil Center za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost na Filozofski fakulteti UM. Na lestvici od 1 do 5 so pacienti zdravstveno obravnavo ocenili kot odlično s 4,62, medtem ko je skupna povprečna ocena vseh vidikov zadovoljstva zaposlenih na nivoju UKC Maribor ocenjena s 3,27.

Raziskava o zadovoljstvu pacientov temelji na 633 anketiranih pacientih, ki so splošne vidike zadovoljstva z zdravstveno obravnavo na nivoju UKC cenili s 4,62.
“Podoba institucije javnega zdravja ne more biti popolna brez ocene vseh, ki uporabljajo zdravstvene storitve”, je prepričana izr. prof. dr. Sara Tement, vodja Centra za raziskovalno in strokovno psihološko dejavnost, FF Maribor: “Veseli me, da nam je vodstvo UKC Maribor kot neodvisni instituciji zaupalo obsežni projekt ocenjevanja zadovoljstva pacientov ter ocene delovnih pogojev in počutja zaposlenih. Po večmesečnih pripravah metodologije, je med oktobrom 2018 in januarjem 2019 potekala izvedba ankete med bolnišničnimi in ambulantnimi pacienti, zdravstvenimi delavci na vseh klinikah in oddelkih ter med vsemi zaposlenimi v upravno-tehničnih službah. Analize v splošnem pokazale zelo ugodne ocene kakovosti zdravstvene obravnave. Med najbolj povednimi rezultati je visoka ocena zadovoljstva zdravstvene obravnave in zavoda, ugodna zaznava spoštljivosti, vljudnosti ter strokovnosti zaposlenih.”
“Rezultati ankete, ki jo je opravila zunanja ustanova, presenečajo v številnih ozirih. Med zaposlenimi je bila velika odzivnost. Izrazili so veliko pripadnost ustanovi in dobro počutje na delovnem mestu. Bolniki pa so v celoti z visokimi ocenami pohvalili zdravljenje. Rezultati so pomembni, saj dajejo tudi podlago za izboljšave,” je povedal prof. dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor

Novinarska konferenca UKC Maribor

Novinarska konferenca UKC Maribor

Vodstvo UKC je prepoznalo tudi potrebo po nepristranski analizi stanja delovnih pogojev in počutja med zaposlenimi. Na več kot 30 oddelkih in službah je odzivnost presegla 70 odstotkov, skupna povprečna ocena vseh vidikov zadovoljstva zaposlenih na nivoju UKC Maribor pa je 3,27. V raziskavi je sodelovalo skoraj 2000 zaposlenih, zajemala je vse poklicne skupine in enakovreden delež obeh spolov.
“Anketa o delovnih pogojih in počutju zaposlenih, ki je dosegla visoko stopnjo odzivnosti, nakazuje na nekatere dobro ocenjene vidike dela. Večina zaposlenih se ne želi zaposliti v drugi delovni organizaciji in ne glede na vse, svoje delo opravlja z veseljem in ponosom. Med rezultati smo razbrali tudi nekatera področja, ki zahtevajo izboljšave. Perspektivi pacientov in zaposlenih dajeta celostno sliko trenutnega stanja zavoda in predstavljata dobro izhodišče za načrtovanje prihodnjih ukrepov,” še dodaja izr. prof. dr. Sara Tement.

Matjaž Vogrin, Sara Tement, Vojko Flis, vir: UKC Maribor

Matjaž Vogrin, Sara Tement, Vojko Flis, vir: UKC Maribor

“Rezultati ankete »zadovoljstvo na delovnem mestu« za vodstvo UKC MB predstavljajo dragoceno povratno informacijo o tem kako svojo ustanovo in svoj položaj v njej, vidijo zaposleni. Najbolj razveseljiv je zelo jasno izražen občutek visoke pripadnosti organizaciji in delovna zavzetost zaposlenih. Visoko je ocenjeno vodenje s strani neposredno nadrejenih, informiranost na delovnem mestu, jasnost delovnih nalog, ter občutek zadostne usposobljenosti za delo. Zelo veselijo tudi dobri medsebojni odnosi med zaposlenimi,” je povedal izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor. “Seveda pa ni vse idealno. Rezultati ankete jasno kažejo tudi občutek preobremenjenosti med zaposlenimi in to tako v smislu kognitivne zahtevnosti, kakor tudi prevelikega obsega dela. Izredno nizko so ocenjeni “materialni pogoji” dela, nagativno pa izstopa tudi dimenzija pravičnosti in transparentnosti. Vsekakor dovolj informacij, ki zahtevajo analizo in sistematično strateško ukrepanje. Natančna analiza je bila že opravljena in sicer v obliki ”Osebne izkaznice oddelkov”. Hkrati pa intenzivno potekajo dejavnosti s ciljem izboljšanja materialnih pogojev dela in razbremenitve najbolj obremenjenih kadrov, pa tudi organizacijske spremembe, ki bodo omogočile pravično nagrajevanje zaposlenih. Izzivov še ne bo zmanjkalo,” še dodaja strokovni direktor UKC Maribor.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je včeraj predstavilo članom sveta zavoda investicijsko dokumentacijo za selitev dotrajanega oddelka za pljučne bolezni s Pohorja v matično enoto v Mariboru. Ti so s projektom soglašali, a država zaenkrat nima denarja zanj.

Oddelek za pljučne bolezni, ki razpolaga s 53 posteljami in letno sprejme več kot 3000 bolnikov, se nahaja v starejši stavbi na Slivniškem Pohorju, okoli 15 kilometrov stran od osrednjega kompleksa UKC Maribor. Zgradba je nujno potrebna temeljite obnove, stroški vzdrževanja in dodatni stroški zaradi dislociranosti nenehno naraščajo. Po navodilu inšpekcijskih služb je treba sanirati čistilno napravo, nujna je tudi investicija v kotlovnico.

oddelek za pljučne bolezni ukc maribor (4)

Delovanje oddelka na dislocirani lokaciji je težavno tudi zaradi tega, ker morajo nujne primere in bolnike za opravljanje invazivne diagnostike voziti v matično enoto v središče Maribora. Ob tem nimajo urejenega lastnega prevoza bolnikov, temveč so odvisni od razpoložljivosti reševalnih vozil. Razlogi za selitev so po navedbah vodstva UKC Maribor tudi ekonomske narave, saj bi s tem znižali stroške za njegovo obratovanje.

O selitvi v Maribor se govori desetletja, a v praksi se doslej še ni premaknilo. Novo vodstvo UKC Maribor je lani znova oživelo to razpravo in danes tudi predstavilo investicijsko dokumentacijo za ta projekt. Ker znotraj matične enote ni prostora za gradnjo novih objektov, naj bi pljučni oddelek preselili v prostore sedanjega oddelka za kožne bolezni v stavbi klinike za interno medicino, z rošado nekaterih drugih oddelkov.

Direktor UKC Maribor Vojko Flis ocenjuje, da bi s selitvijo lahko začeli že letos, a ministrstvo za zdravje trenutno nima denarja za to. “Preprosto nimamo dovolj denarja za vse nujne potrebe slovenskih bolnišnic,” je povedal vodja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje in predsednik sanacijskega odbora Mirko Stopar, ki se je udeležil današnje seje sveta zavoda. Si bodo pa po njegovih besedah prizadevali, da denar za to zagotovijo prihodnje leto.

Finančna konstrukcija projekta še ni zaključena, v celoti se ocenjuje na več kot sedem milijonov evrov. Po besedah Flisa preučujejo možnost, da prvo fazo projekta, ocenjeno na 2,8 milijona evrov, izvedejo z lastnimi sredstvi, in sicer iz sredstev amortizacije. Selitev pljučnega oddelka je namreč po njegovih besedah prioriteta na področju investicij.

Na današnji seji je svet zavoda potrdil investicijsko dokumentacijo za še enajst drugih projektov. Med njimi so širitev enote za intenzivno terapijo na kliniki za pediatrijo, izgradnja gasilskega dvigala v kirurški stopnici ter izgradnja prizidka h kliniki za interno medicino za potrebe oddelka za kardiologijo in angiologijo. Prav tako naj bi nabavili mobilne RTG aparate za več oddelkov, zamenjali angiografski RTG aparat ter napravo za magnetno resonanco na radiološkem oddelku. Kasneje naj bi sledila obnova oddelka za patologijo.

Letos naj bi ministrstvo za investicije v UKC Maribor prispevalo skupno 9,7 milijona evrov, med drugim nov koronarograf in šest anestezijskih aparatov. “Iščemo rešitve znotraj danih možnosti,” je izpostavil Stopar.

Z izvajanjem sanacijskega programa v UKC Maribor, ki je konec lanskega leta prineslo 4,7 milijona evrov prihrankov, je zaenkrat zadovoljen, saj je v skladu z načrti. Obenem je poudaril, da so še rezerve in da sanacijski odbor pričakuje konec letošnjega leta uravnoteženo poslovanje.

Na pobudo članice Stanislave Naterer so člani sveta zavoda danes pozvali ministrstvo za zdravje, da v kliničnem centru izvede izredni upravni nadzor zaradi primera plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za garažno hišo in javnosti neznanega primera PLZ, kjer naj bi bil UKC Mariboroškodovan za skupno okoli 207.000 evrov.

Dodatno naj bi UKC Maribor izgubil okoli 150.000 evrov zaradi odpustitve nekdanjih pomočnikov direktorja Gregorja Danka in Petra Weissensteinerja, ki ju je sodišče spoznalo za nezakonito. Gre za nekdanja tesna sodelavca dolgoletnega direktorja Gregorja Pivca, ki ju je njegov naslednik, vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre odpustil, zdaj pa ju bo treba ponovno zaposliti.

Prej omenjena garažna hiša s parkirišči je medtem dobila novega lastnika. Skupaj s podjetjem GH Park, ki je z njimi upravljalo do sedaj, jo je po poročanju medijev kupila avstrijska družba Best in Parking. Za obiskovalce naj ne bi bilo sprememb, saj naj bi novi lastniki ohranili sedanjo visoko ceno parkiranja.
Vir: STA

V UKC Maribor je potekalo celodnevno srečanje Posvet o paliativni oskrbi – Gradimo mostove k ljudem. Namen dogodka je bil spodbuditi prepoznavanje potreb po paliativni oskrbi, prepoznavanje elementov mreže, ki že delujejo, utrjevanje medsebojnih povezav in podporo pri nadaljnjem strokovnem delu.

Posvet je organiziralo Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe z namenom povezovanja strokovne in laične javnosti in prepoznavanjem potreb po ustrezni ureditvi paliativne oskrbe v državi in povezovanja med deležniki. Posveta se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, ki je dejal, da je potrebno začeti tudi debato o evtanaziji, krepitvi paliativne in da ljudi, ki so neozdravljivo bolni, ne potiskamo v institucije, temveč jim omogočimo, da ostanejo do konca svojega življenja doma, kar je nekako nakazalo, da politika podaja “žogico” zdravstvenim strokovnjakom, da jasno izrazijo svoja stališča in pripravijo smernice pri čemer je čutiti, da pri tej temi politika in stroka nimata enakih pogledov. Več v izjavi direktorja UKC Maribor, dr. Vojka Flisa.

Po besedah direktorja Flisa so prav za to takšna srečanja izjemno pomembna, ker je potrebno širšo družbo opozoriti, da imamo najprej neko dolžnost do teh ljudi, ki potrebujejo takšno oskrbo in šele potem razpravljati o problemu evtanazije. In to so razlogi, zakaj je potrebna širša razprava o paliativni oskrbi, ki ne vključuje zgolj stroko. Največji problem paliativne in dolgotrajne oskrbe so finance, prav tako za mobilne ekipe paliativne oskrbe, ki bi naj bile porazdeljene po regijah. “Zdaj, kar se tega tiče, nimamo nikakršnih zakonskih virov,” doda Flis. “Na človeški ravni se spotaknemo in tu je potrebno narediti korak naprej in ne na institucionalni ravni s sprejemanjem dodatnih zakonov, ki jih nato nikoli ne spravimo v življenje,” zaključi Flis. Obisk mag. Dejana Židana pa direktor UKC Maribor razume kot nek signal, da se je družba o teh problemih pripravljena pogovarjati drugače kot so se o teh zadevah pogovarjali doslej.
Predstojnica Oddelka za onkologijo v UKC Maribor, dr. Maja Ravnik je prepričana, da paliativni oskrbi manjka predvsem organizacija na družbenem nivoju. Več v videu.

Državna koordinatorica za paliativno oskrbo dr. Mateja Lopuh je povedala, da za učinkovito delovanje poleg strokovnega znanja za katerega se zavezuje Združenje in državna koordinacija, da ga bo delilo in gojilo in vzgajalo med slovenskimi zdravniki in medicinskim osebjem, nujno potrebujejo določena finančna sredstva. Mobilne enote potrebujejo zagonska sredstva tudi v opremi. Več o tem pa v priloženem videu.

Zaenkrat mobilna enota paliativne oskrbe deluje zgolj v okviru jeseniške bolnišnice, ki jo vodi prav Lopuhova. Enota zagotavlja 24-urno pripravljenost vseh sedem dni v tednu. Po besedah Lopuhove bolniki in svojci najbolj cenijo stalno številko, kamor vedno lahko pokličejo, saj svojci ob zadostni podpori zmorejo veliko. “To je ena redka lastnost v Sloveniji, na katero moramo biti ponosni, jo spodbujati. Nikakor jih ne smemo pustiti samih, ampak še več naporov vložiti v to, da bodo to oskrbo zmogli,” je zaključila Lopuhova.
Za delovanje ene mobilne enote, ki naj bi po državnem programu pokrila območje s 100.000 prebivalci, bi potrebovali okoli 350.000 evrov letno ter opremo, kot so vozilo, prostori in medicinski aparati.

“Zaradi povečanega števila virusnih obolenj dihal in pojava gripe, z današnjim dnem omejujemo obiske na vseh oddelkih Univerzitetno kliničnega centra (UKC) Maribor na eno zdravo osebo,” so sporočili iz UKC Maribor.

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

V UKC Maribor  naprošajo, da osebe s prehladnimi ali drugimi nalezljivimi boleznimi ne obiskujejo bolnišnice še vsaj 24 ur po prenehanju bolezenskih težav. V kolikor obiskovalec ni povsem zdrav, obisk pa je neodložljiv, se je potrebno pred obiskom oglasiti pri zdravstvenem osebju na oddelku. “Pred vstopom v bolniško sobo je potrebno umiti ali razkužiti roke, prav tako tudi ob odhodu,” so zapisali.

Obiske v porodnišnici priporočamo le možu oz. partnerju, izključno v času obiskov od ponedeljka do petka od 10.30 – 11.30 in 16.00 – 17.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 15.00.

Obiskovalce naprošamo, da ob obisku upoštevajo navodila zdravstvenih delavcev, upoštevajo uvedene ukrepe in omejitev obiskov, ter tako pripomorejo k omejitvi širjenja respiratornih virusov. Omejitev obiskov velja do preklica,” še dodajajo.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor – na Kliniki za pediatrijo in Oddelku za nevrološke bolezni, so zaradi virusnih obolenj in gripe omejili obiske.

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Zaradi pojava gripe in drugih virusnih obolenj dihal so omejili obiske v UKC Maribor, in sicer na Kliniki za pediatrijo in Oddelku za nevrološke bolezni, so pisno sporočili iz UKC Maribor.   so pisno sporočili iz UKC Mraibor.  K temu dodajajo, da obiske v porodnišnici priporočajo le možu oz. partnerju in sorojencem (brez znakov virusnih obolenj in gripe), “izključno v času obiskov od ponedeljka do petka od 10.30 – 11. 30 in 16.00 – 17.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 15.00,” so dodali.

Obiskovalce naprošajo, da ob obisku v bolnišnici upoštevajo navodila zdravstvenih delavcev, dosledno upoštevajo omejitev obiskov in tako pripomorejo k preprečitvi širjenja virusnih obolenj med pacienti in zaposlenimi.

Omejitev obiskov velja do preklica.

Dvig plač bo UKC Maribor stal pet milijonov evrov letno.

seja sveta ukc maribor (1)

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor bo po sprejetem dogovoru med vlado in sindikati o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju moral letno nameniti 5,3 milijona evrov več za plače zaposlenih. Upajo, da se bo ta dvig stroškov za plače prelil v ustrezno povečanje cen zdravstvenih storitev, drugače bodo težko uravnotežili poslovanje.

Vodstvo UKC Maribor je danes s temi številkami seznanilo svet zavoda, ki je ob tem tudi podal soglasje k spremembi sistemizacije delovnih mest v kliničnem centru, potrebni zaradi lani dogovorjenih plačnih povišanj. Teh bo deležnih 2740 od skupno okoli 3000 zaposlenih v UKC Maribor.

Prvo zvišanje za en plačni razred je v veljavi od začetka tega leta, drugo sledi novembra, tretje pa septembra 2020. Tisti do vključno 26. plačnega razreda bodo napredovali za en plačni razred, tisti višje pa večinoma za dva, saj so le redki v UKC Maribor v tretji skupini, ki predvideva povišanje za tri plačne razrede. Diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji in diplomirane babice pridobijo pravico do izplačila tretjega plačnega razreda povišanja novembra letos.

Za UKC Maribor to po besedah pomočnika direktorja za ekonomske zadeve Milana Soršaka pomeni letno povečanje stroškov za plače za 5,4 odstotka oziroma 5,3 milijona evrov. Letos bo povišanje znašalo 3,5 milijona evrov in v letu 2020 še dodatnih 1,8 milijona evrov.

“Osebno sem tega zelo vesel, saj si vsakdo od teh ljudi zasluži višje plačilo za težko delo, ki ga vsakodnevno opravlja,” je dejal strokovni direktor Matjaž Vogrin. Obenem je izrazil zaskrbljenost, kako bodo ti izdatki vplivali na poslovanje bolnišnice. “Upamo, da bo ministrstvo izpolnilo svojo obljubo in da bomo lahko pokrili dodatne stroške dela z dodatnimi sredstvi. Zaenkrat imamo le ustna zagotovila,” je povedal.

Podobne pomisleke so izrazili tudi nekateri člani sveta zavoda. Zato so na današnji seji sprejeli sklep, v katerem pozivajo ministrstvo za zdravje, naj čim prej pojasni, kako bo pokrilo finančne posledice sklenjenega dogovora med vlado in sindikati v bolnišnicah.

Edina, ki ni podprla tega sklepa, je bila članica sveta zavoda Suzana Jarc, ki v tem organu zastopa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po njenih ocenah takšni pozivi zaenkrat še niso potrebni, saj je vlada obljubila kritje za to povišanje.

Dvomi tudi v izračune UKC Maribor, ki kažejo, da bi za pokritje tega višanja plač moralo priti letos do zvišanja cen zdravstvenih storitev za dva odstotka, in leta 2020 še za dodatni odstotek.

UKC Maribor je v devetih mesecih lanskega leta izkazoval 2,7 milijona evrov izgube, s sanacijskim programom pa namerava uravnotežiti poslovanje v letu 2020. Kako bo omenjeni dvig stroškov dela vplival na ta načrt, zaenkrat še ne znajo odgovoriti.

Po besedah Vogrina pa upajo, da bo omenjeni dvig plač imel za posledico lažje pridobivanje kadrov. “Odliv zdravnikov se je v zadnjih mesecih sicer že obrnil. Zgodilo se je celo, da se nekateri zdravniki, ki so pred tem zapustili bolnišnico, vračajo. Še vedno pa smo soočeni z odlivom sestrskega kadra, velike težave imamo tudi pri drugem kadru, na primer na področju informatike, saj so plače, ki jih zagotavlja ta plačni sistem, enostavno prenizke, da bi kadre pridobili oziroma zadržali,” je pojasnil.

Glede na sprejeto sistemizacijo delovnih mest v UKC Maribor manjka okoli 70 zdravnikov in 150 medicinskih sester.
Vir: STA

Mariborski župan Saša Arsenovič je danes, na prvi dan leta 2019, obiskal in obdaril mestne dežurne službe, ki novoletne praznike preživljajo delovno. Med drugim je obiskal porodnišnico, kjer je na svet v novo leto kot prva prijokala deklica Ela, v kliničnem centru Maribor pa je obiskal reševalno službo in urgentni center.

saša arsenovič na obisku v porodnišniciVse dobro je Arsenovič voščil policistom na policijski postaji, stanovalcem Doma starejših občanov Tezno, reševalcem reševalne službe na Proletarskih brigadah in zaposlenim na centru za obveščanje, svoj obisk dežurnih služb pa končal pri Gasilski brigadi Maribor. “Iskrena hvala vsem, ki v teh in drugih prazničnih ter za večino dela prostih dneh, opravljate hvalevredna dela,” je Arsenovič navedel na svoji Facebook strani ter voščil srečno leto 2019.

V Mariboru je sicer tako kot po številnih drugih slovenskih mestih potekalo tradicionalno silvestrovanje na prostem, ki se ga je udeležilo okoli 13.500 domačinov in tujih gostov. Praznovanje je po poročanju organizatorjev minilo mirno in brez večjih izgredov.
Vir: STA

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer so oktobra uspešno izvedli prvo nekirurško vstavitev aortne zaklopke, načrtujejo, da bodo do konca leta opravili okoli deset takšnih posegov. “Uvedba nove metode zdravljenja je izredno pomembna, ker omogoča hitrejšo obravnavo bolnikov in posledično krajšanje čakalnih dob,” pravijo.

 nekirurška vstavitev aortne zaklopke

Glavni razlog za zaenkrat majhno število opravljenih posegov v UKC Maribor je dejstvo, da storitev doslej ni bila plačana. Opravljali so jih le v UKC Ljubljana, letos pa jih uvajajo tudi v UKC Maribor in MC Medicor.

Ministrstvo za zdravje je namreč za letos odobrilo dodatnih 85 posegov, od tega so jih 22 dodelili UKC Maribor. Kot so tam povedali, so doslej opravili dva. “Za redno kontinuiteto dela, ki je pri tako zahtevnih posegih nujno potrebna, bi morali v UKC Maribor opraviti med 50 in 70 posegov letno,” pravijo.

Nadejajo se, da jim bodo prihodnje leto odobrili večje število tovrstnih posegov. Ocenjujejo, da je v regiji trenutno okoli 30 čakajočih na ta poseg.

Prvi nekirurški vstavitvi aortne zaklopke so v UKC Maribor opravili oktobra. “Že leta 2011 smo bili pripravljeni opravljati ta poseg, vendar žal zaradi drugih zadev takrat nismo bili izbrani. Kljub temu smo nadaljevali z izobraževanjem na tem področju, tako doma kot v tujini,” je takrat pojasnil Igor Balevski z oddelka za kardiologijo in angiologijo.

Klasična metoda zdravljenja je kirurški poseg, pri katerem se odpre prsni koš, ustavi srce in bolnika vzdržuje pri življenju z zunajtelesno črpalko. Nasprotno pa z metodo katetrske oziroma nekirurške zamenjave zaklopke nadomestno zaklopko vstavijo brez kirurškega reza. Poseg je primeren predvsem za starejše bolnike, pri katerih operativni poseg predstavlja veliko tveganje za zaplete.

V UKC Maribor ocenjujejo, da je v Sloveniji letno potrebnih okoli 200 takšnih posegov. V UKC Ljubljana so jih letos opravili 66, dodatno jim jih je ministrstvo odobrilo še 33.
Vir: STA

Poslovanje UKC Maribor v devetih mesecih letošnjega leta izkazuje 2,7 milijona evrov izgube, kar je bolje od načrtovanega. Kljub temu je svet zavoda na včerajšnji seji naložil vodstvu bolnišnice, da še naprej krepi izvajanje sanacijskih ukrepov, s katerimi so začeli poleti in naj bi jih leta 2020 pripeljali do uravnoteženega poslovanja.

seja sveta ukc maribor (2)

Izkazana trenutna izguba Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Mariborpredstavlja 1,7 odstotka skupnih prihodkov, ki so prav tako nekoliko višji od načrtovanih v letošnjem finančnem načrtu. Po tem načrtu naj bi leto zaključili s 4,7 milijona evrov izgube, zdaj pa po besedah direktorja Vojka Flisa predvidevajo, da bo ob koncu leta izguba v višini 3,5 milijona evrov. “Kot kaže, se gibamo v pravo smer,” je dejal.

Predsednik sveta zavoda Ljubo Germič je izrazil zaskrbljenost, da je takšen rezultat posledica počasnega uresničevanja investicij v opremo in prostore. Suzana Kranjc iz finančno-računovodske službe je zagotovila, da ni tako. “Kar je v naši moči, se bo izvedlo,” je dejala.

Kot izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda, je negativni rezultat poslovanja v višini 2,7 milijona evrov od januarja do septembra v največjem delu še vedno posledica nezadostno pokritih povečanih stroškov dela, ki so posledica popuščanja restriktivnih ukrepov na področju plač in sprememb kolektivnih pogodb, ki so jih dosegli sindikati.

Negativen vpliv na poslovni izid ima tudi nov oddelek za onkologijo, katerega enota za radioterapijo zaradi kadrovskih težav še ne deluje v polnem obsegu, zato prihodki ne pokrivajo visokih stroškov delovanja. Vendar se situacija po navedbah vodstva UKC Maribor izboljšuje, saj se obseg radioterapevtskih storitev stalno povečuje.

Dodatne stroške predstavlja zaposlovanje. V obdobju od januarja do septembra 2018 so zaposlili 93 novih delavcev, kar pa je še vedno za 87 manj od letos načrtovanih.

Članica sveta zavoda Stanka Naterer je opozorila, da so odhodki UKC Mariborše vedno visoki. Med drugim je ponovno pozvala k izterjavi v preteklosti previsoko plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri garažni hiši. Prav tako jo je zmotilo ponovno zvišanje stroškov anesteziologije, čeprav so letos prekinili sporno pogodbo za pomoč hrvaških anesteziologov.

Pomočnik direktorja UKC za ekonomske zadeve Milan Soršak je pojasnil, da je to posledica povišane urne postavke ljubljanskih anesteziologov. Strokovni direktor Matjaž Vogrin pa je spomnil, da se je medtem tudi povečalo število operacij.

Član sveta zavoda Mitja Hojs je izpostavil porast stroškov elektrike in plina, stalno naraščajo tudi stroški laboratorijskih storitev. Po besedah Krajnčeve je med načrtovanimi sanacijskimi ukrepi tudi vzpostavitev večje sledljivosti in nadzora nad temi storitvami, na podlagi česar bodo poskušali ugotoviti, katere preiskave, ki jih zdaj dajejo zunanjim izvajalcem, bi lahko v prihodnje opravljali sami.

Posebno pozornost na današnji seji so namenili stanju dvigal v UKC Maribor. Kot je pojasnil pomočnik direktorja UKC za oskrbo, vzdrževanje in investicije Bojan Vračko, načrtujejo v letu 2020 postavitev dodatnih dvigal na klinikah za ginekologijo in za kirurgijo. Postopek za slednje vodijo na ministrstvu za zdravje in naj bi bil trenutno v fazi priprave javnega razpisa.

Razpis za nabavo dodatnega koronarografa pa bo treba ponoviti, saj je padel zaradi revizijskega zahtevka. Ministrstvo po besedah pomočnice direktorja UKC za nabavo Karin Jurše še ni objavilo novega razpisa, po novem pa naj bi zajemal le nakup naprave, medtem ko naj bi za potrebna gradbeno-obrtniška dela poskrbel klinični center. Računa, da bi napravo, ki bi pomembno skrajšala čakalne dobe za operacije srca, dobili v letu 2019.

V prihajajočem obdobju bodo nujna vlaganja še v informacijski sistem, saj je ta v zaskrbljujočem stanju. Prav tako se nameravajo lotiti prečiščevanja čakalnih vrst, a bi za to potrebovali dodatne kadre. “Če hočemo to kvalitetno opraviti, bi potrebovali vsaj 30 ljudi, ki bi bili zadolženi samo za to delo,” je povedal Vogrin. Obenem je opozoril, da so v začaranem krogu. Dogaja se namreč, da takoj ko kje skrajšajo čakalne dobe, se tam takoj pojavi dodaten priliv bolnikov.
Vir: STA

UKC Maribor je po desetih letih prizadevanj končno dobil Presejalno-diagnostični center (PDC) Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA. Center je pomemben za širšo severovzhodno Slovenijo, saj bodo v UKC Maribor postopno začeli izvajati dodatne preiskave za ženske, pri katerih bodo pri presejalni mamografiji v programu DORA ugotovili spremembe. Te ženske bodo v istem centru tudi zdravili.

Na slovesnem odprtju centra je bil minister za zdravje RS Samo Fakin, ki se je zahvalil ekipi UKC Maribor za trud in velik dosežek, pa tudi ekipi državnega programa DORA za centre, ki delujejo skladno z najvišjimi standardi po vsej Sloveniji. Maksimiljan Kadivec, vodja drž. programa DORA, je poudaril izjemen pomen pokritosti celotne države, predvsem zaradi tega, ker ženskam iz Štajerske po novem ne bo treba na preglede in zdravljenje v druge oddaljene centre. Več v priloženem posnetku.

Dostopnost je izredno pomembna tudi iz finančnega vidika, ki premnogokrat ovira zdravljenje. To so opazili tudi v Državnem programu DORA. Več v posnetku.

PDC programa DORA v UKC Maribor so tako zagotovljeni prostori za slikanje asimptomatskih žensk, specifična medicinska oprema in visoko usposobljeno osebje za delo. Dodatno so namreč izobrazili dva zdravnika radiologa, tri patologe, dva kirurga, štiri radiološke inženirje, medicinske sestre in administratorki. Kupili so tudi aparat za slikanje dojke z različnih kotov, ki dobljene podatke združi v podobo, ki radiologu poda znatno natančnejšo sliko, in sodobno mizo za punkcije.

Izjemen pomen presejalnega programa DORA je na odprtju izpostavila tudi Mojca Senčar, častna predsednica Slovenske Europa Donne, ki je obenem zdravnica in bolnica, ki je preživela raka na dojki. Njeno izjavo smo zabeležili v priloženem posnetku.

Od aprila 2008, ko so slikali prvo žensko, so v programu DORA opravili več kot 330.000 mamografij in pri 2.200 ženskah odkrili raka dojk, ki si ga ženske niso same zatipale. Ravno zaradi tega je izredno pomembno, da se ženske odzovejo na vabilo presejevalnega programa. S tem se namreč znižuje umrljivost v ciljni populaciji. Danes v Sloveniji slikajo ženske na 20 mamografskih aparatih.

Ministrstvo za zdravje Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor ni odobrilo posebnega programa na področju anesteziologije, na podlagi katerega bi lahko sklepali podjemne pogodbe tudi z domačimi anesteziologi. Zato še vedno krpajo kadrovske luknje z anesteziologi iz drugih slovenskih bolnišnic. Kako dolgo bo tako šlo, ne znajo povedati.

ukc mariborS posebnim programom na področju anesteziologije, ki ga je avgusta potrdil svet zavoda, so po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina želeli nadomestiti anesteziologe, ki prihajajo v UKC Maribor pomagati iz drugih slovenskih bolnišnic, medtem ko so izpad hrvaških anesteziologov, ki so prihajali prek sporne pogodbe z Inštitutom za raziskave v medicini (IRM), uspeli nadomestiti z dodatnimi zaposlitvami na oddelku.

Cilj je, da na koncu ne bi potrebovali več nobene zunanje pomoči. A do ustrezne kadrovske popolnitve oddelka za anesteziologijo bo trajalo še nekaj časa, zato so kot najbolj ekonomično rešitev za vmesni čas predlagali sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi anesteziologi za delo izven rednega delovnega časa. To naj bi bilo tudi finančno ugodnejše, kot pa plačevanje anesteziologov iz drugih bolnišnic.

A na ministrstvu za zdravje niso imeli posluha za to. “Ministrstvo za zdravje je predlagalo, naj pred podpisom pogodb poskusimo z drugimi organizacijskimi oblikami in doslej z domačimi anesteziologi še nismo sklepali nobenih podjemnih pogodb,” so povedali v UKC Maribor.

Na ministrstvu ponavljajo, da sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi ni dovoljeno. “Mogoče jih je sklepati le pod pogoji določenimi v 53.c členu zakona o zdravstveni dejavnosti oz. v okviru posebnih programov, ki jih minister lahko določi tudi na ravni posameznega zavoda. V primeru UKC Maribor sklep o posebnem programu za anesteziologijo ni bil izdan,” je bilo vse, kar so povedali.

UKC Maribor zaenkrat pokriva potrebe z domačimi anesteziologi v rednem delovnem času ter prihodi pogodbenikov iz UKC Ljubljana in ostalih slovenskih bolnišnic. “Zaenkrat na takšen način uspevamo organizirati delo tako, da je dogovorjeni dnevni obseg delovišč pokrit. Kako zadosten je ta obseg, da do podaljševanja čakalnih dob ne bi prihajalo, pa je z gotovostjo težko reči,” pravijo v kliničnem centru.

“Vsekakor je za enovitejši strokovni razvoj ter nadzor oddelka in s tem boljšo organizacijo dela in posledično tudi produktivnost smiselno, da je odvisnost od zunanje pomoči čim manjša, kar brez dodatnega angažmaja domačih anesteziologov na ta način ne bo izvedljivo,” še dodajajo.

Trenutno dnevno prihaja v UKC Maribor pet gostujočih anesteziologov, po novem letu bodo po napovedih prihajali štirje.
Vir: STA

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so včeraj z majhnim presenečenjem razveselili 65-letno Viktorijo Bombek, ki se že 30 let uspešno zdravi z dializo. “To je izjemno redko. Gospa je prišla tako daleč s samodisciplino, ker se je držala naših navodil in diete,” je izpostavil predstojnik oddelka za dializo Robert Ekart.

Tudi sama je poudarila, da lahko človek relativno uspešno živi po odpovedi ledvic le, če je vztrajen in discipliniran. “To moraš sprejeti in se držati navodil, čeprav je včasih težko,” je dejala Viktorija Bombek, ki se iz Svete Trojice v Slovenskih goricah trikrat na teden vozi v Maribor na štiri ure hemodialize. “To je kot da bi hodila v službo,” je dodala.

dializa (2)

Z dializo je začela leta 1988, ko je bila stara 35 let. Na oddelku za dializo UKC Maribor, kjer opravljajo dializo od aprila 1974, se počuti kot del kolektiva in je zadovoljna s storitvijo. “Večina bolnikov žal ne dočaka takšne dobe zdravljenja,” je dodal Ekart.

“To je bolezen, ki jo moraš spoštovati. Če je tako, lahko popolnoma normalno funkcioniraš,” je povedal predsednik Društva ledvičnih bolnikov Lilija Aleksander Trnjar, ki je Viktoriji podelil plaketo, sicer pa je tudi sam ledvični bolnik. Za razliko od Bombekove je sam na peritonealni dializi, ki si jo dozira sam doma.

Ob končni odpoved ledvic, ki je neozdravljiva bolezen, je tretja možnost še presaditev ledvic, ki pa jo zaenkrat opravljajo le v UKC Ljubljana. Pri tej metodi je največja možnost preživetja, a ni primerna za vsakega človeka.

Na mariborskem oddelku za dializo imajo trenutno 151 bolnikov, od tega jih je 127 na hemodializi. Na voljo imajo 32 mest, kar po besedah Ekarta zadostuje potrebam. Za razliko od nekaterih ostalih oddelkov UKC Maribor tu ni težav niti s prostorom niti s kadri.

V Sloveniji je okoli 2300 bolnikov s končno odpovedjo ledvic. Kronična ledvična bolezen se začne potiho in tako rekoč brez znakov. Prve večje težave bolnik pogosto občuti šele, ko se bolezen razvije do končne ledvične odpovedi. Prav zaradi tega jo pogosto odkrijejo naključno ob laboratorijskih preiskavah, izpostavljajo v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije.
Vir: STA

UKC Maribor je v akciji zbiranja donacij za nakup klim doslej zbral nekaj več kot 18.000 evrov. S tem denarjem se bodo najprej lotili vzpostavljanja sistema hlajenja bolniških sob na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja, kjer je položaj najbolj kritičen. Z akcijo nadaljujejo, saj so še daleč od zadostitve vsem potrebam.

za klime tiskovna ukc maribor (1)

Akcijo zbiranja donacij so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zagnali poleti, ko so imeli zaradi neustreznega hlajenja prostorov največ težav. Neustrezno je hlajena tretjina prostorov kliničnega centra, najbolj kritično je poleg oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja še na oddelku za internistično interno medicino, kliniki za ginekologijo in kliniki za kirurgijo.

“Do vključno 23. oktobra smo na poseben račun, namenjen donatorskim sredstvom za nakup klimatiziranih naprav, zbrali 18.415 evrov. Od tega so nam 18.000 evrov namenila podjetja Plinarna Maribor, Metalka Media, Anmedic, Em. Tronic, Tovarna olja Gea, Lumar Ig, Meltal Is, DEM, ADK, Pošta Slovenije, Elrad InternationaL in druga,” so danes sporočili iz UKC Maribor.

Z zbranimi sredstvi bodo najprej vzpostavili sistem hlajenja bolniških sob na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Za to bodo potrebovali okoli 58.000 evrov. Naročili bodo toliko opreme, kolikor jo bo z zbranimi donacijami mogoče plačati, so pojasnili.

Za odpravo najbolj kritičnih točk bi potrebovali najmanj milijon evrov. Strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin je napovedal, da bodo za pomoč zaprosili tudi državo.

Med načrti v prihodnjem letu je menjava hladilnih agregatov in hladilnih stolpov za hlajenje medicinskega funkcionalnega trakta v objektu klinike za kirurgijo. Investicijo ocenjujejo na 390.000 evrov. Dodatnih 240.000 evrov bodo potrebovali za klimatizacijo desetih etaž kirurške stolpnice.

V stavbi klinike za interne bolezni naj bi do maja prihodnje leto namestili nov klimat za hlajenje oddelka za intenzivno interno medicino v vrednosti 190.000 evrov. V stavbi klinike za ginekologijo načrtujejo namestitev naprav za hlajenje prostorov bolniških sob, ocenjeno na 100.000 evrov.

Donacije še naprej zbirajo na podračunu UKC Maribor številka: SI56 0110 0603 0278 185 s sklicevanjem na številko SI00 11061-8001-0002.
Vir: STA

Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor je v prvih treh mesecih sanacije uspelo doseči 1,5 milijona evrov prihrankov, kar je dobra tretjina predvidenega zneska v letošnjem letu. Do konca leta so si namreč zadali za 4,1 milijona evrov sanacijskih ukrepov.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor.

Kot je na današnji seji sveta zavoda povedala vodja finančno-računovodske službe UKC Maribor Suzana Kranjc, je najbolj zaskrbljujoče neizvajanje programa za diagnostiko Dora, ki so ga želeli zagnati poleti in tako letos pridobiti dodatnih 680.000 evrov v blagajno. Zaradi dolgotrajnih postopkov nabave opreme in zagotavljanja potrebnih kadrov so bili njegov zagon prisiljeni prestaviti na februar prihodnje leto.

Med sanacijskimi ukrepi, ki že kažejo rezultate, pa je izvajanje anestezije z lastnim kadrom, s čimer so v treh mesecih prihranili 100.000 evrov, ter izvajanje radioterapije in dodatnega programa CT in MR, s katerima so pridobili skupno nekaj več kot pol milijona evrov.

Z optimizacijo nabave pisarniškega materiala so prihranili 24.000 evrov, z uporabo cenejših alternativ zdravil znotraj terapevtskih skupin 20.000 evrov ter z nadzorom nad številom nadur in koriščenjem ur prav tako 20.000 evrov. Optimizacija medicinskega materiala in zdravil je prinesla prihranke v višini 5000 evrov, podobno tudi novi program za naročanje in obračunavanje obrokov hrane.

Največji izplen si obetajo iz izvajanja dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob, kjer so do konca septembra pridobili 722.000 evrov. Do konca leta naj bi ta številka dosegla 1,7 milijona evrov.

Uresničevanje sanacijskega načrta je odvisno tudi od izvajanja načrta nujnih vlaganj v opremo in prostore, kjer pa se še vedno zatika. V letošnjem letu so načrtovali vlaganja v višini 16,1 milijona evrov, od tega naj bi 9,5 milijona evrov pridobili iz državnega proračuna, a je veliko projektov še vedno pod vprašajem. Med njimi sta izgradnja dodatnih dvigal v kirurški stolpnici in nabava dodatnega koronarografa, za katera postopek vodijo na ministrstvu za zdravje.

Po drugi strani pa so po besedah pomočnice direktorja UKC za nabavo Karin Jurše prav danes prejeli potrjeno investicijsko dokumentacijo za nov angiograf in magnetno resonanco, za kar bi do konca leta lahko objavili javno naročilo.

Člani sveta zavoda so danes med drugim dobili na mizo izračun izkoriščenosti delovnega časa, ki kaže povprečno 27-odstotno odsotnost zaposlenih v UKC Maribor z dela. “Razlogi za to so različni. Zadevo bomo temeljito preučili in na podlagi tega pripravili možne ukrepe,” je dejal strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Vodstvo kliničnega centra je obenem seznanilo svet zavoda, da zadeva s pred dvema letoma odpuščenim pomočnikom direktorja za kadrovsko-pravne zadeve Gregorjem Dankom še ni zaključena, čeprav je UKC Maribor po izgubljeni tožbi sledil presoji sodišča. Danku je izplačal izostale plače in ga ponovno zaposlil na drugem delovnem mestu, a je ta vseeno vložil predlog za izvršbo, saj zahteva višji plačni razred, kot ga ima sedaj. Zadnjo besedo bo tako najverjetneje znova reklo sodišče. Zaenkrat so poplačilo dolga do Danka in pravdni stroški stali UKC Maribor 50.000 evrov.
Vir: STA

Odvetniška zbornica Slovenije je v sklopu obeleževanja 150-letnice obstoja zbrala sredstva in kliniki za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor podarila grelno reanimacijsko posteljico in inkubator. Napravi bodo uporabljali v enoti za intenzivno nego in terapijo za zdravljenje nedonošenčkov.

Donacijo v skupni vrednosti nekaj manj kot 33.000 evrov so predstavniki odvetniške zbornice na čelu s predsednikom Romanom Završkom danes predali predstojnici pediatrične klinike Nataši Marčun Varda.

“Vesel sem, da lahko odvetniška zbornica s to malo gesto pomaga našim najmlajšim pacientom. Upamo, da vam bodo nove naprave dobro služile,” je ob predaji donacije povedal Završek.

“To ni mala gesta. To je za naš oddelek zelo pomembna pridobitev,” mu je odgovorila predstojnica. “Zahvaljujemo se vam, da niste pozabili, da imamo tudi v Mariboru enoto za intenzivno nego in terapijo,” je dodala.

klinika za pediatrijo, donacija (2)

Mariborska pediatrična klinika ima skupno 60 postelj – tega je 16 postelj za intenzivno terapijo – in letno bolnišnično obravnava več kot 4000 otrok. V okviru klinike deluje tudi 12 subspecialističnih ambulant, ki letno obravnavajo več kot 13.000 bolnikov.

Zaradi velikega števila bolnikov si že vrsto let prizadevajo za nadgradnjo stavbe klinike za eno etažo in mansardo, a zaradi pomanjkanja sredstev za investicije tega še niso dosegli. Trenutno pa po besedah predstojnice najbolj potrebujejo transportne respiratorje, ki bi jih uporabljali pri prevozu bolnikov med bolnišnicami.

Tudi sicer v UKC Maribor težko sledijo vsem potrebam in zahtevam na področju vlaganj v prostore in opremo. Letos so tako zagnali akcijo zbiranja donacij za nabavo klimatskih naprav. Neustrezno hlajenih je namreč od 30 do 40 odstotkov prostorov.

Odvetniška zbornica Slovenije ima že vrsto let humanitarni sklad, iz katerega vsako leto prispeva sredstva za različne namene. Letos so med drugim obdarili tudi ljubljansko pediatrično kliniko. “Letos smo se odločili, da pomagamo najmlajšim,” je povedal Završek.
Vir: STA

Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so ob obeležitvi svetovnega dneva hospica in paliativne oskrbe v sodelovanju s Slovenskim društvom hospic zagnali projekt Sočutno mesto. Kot so pojasnili, gre za vzpostavitev prostora, kjer v primeru stiske bolnikom, svojcem in drugim pomoči potrebnim nudijo kakovostno, celostno in sočutno oskrbo.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Kot je  povedala vodja programa spremljanja pri Slovenskem društvu hospic Tamara Zemlič Radovič, je njihovo poslanstvo zagotavljanje kakovostne, celostne in sočutne oskrbe umirajočih bolnikov in njihovih svojcev.

Projekt, ki je prvi takšen v Sloveniji, je po njenih besedah nastal, ker se je izkazalo, da ljudje potrebujejo prostor, kjer se lahko v istem trenutku, ko zdravnik odredi diagnozo paliativne oskrbe, obrnejo na predstavnike njihovega društva in jim ni treba potovati do njihove siceršnje pisarne na drugi strani mesta.

“To pomeni, da smo tam takoj na voljo in da delujemo timsko, kar je tudi smisel celostne hospic oskrbe,” je dejala Zemličeva in razložila, da so prostor, namenjen tovrstni pomoči, vzpostavili v pritličju oddelka za onkologijo v mariborski bolnišnici, kjer bo vsak torek med 13. in 15. uro ter vsak četrtek med 15.30 in 17.30 za pogovor in pomoč na voljo osebje, ki bo subtilno prisluhnilo in pomagalo vsem, ki si bodo tega želeli.

Kot je povedala, bodo v teh prostorih bolnikom in njihovim svojcem prisluhnili ter se na njihovo željo vključili v družino ter opravili spremljanje svojcev in bolnika v zadnjem obdobju življenja. Nudili jim bodo celostno paliativno oskrbo, ki vključuje zdravstveno in psihosocialno podporo, slednjo tako svojcem kot bolnikom.

Društvo hospic sicer dobro sodeluje z mariborskim UKC in drugimi zdravstvenimi službami, ob tem pa opažajo, da se potreba po njihovi pomoči zadnja leta povečuje, zato so na mariborski onkologiji tudi sprejeli njihovo pobudo za novo obliko sodelovanja. Na ravni celotne države je društvo sicer lani po besedah Zemličeve obravnavalo 1400 uporabnikov.
Vir: STA

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je včeraj članom sveta zavoda predstavilo projekt selitve oddelka za pljučne bolezni s Slivniškega Pohorja v matično enoto v Mariboru, o nujnosti katere se zaradi dotrajanosti sedanje lokacije govori že več desetletij. Denarja zanjo sicer še nimajo zagotovljenega.
seja sveta ukc maribor (2)

“Treba je preiti od besed k dejanjem,” je poudaril strokovni direktor Matjaž Vogrin. “Zavedati se moramo, da pljučni oddelek deluje v nemogočih razmerah in da je treba čim prej opraviti to selitev,” je dodal.

Ker v UKC Maribor ni prostora za gradnjo novih objektov, naj bi pljučni oddelek preselili v prostore sedanjega oddelka za kožne bolezni v stavbi klinike za interno medicino, s prehodno rošado nekaterih drugih oddelkov. Projekt je skupek prehodnih idej za selitev in je ocenjen na nekaj več kot devet milijonov evrov. “Predstavili smo ga že ministrstvu, odločitve glede sofinanciranja še nimamo,” je povedal Vogrin.

“Načrtujemo, da bi v letošnjem letu pripravili projektno dokumentacijo, v naslednjih dveh letih, morda dveh letih in pol pa realizirali celoten projekt. Enostavno ni več mogoče čakati,” je dodal.

Selitev pljučnega oddelka je sicer le ena v vrsti nujnih vlaganj v opremo in prostore UKC Maribor. Vogrin je na današnji seji sveta zavoda predstavil podrobno analizo, ki kaže, da v tem kliničnem centru v zadnjih 15 letih skoraj ni bilo investicij v prostore. V zadnjih desetih letih so nabavili novo medicinsko opremo le v nekaterih nujnih primerih. Ves ta čas je bil namreč v ospredju uravnotežen poslovni rezultat, ki pa ima danes za posledico dotrajano opremo in kadrovsko podhranjenost.

V posebnem poročilu je Vogrin predstavil razlike med državnim financiranjem UKC Maribor in drugih slovenskih javnih zdravstvenih zavodov, še posebej UKC Ljubljana. Tako je na primer za sanacijo preteklih izgub ljubljanski klinični center dobil skoraj 80, mariborski pa 5,5 milijona evrov. “Od vlade zahtevamo, da bolnikom, ki se zdravijo v UKC Maribor, zagotovi enakovredne pogoje kot tistim, ki se zdravijo v UKC Ljubljana,” je med drugim izpostavil.

Da tako ne bo šlo naprej, je poleg Vogrina izpostavil tudi direktor Vojko Flis. Še posebej je bil nezadovoljen, ker jim ministrstvo za zdravje kljub drugačnim obljubam ni odobrilo štirih najbolj nujnih investicij v letošnjem letu. Gre za angiograf na rentgenologiji, magnetno resonanco in mobilne rentgene za operacijski blok. Flis je zatrdil, da so iz UKC pravočasno zagotovili vso potrebno projektno dokumentacijo, saj se z nakupom teh naprav mudi, ker da je že oteženo zdravljenje bolnikov. Zaradi okvar angiografa, ki ga imajo trenutno na voljo, morajo bolnike z možgansko kapjo voziti na zdravljenje v UKC Ljubljana.

Člani sveta zavoda so podprli njun poziv za uvrstitev najbolj nujnih investicij v UKC Maribor – poleg selitve pljučnega oddelka so to še klime in obnova centralne kuhinje – v državni proračun. Po navedbah vodstva kliničnega centra bo namreč ogroženo izvajanje zdravstvenih programov, v kolikor se ne izvedejo investicije v nujno medicinsko opremo.

Vogrin je opozoril, da ima lahko nadaljnje varčevanje drastične posledice. “Če bomo vztrajali pri sprejetem sanacijskem načrtu, bomo čez nekaj let morda res imeli uravnoteženo poslovanje, a ne bomo imeli pogojev za varno zdravljenje bolnikov, ker ne bo ne kadrov, ne opreme, ne razvoja,” je prepričan.

UKC Maribor je včeraj dopoldne obiskal novi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Po pogovoru z vodstvom in ogledu posameznih oddelkov je ocenil, da v njem delajo zelo zagnani in visoko usposobljeni ljudje. “Upravičeno pa opozarjajo na nekaj, kar tudi sam vidim, da je prioriteta. To je, da v državi resnično potrebujemo enotne normative in standarde ter seveda tudi denar zanje,” je povedal.

Strinja se, da merilo uspešnosti javnega zavoda ni le uravnoteženo poslovanje temveč tudi razvoj, za kar pa je potrebno vlaganje v opremo in drugo infrastrukturo bolnišnice. “Kot država potrebujemo moderno medicino. Naši državljani in državljanke si zaslužijo visoko kvaliteto storitev, ki jih potrebujejo, in kot država se moramo zavedati, da je to treba financirati,” je še povedal Židan.
Vir: STA

Na spletni strani zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, ki pod okriljem UKC Maribor izvaja dejavnost nujne medicinske pomoči, je objavljen dopis direktorja zdravstvenega doma Jerneja Završnika. Direktor navaja, da bo po novem za nenujne storitve na urgenci UKC Maribor, potrebno plačati.

Glede na to, da zdravstvene storitve nujne medicinske pomoči vse prepogosto koristijo pacienti, ki glede na sprejeta Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja do tega niso upravičeni, podaja zdravstveni dom kratko razlago glede zdravstvenih storitev, ki so opredeljene kot storitve nujnega zdravljenja ali nujne medicinske pomoči in storitve, ki v to ne sodijo. Zdravstvene storitve, ki ne sodijo med storitve nujnega zdravljenja ali nujne medicinske pomoči, niso finančno pokrite s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jih morajo zavarovanci oziroma pacienti kriti sami.

Nujna medicinska pomoč namreč vključuje storitve oživljanja, storitve potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih. Storitve se zagotavljajo do stabilizacije življenjskih funkcij oziroma do začetka zdravljenja na ustreznem mestu. Nujni reševalni prevozi so vključeni v storitve nujne medicinske pomoči.
Za boljšo predstavo v zdravstvenem domu še točneje navajajo kaj pravzaprav v praksi pomenijo storitve nujne medicinske pomoči. Pod nujno zdravljenje spada takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, če je to potrebno, oskrba ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij, zdravljenje zvinov, zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo, zdravljenje zastrupitev, storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti zastrupitev, zdravljenje bolezni, za katere je z zakonom predpisano obvezno zdravljenje ali storitve, ki so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama, zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje prej omenjenih bolezenskih stanj.

Rešilec

V dopisu zdravstveni dom še navaja, da lahko izvajalec zahteva povračilo cene storitve, ki je opravljena na zahtevo zavarovane osebe oziroma pacienta v nočnem času med 20.00 in 6.00 uro, ob nedeljah in praznikih, če ni šlo za nujno medicinsko pomoč. V primeru, da zavarovana oseba oziroma pacient pri obisku v dežurni ambulanti koristi, ki ne sodijo pod nujno medicinsko pomoč, mora v celoti plačati obisk pri dežurnem zdravniku.
V zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca so ukrepe sprejeli predvsem iz razloga, ker veliko pacientov zahteva zdravstveno storitev, ki pa ne spada v nujno medicinsko pomoč. S tem lahko povzročijo tudi to, da je zaradi prezasedonosti okrnjena nujna medicinska pomoč osebam, ki jo dejansko potrebujejo. V sredini septembra bodo tako začeli takšnim, ki so prišli zaradi nenujne stvari dajati krajši informativni list, kjer bo napisano katere storitve bodo od oktobra dalje plačljive.

Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je na včerajšnjii seji na prošnjo vodstva zavoda odobril posebni program na področju anesteziologije, na podlagi katerega bodo lahko sklepali podjemne pogodbe tudi z domačimi anesteziologi. Dokončno mora to potrditi ministrstvo za zdravje.

Foto: STA

Foto: STA

Strokovni direktor Matjaž Vogrin je poudaril, da želijo s to rešitvijo nadomestiti anesteziologe, ki prihajajo v UKC Maribor pomagati iz drugih slovenskih bolnišnic, medtem ko so izpad hrvaških anesteziologov, ki so prihajali prek pogodbe z Inštitutom za raziskave v medicini (IRM), uspeli nadomestiti z dodatnimi zaposlitvami na oddelku.

Do zdaj je v UKC Maribor dnevno pomagalo okoli deset specialistov anesteziologije iz drugih ustanov. Od tega so bili trije ali štirje hrvaški anesteziologi, ostali pa specialisti iz drugih slovenskih bolnišnic.

“V operacijski dvorani smo imeli vsak dan drugega anesteziologa, bile so tudi jezikovne ovire, zaradi česar je lahko trpela tudi varnost zdravljenja,” je dejal. “Bila je tudi zelo nerodna situacija, saj je bila razlika v plačilu za ljubljanskega in mariborskega anesteziologa v sosednjih operacijskih dvoranah tudi šest proti ena,” je dodal.

V prihodnje bi radi dosegli, da sploh ne bodo več potrebovali zunanje pomoči. A do ustrezne kadrovske popolnitve oddelka za anesteziologijo bo trajalo še nekaj časa, zato kot najbolj ekonomično rešitev za vmesni čas vidijo sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi anesteziologi. “Želimo zmanjšati stroške ter izboljšati delovno klimo in strokovno delo na oddelku za anesteziologijo,” je poudaril Vogrin.

Stroški naj bi se s podjemnimi pogodbami z domačimi anesteziologi zmanjšali za 40 do 50 odstotkov. Gostujoči anesteziologi prejmejo 120 evrov na uro, domači bi po Vogrinovih izračunih dobili nekaj manj kot 40 evrov neto.

Posebni program bi izvajalo 33 zdravnikov specialistov anesteziologije izven rednega delovnega časa, zaenkrat do sredine leta 2019. “Ocenjen prihranek stroškov zunanjih anesteziologov iz Slovenije, ki jih nadomeščamo s podjemnimi pogodbami z lastnimi zaposlenimi, je za štiri mesece 115.600 evrov. Ocenjen prihranek stroškov zunanjih anesteziologov iz IRM, ki jih sicer nadomeščamo z rednimi zaposlitvami, pa je za štiri mesece 325.000 evrov,” so izračunali v UKC Maribor.

Člani sveta zavoda so bili sprva skeptični, saj je sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi v zdravstveni dejavnosti zelo omejeno. “Ljudje izgorevajo, zdaj bi jih obremenili še izven delovnega časa,” je dejal Vilibald Premzl. “Leta 2016 je kriza izbruhnila zato, ker so anesteziologi umaknili soglasje za dežurstvo. Lahko to sproži domino efekt na drugih oddelkih?” je vprašala Stanislava Naterer. “Gre za izredne razmere, ki zahtevajo izredno ukrepanje,” je odgovoril Vogrin, ki ocenjuje, da na drugih oddelkih zaradi tega ne bo težav.

“To je strokovna rešitev znotraj možnega,” se je strinjal član sveta zavoda Drago Naberšnik. “Ključno je, da se izboljša klima v bolnišnici, da nas mladi zdravniki ne bodo več zapuščali,” je dodala Lucija Kuder.

Na koncu so se s predlogom posebnega programa strinjali, če na ministrstvu za zdravje ne bodo imeli kakšnih pomislekov. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germiča si vsi želijo, da se pereča situacija na mariborski anesteziologiji končno reši, a znotraj zakonskih okvirjev.

Kadrovska zasedba na oddelku za anesteziologijo se postopno že krepi. Število lastnih anesteziologov so s 17, kolikor jih je bilo pred tremi leti, uspeli povečati na 32, potrebovali bi jih še vsaj deset. Glede na pričakovane zaposlitve specializantov po končani specializaciji in predvidene upokojitve sedanjih zaposlenih predvidevajo, da se bo do leta 2020 število specialistov povečalo na 39.
Vir: STA

Potem ko je po medijih in med Mariborčani završala novica, da se bolniki in zaposleni na UKC Maribor “kuhajo” skozi poletje (ker nimajo denarja za klimatizacijo prostorov), smo preverili, kako to situacijo komentirajo mariborski poslanci. Nekateri so zgroženi, drugi opozarjajo, da Maribor ni edini, ki se sooča s takšno težavo. Preverite njihove odgovore.

Zaskrbljujoče stanje v UKC Maribor so kot dovolj resno temo, za katero si je treba vzeti čas, očitno prepoznali zgolj štirje od petih mariborskih poslancev. Vprašanja so prejeli vsi, ki so svoj mandat dobili na zaupanje Mariborčanov: Franc Trček (Levica), Lidija Divjak Mirnik (Lista Marjana Šarca – LMŠ), Andrej Rajh (Stranka Alenke Bratušek – SAB), Branislav Rajić (Stranka modernega centra – SMC) in Dejan Kaloh (Slovenska demokratska stranka – SDS), a se Kaloh (kljub pozivom) ni odzval. Morda se še zmeraj ukvarja(jo) s sestavo opozicije in za mariborske teme nima(jo) časa.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

Mariborski poslanci: Franc Trček, Lidija Divjak Mirnik, Branislav Rajić in Andrej Rajh.

1. Kako komentirate nastalo situacijo, ki dokazuje, da imajo institucije – kot so npr. banke – v skladu s pravili zagotovljene ohlajevalne sisteme, za zdravstvene ustanove pa to ni urejeno oziroma država tega ne uredi?

F. Trček: Gre za neodgovorno in nedopustno igranje z bolniki, zaposlenimi in tudi življenji.
L. Divjak Mirnik: Takšno stanje v bolnišnicah je nedopustno. Pika.
A. Rajh: Kot gradbenega inženirja me to, da so v bankah in trgovinah klimatske naprave zaradi ugodja potrošnikov nekaj samoumevnega, v zdravstvenih ustanovah pa del nadstandarda, skrbi in žalosti. V proračunu bi denar za nakup klimatskih naprav lahko našli, treba bi bilo samo prerazporediti sredstva. Dolžnost države kot lastnice bolnišnic je skrbeti tudi za ustrezen standard objektov. Izvedba energetske sanacije objektov v javni lasti, med katero sodi tudi klimatizacija stavb, je že sedaj in bo nadalje del prioritetnih vlaganj.
B. Rajić: Kot arhitekt vem, da za vse vrste objektov obstajajo predpisi, ki natančno definirajo nivo opreme, med tem tudi gretja in pohlajevanja objektov, zlasti glede na dejavnost, ki se v njih opravlja. Od pristopa Slovenije v EU se vsi ti predpisi tudi harmonizirajo v cilju poenotenja. Sodobna bolnišnica ne more brez klimatiziranih prostorov in tisti, ki jo vodi, je odgovoren za njeno nemoteno obratovanje. Oseba, ki je do pred kratkim dolga leta vodila UKC Maribor, bi že zdavnaj morala poskrbeti za zadovoljitev predpisanih standardov pohlajevanja bolnišničnih prostorov (sploh pa zaradi tesne politične povezave z enim od največjih ponudnikov klima sistemov pri nas). Nedavno zamenjano vodstvo ne more biti odgovorno za nastalo situacijo, ker se te ne da rešiti v nekaj tednih ali mesecih. Prav tako je nesmiselno obešanje krivde državi, ki je svoj del naloge regulatorno opravila, ne more pa se spuščati v to, ali v UKC menjujejo pregorele žarnice, dobavljajo čistila in klimatizirajo prostore.

 

2. Kako komentirate dejstvo, da je država pred leti namenila več kot milijardo evrov prav v sanacije in dokapitalizacije bank, UKC Maribor pa ne prejme dovolj sredstev za osnovne pogoje dela, med katere sodi klimatizacija prostorov?

F. Trček: Pozabljate, da bo država ob neodgovornih hlapčevskih koalicijah namenila čez 1.2 milijarde za “obveze NATO” oz. motorizirani BOJNI enoti, za zdravje ljudi pa jim ni mar, kar izhaja tudi iz odgovora odhajajoče vlade M. Cerarja na moje poslansko vprašanje, kako lahko namenimo proračunska sredstva za NATO ob takšnem stanju v UKC MB.
L. Divjak Mirnik: V LMŠ je zdravstvo in ureditev razmer prioriteta in tega se bomo v tem mandatu tudi z vso odgovornostjo lotili.
A. Rajh: Če vlada Alenke Bratušek ne bi uspela sanirati bančnega sistema in gospodarstva, država v nekaj mesecih ne bi mogla izplačati pokojnin in plač, tudi ne financirati delovanja zdravstva. Na srečo smo se temu črnemu scenariju za las izognili, pravilno ukrepanje vlade Alenke Bratušek pa je spodbudilo tudi izjemno gospodarsko rast. Denar, ki se zaradi gospodarske rasti dodatno nateka v proračun, bomo zdaj lahko porabili za ureditev kaosa v zdravstvu in druge pereče zadeve. Na nujnost ureditve razmer v zdravstvu v SAB opozarjamo že vsaj pet let, tudi mi smo razočarani nad tem, da vladi Mira Cerarja razmer ni uspelo urediti, celo poslabšale so se. Ureditev razmer v zdravstvu je tudi po naši zaslugi del koalicijske pogodbe – ukrepi, ki jih bo vlada sprejela, bodo imeli pozitiven učinek tudi na UKC Maribor.
B. Rajić: Tema sanacije bank je boleča za vse nas in vem, da SMC, če bi bil v vladi v času sanacije bank, tega ne bi dopustil. Zdaj, ko je problem v UKC Maribor eskaliral do mere, ko pregretje bolnišničnih prostorov skoraj ogroža zdravje in življenje ljudi, ni druge, kot da se država vključi v urgentno reševanje problema. Ko glavni krivci nekaznovano odnesejo pete (in verjetno še kaj), ostajamo z velikim problemom in z malo denarja ter z očmi, ki pogledujejo proti državi. Kot poslanec bom naredil vse potrebno, da se aktivira mehanizem, ki lahko v tem primeru pomaga, zavedam pa se, da rešitev ne more biti tako hitra, da bi prizaneslo ljudem, ki sedaj trpijo v bolnišnici.

 

3. ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) je ustvaril 35 milijonov evrov presežka. Ta denar bi lahko namenili za reševanje problematike kot je ta v UKC Maribor, kjer leta 2018 nimajo urejenih ohlajevalnih sistemov. Kaj boste naredili v tej smeri, da bi zagotovili sredstva tudi na ta način?

F. Trček: ZZZS ni zavod za kovanje dobičkov, ki ne bi bili reinvestirani v reševanje perečih zagat zdravstva. In ta zgodba s hlajenjem prostorov v UKC MB ni od včeraj. So osebe z imeni, ki so odgovorne za nastalo stanje.
L. Divjak Mirnik: Skupščina zdravstvene zavarovalnice je tista, ki razporedi sredstva in torej to skupščina lahko naredi. Lahko pa tudi DZ predlaga, da se v pravilnikih te stvari tudi sistemsko uredijo. Sama kot nova poslanka pa bom novi vlada dala pobudo, da se ta sredstva realizirajo oz. namenijo za ureditev razmer, predvsem teh klimatizacijskih razmer in tudi drugih razmer, ki v tem trenutku v naših bolnišnicah vladajo. Na dnevnem redu seje, ki bi naj bila v četrtek, pa ima DZ točko, da se teh 35 milijonov nameni za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu.
A. Rajh: ZZZS ni ustvaril dobička, zaradi več pobranih dajatev je dobil za približno 35 milijonov evrov več sredstev od načrtovanih, ki bi jih zdaj rad porabil za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu – in v državnem zboru bomo v četrtek predvidoma dovolili porabo teh sredstev za ta namen še v tem letu. ZZZS lahko sredstva nameni izključno za izvajanje zdravstvenih storitev. Zato ni možno, da bi ta denar namenili za ureditev prezračevanja oziroma klimatizacije prostorov ali drugo urejanje infrastrukture. To je odgovornost lastnika zdravstvenih ustanov, v primeru bolnišnic države, v primeru zdravstvenih domov pa lokalne skupnosti.
B. Rajić: Odgovor je vsebovan v odgovoru na naslednje vprašanje.

 

4. Kako komentirate dejstvo, da je UKC Maribor kot druga največja zdravstvena ustanova v Sloveniji, v primerjavi z UKC Ljubljana, zapostavljen? Zakaj se znova zapostavlja severovzhodni del Slovenije in kako boste reševali ta problem v prihodnje?

F. Trček: Ne komentiram, že 4 leta na to osamljeno opozarjam. Proračunski amandma Levice, ki je nastal na osnovi perečega stanja in moje pobude, ter bi začel reševati probleme UKC MB, pa je VELIKA večina v DZ zavrnila. Tako poslanke in poslanci odhajajoče koalicije kot tudi desne opozicije. Številni od njih tudi iz Maribora ali vezani na UKC MB. Sestal sem se že pred časom z vodstvom UKC MB in to bitko, upam, da manj osamljeno, bom bojeval naprej.
L. Divjak Mirnik: Kot sem obljubila že v predvolilni kampanji, bom na to opozarjala in to zelo glasno opozarjala in upam, da se bo končno tudi slišalo, da v tem delu SLO potrebujemo popolnoma identično oskrbo kot jo imajo drugi. Res pa je, da je njihov odgovor vedno, da se tudi iz Maribora hodi v UKC Ljubljana, kar je res, ampak tudi številke svoje govorijo. Treba je zagotoviti enakomeren razvoj vseh kliničnih centrov oz. tudi ostalih bolnišnic po SLO in za to si bom prizadevala.
A. Rajh: Problem s klimatizacijo prostorov ima tudi UKC Ljubljana, delež vseh hlajenih objektov je v Ljubljani 40-odstoten. Na novinarski konferenci UKC MB pa je bilo izpostavljeno, da je pri nas neustrezno hlajenih med 30 do 40 odstotkov prostorov. O tem, da se štajerski del Slovenije znova zapostavlja, v tem primeru zato ne moremo govoriti.
B. Rajić: Vaša trditev ni dejstvo, predvsem zaradi tega, ker je vloga (in tudi odgovornost) vodstev UKC Maribor in Ljubljana, da se borita za financiranje svojih ustanov. Dejstvo je torej, da je v preteklem desetletju vodstvo UKC Ljubljana bilo bolj uspešno v zagotavljanju sredstev. Imamo odlične zdravstvene ekipe v Mariboru, vendar tisti, ki jim je poveljeval, je bil manj uspešen v usmerjanju vetra v svoja jadra. Kakorkoli, danes in tukaj kjer smo,  je bolnišnica brez klimatizacije nedopusten presedan. Sam bom takoj po imenovanju zdravstvenega ministra(ice) nemudoma odprl vprašanje za odpravo te nepravilnosti. Na podlagi izkušenj pretekla 4 leta se ne morem strinjati, da je vlada zapostavljala SV Slovenijo, zlasti če se ozremo na področje infrastrukture, zaposlovanja in gospodarstva. Tudi zdravstvo ni bilo zapostavljeno, če pogledamo skozi prizmo helikopterske nujne medicinske pomoči in vzpostavitve dispečerskega centra nujne pomoči za celotno Slovenijo prav v Mariboru.