Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Študenti prostovoljci bodo tudi letos pomagali demografsko ogroženim prebivalcem v Dolah pri Litiji.“Letos se bomo za 10 dni podali v Dole pri Litiji. 28 vasi in zaselkov, s približno 766 prebivalci, v 250 gospodinjstvih, se razprostira na površini približno 55 km2 razgibanega terena. Prijave na letošnjo Študentsko delovno brigado ŠOUM, ki bo potekala od 19. do 28. julija 2019, so s tem odprte,” pravijo na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM).

delovna brigada študentje radlje (3)

Vstopajo v 21. leto Študentske delovne brigade, največjega humanitarnega projekta Študentske organizacije Univerze v Mariboru. “V preteklem letu smo praznovali 20. obletnico in za ta namen pripravili tudi razstavo, namenjeno temu dobrodelnemu projektu. Idejni vodja Zoran Kačičnik, ki nam še vedno pomaga in je tako rekoč desna roka pri organizaciji, se je leta 1999 po potresu v Bovcu odločil, da bo nabral ekipo pridnih študentov in odšel v občino prostovoljno pomagat,” pravijo na ŠOUM.  Od takrat naprej vsako leto nesebično pomagajo občinam, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč. “Na pomembnost projekta kaže tudi to, da je naš častni pokrovitelj sam predsednik države Borut Pahor,” so še dodali.

Vsako leto izberejo občino na podlagi naravnih katastrof, demografske in socialne ogroženosti ter seveda pripravljenosti občine za sodelovanje. “V vseh teh letih smo občino dobili brez problema, opažamo pa tudi, da je projekt postal prepoznaven po vsej Sloveniji in da nam ljudje čedalje bolj zaupajo, kar kaže povečano število zainteresiranih občin,” pravijo na ŠOUM.  K temu dodajajo, da so se tako tudi letos po dolgem premisleku odločili za kraj v osrčju Slovenije, v katerem bodo pustili posledice. “Letos se bomo za 10 dni podali v Dole pri Litiji. 28 vasi in zaselkov, s približno 766 prebivalci, v 250 gospodinjstvih, se razprostira na površini približno 55 km2 razgibanega terena, na robu Posavskega hribovja, na povprečni nadmorski višini 700m. Značilnost tega kraja je oglarjenje, zato jih poznamo tudi po imenu kot Oglarska dežela,” so še zapisali.

Z objavljenim imenom letošnje destinacije Študentske delovne brigade pa se odpirajo tudi prijave na spletni strani www.studentska-brigada.si. “Postani brigadir tudi ti!”, pravijo na ŠOUM.

 

 

Danes se je podpisala pogodba za dobavo specializirane računalniške opreme (v okviru projekta HPC RIVR), namenjene delovanju superzmogljivih računalnikov (HPC), ali natančneje za delovanje prototipnega HPC računalnika, ki bo nameščen na lokaciji Univerze v Mariboru.

Dobavitelj, podjetje XENYA d.o.o., je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši, in bo tako dobavil omrežno opremo, diskovne kapacitete, GPU računska vozlišča, ter strežnike in računska vozlišča. Skupna vrednost pogodbe je 1.692.349,84 EUR. Dobavitelj mora opremo, ki je predmet te pogodbe, dobaviti in namestiti najkasneje v roku devetdeset (90) dni od veljavnosti pogodbe na lokacijo posebnega računalniškega zabojnika.
Rektor univerze, Zdravko Kačič, je prepričan, da današnji podpis pogodbe pomeni prelomno pridobitev za Univerzo v Mariboru, kakor tudi za celotno vzhodno regijo, saj bo superzmogljivi računalnik prispeval k razvoju številnih raziskav na mnogih znanstvenih področjih, kar se bo prav gotovo poznalo tudi pri razvoju gospodarstva.

Podpis pogodbe

Za eksperimentalni HPC bo skrbel Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM), ki za cca. 1700 zaposlenih, več sto zunanjih sodelavcev in več kot 20.000 študentov zagotavlja vrhunske storitve informacijske tehnologije. V primerjavi s primerljivimi inštitucijami po svetu zaposleni in študenti ne samo da glede dostopa do IT storitev niso v ničemer prikrajšani, temveč so mnogim za zgled; RCUM je tudi ena od vodilnih inštitucij v urejenosti na področju upravljanja identitet in dostopov.

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) bo ta vikend, 2. in 3. marca, potekalo največje slovensko tekmovanje v video igrah. Na dogodku EPICENTER FERI LAN 18 pričakujemo več kot 500 igralcev in obiskovalcev.

Vir: pixabay.com

Vir: pixabay.com

Gaming segment, tj. trg videoiger, v zadnjih letih močno raste in je že večji od glasbenega trga. Dogodek velja za največji tovrstni dogodek v regiji, nagradni sklad pa znaša več kot 6000 €. Igre postajajo več kot le igre – spreminjajo se v način življenja. Prvič je dogodek takšnih razsežnosti, ki ga na FERI organiziramo skupaj z Društvom za elektronske športe spid.si, potekal že lani. Nekaj utrinkov najdete tukaj.

V okviru letošnjega dogodka bo poleg turnirjev v posameznih igrah organiziranih tudi več okroglih miz, intervjujev s slovenskimi vplivneži na področju videoiger, predavanj, predstavitev in debat. Udeleženci bodo preizkušali najnovejše izdelke razstavljavcev in novo izdane videoigre, na več prenosih v živo bodo lahko gledalci od doma spremljali dogajanje turnirjev, na prizorišču bo s simulatorjem prisotna tudi Slovenska vojska.

Tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se pripravlja na letošnje informativne dneve. Ponujajo tako univerzitetne študijske programe, kot tudi visokošolske strokovne programe.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je ena od ustanovnih članic Univerze v Mariboru. Z akreditacijo številnih študijskih programov, je fakulteti uspelo akreditirati tudi prvo dislocirano enoto v zgodovini te šole – v Rakičanu pri Murski Soboti. Fakulteta izvaja študijske programe v katere je vsega skupaj vpisanih približno 700 študentov. V tem trenutku izvajajo 1.stopenjske študijske programe (agronomija, biosistemsko inženirstvo, ekološko kmetijstvo, agrarna ekonomika in razvoj podeželja, vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo in živinoreja; 2. stopenjske (magistrski študij) kmetijstvo, agrarna ekonomika, varnost hrane v prehrambeni verigi ter 3. stopenjska (doktorska) programa kmetijstvo in agrarna ekonomika. “Na ta način smo pridobili celo vrsto novih in sodobnih študijskih programov, katerih stvarna narava ter sama vsebina sta med drugim odražali tudi potrebo po preimenovanju naše šole v Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede,” so zapisali na spletni strani fakultete.

Več v videu:

Mariborski poslanci, povezani v Klub 7, so se sestali z rektorjem mariborske univerze Zdravkom Kačičem. Kot je po sestanku povedal rektor, so jim predstavili načrte prihodnjega razvoja univerze, zlasti v sklopu kohezijske politike, poslance pa so tudi opozorili na ključne težave, s katerimi se pri tem srečujejo.

Rektor Zdravko Kačič in poslanka Lidija Divjak Mirnik

Rektor Zdravko Kačič in poslanka Lidija Divjak Mirnik

Kačič je povedal, da je sestanek prinesel kar nekaj odprtih vprašanj, predvsem na področju črpanja kohezijskih sredstev. Ta trenutek naj ne bi bilo na voljo ustreznih rešitev, s katerimi bi vzhodna kohezijska regija lahko sredstva, ki so namenjena njenemu razvoju, izkoristila v največji meri.
“Imeli smo zelo konstruktiven sestanek, na katerem smo se strinjali, da je potrebno tesno sodelovanje tudi pri pripravi načrta izvajanja naslednje perspektive kohezijske politike, zato verjamem, da bomo s skupnimi močmi našli rešitve za še uspešnejše izvajanje te politike,” je še dejal rektor Univerze v Mariboru.
Ob tem je vesel podpore s strani poslancev iz lokalnega okolja pri njihovih načrtih za postavitev pomembne infrastrukture, ki bo v celotni kohezijski regiji, predstavljala ustrezen razvojni potencial z veliko multiplikativnimi učinki. S tem želijo zajeziti tudi beg možganov iz regije.

Poslanci podpirajo projekt Innovum

V imenu kluba poslancev je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) povedala, da so se na sestanku med drugim seznanili s projektom tehnološko-inovacijskega središča Innovum, ki ga podpirajo, tako kot tudi siceršnjo vizijo razvoja univerze in celotne regije. Ob tem je tudi spomnila, da vzhodna kohezijska regija ne zavzema le Maribora z okolico, pač pa več kot polovico Slovenije. Kačič je glede projekta Innovum dodal, da bo ta namenjen predvsem raziskovanju in prenosu znanja v prakso in bo mesto dobil v Mariboru, temu pa bi nato sledila postavitev dodatnih lokacij v posamezna okolja vzhodne kohezijske regije. Celoten koncept je bil zastavljen na osnovi študij dobrih praks iz tujine, koliko bi bil tak projekt vreden, pa še ne želi govoriti. “Ker gre za infrastrukturni projekt, je jasno, da gre za precej velika vlaganja, ki pa so nujna za doseganje cilja,” je dejal Kačič. Divjak Mirnikova je spomnila, da je bilo leta 2009 v Sloveniji ustanovljenih osem centrov odličnosti, za kar je bilo po njenem namenjenih okoli 84 milijonov evrov, prav vsi pa so v zahodni kohezijski regiji. Pozneje je bilo ustanovljenih sedem kompetenčnih centrov, le eden v Mariboru, vsi ostali v zahodni regiji, pa tudi za 17 razvojnih centrov slovenskega gospodarstva je večina denarja šla v bolj razviti del države.
“Obstoječe stanje v tem trenutku je takšno, da so zelo velike razlike med vzhodom in zahodom, zato je cilj Innovuma in poslancev s tega dela države, da nismo več tako različni in da postanemo vsaj približno enaki,” je še dodala Divjak Mirnikova.
Ob tem so se danes dogovorili, da bodo vložili pobudo za sklic matičnega delovnega telesa državnega zbora, na katerem bi razpravljali o strategiji izvajanja kohezijske politike med letoma 2021 in 2027, saj v javnosti že potekajo razprave o tem, kam se bo Slovenija v tem obdobju usmerila. Pri tem bo po besedah Divjak Mirnikove njihov cilj, da bi v Sloveniji bili vsi razviti enakomerno.

Potrebna je sprememba področne zakonodaje
Vodstvo mariborske univerze so poslanci danes povabili tudi k tvornemu sodelovanju pri spremembah področne zakonodaje. Kot je povedala poslanka LMŠ, se v tem trenutku spreminjata vsaj dva zakona na tem področju, pri čemer univerza že zdaj aktivno sodeluje, poslanci pa bodo na terenu prisluhnili, kaj univerze želijo.

Vir: STA

V tokratni oddaji V svetu odraslih smo gostili:  Nomi Hrast, Patricijo Tjukajev iz ŠOUM-a, Urško Rafolt iz Območno obrtne-podjetniške zbornice Maribor in Majo Žibert iz Študentskega sveta Univerze v Mariboru.

Univerza v Mariboru (UM) je letos prvič med kandidati za uvrstitev na Šanghajsko lestvico, so sporočili iz UM.

Univerza v Mariboru se je v letošnjem letu prvič uvrstila med kandidate za uvrstitev na tako imenovano Šanghajsko lestvico razvrščanja univerz (Academic Ranking of World Universities – ARWU) in sicer v skupino od 501. do 600. mesta. Lestvica, ki jo je v sredini avgusta objavil Shanghai Ranking Consultancy velja za najbolj uveljavljeno in vplivno mednarodno lestvico razvrščanja univerz. Univerza v Mariboru, katere usmeritev je v pridobivanju najboljših študentov in ustvarjanju razvojnega okolja, se tako v zadnjih letih po mednarodnih lestvicah razvrščanja uvršča med 3 odstotke najboljših univerz na svetu.

Univerza v Mariboru

Merila, ki jih ARWU uporablja pri določanju kakovosti univerz so:

  • število diplomantov, ki so prejeli Nobelovo nagrado in Fieldsovo medaljo (kakovost izobraževanja ima 10% delež v oceni);
  • število zaposlenih Nobelovih in Fieldsovih nagrajencev (kakovost osebja – 20%);
  • število najbolj citiranih raziskovalcev iz 21 znanstvenih področij (kakovost osebja – 20%);
  • število člankov v revijah Nature in Science (odličnost v raziskavah – 20%); vrednost Science Citation Index (SCIE) in Social Sciences Citation Index (SSCI) (kakovost raziskovanja – 20%) in
  • povprečje akademskih dosežkov na raziskovalca (FTE) po zgornjih petih kazalcih (povprečna kakovost – 10%).

V letu 2018 je Shanghai Ranking Consultancy zbral podatke za več kot 1.500 univerz in 15. avgusta objavil seznam 500 najbolje ocenjenih univerz in 500 kandidatov za uvrstitev na lestvico (ARWU World Top 500 Candidates). Med najboljšimi desetimi univerzami v letu 2018 ni prišlo do sprememb. Univerza Harvard je neprekinjeno najbolje ocenjena že od prve objave rezultatov ocenjevanja.

Senat Univerze v Mariboru je včeraj sprejel poročilo volilne komisije o poteku drugega kroga volitev rektorja Univerze v Mariboru, ki je potekal 13. junija. S tem je Zdravko Kačič, ki je na volitvah prejel največ glasov, tudi uradno postal novi rektor Univerze v Mariboru. Mandat bo nastopil v sredo, trajal pa naj bi do vključno 19. junija 2022.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Zdravko Kačič na razglasitvi rezultatov volitev devetega rektorja Univerze v Mariboru.

Pravilnik o volitvah rektorja Univerze v Mariboru namreč določa, da senat univerze na koncu volilnega postopka obravnava poročilo o izidu volitev in ugotovi, kateri kandidat je dobil v statutu predpisano večino glasov volilnih upravičencev ter ga razglasi za rektorja.

Kot so pojasnili na univerzi, je senat tako poleg poročila sprejel tudi sklep, s katerim je Kačiča razglasil za novega rektorja.

Prvi krog volitev rektorja mariborske univerze je potekal 5. junija, a takrat nobeden od štirih kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. Drugi krog je potekal 13. junija, v njem pa sta se pomerila Kačič in prorektor mariborske univerze Žan Jan Oplotnik. Na koncu je Kačič prejel 51,9 odstotka, Oplotnik pa 48,1 odstotka glasov.

Kačič, rojen 22. maja 1961 v Mariboru, prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), kjer je kot redni profesor zaposlen od leta 2003 in predava na študijskih programih elektrotehnike in telekomunikacij.

V obdobju med letoma 2011 in 2015, ko je univerzo kot rektor vodil Danijel Rebolj, je bil prorektor za finančne zadeve. Pred tem je bil prodekan za finančne zadeve na FERI, kjer je od leta 2010 tudi predstojnik inštituta za elektroniko in telekomunikacije. Leta 2013 je bil imenovan v delovno skupino za pripravo zakona o financiranju visokega šolstva pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kot ključne točke svojega volilnega programa je navajal spodbujanje kulture dialoga, razvoj sistemskih rešitev za prenos znanja in tehnologij, krepitev sistema notranje evalvacije, zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentov pri odločanju, ureditev položaja nepedagoških delavcev in pripravo strategije razvoja univerze za obdobje do leta 2030.
Vir: STA

Med tem ko se po mestu še vedno širijo govorice, da je precej visoko izobraženih kadrov še vedno na seznamu brezposelnih oseb, ki ga vodi Zavod za zaposlovanje, je Univerza v Mariboru prav na Zavodu razpisala 5 prostih delovnih mest. Za določen čas (največ štiri leta) bodo zaposlili mlade raziskovalce ali raziskovalke na štirih inštitutih.

robotsko tekmovanje

Na Inštitutu za elektroniko in telekomunikacijeInštitutu za močnostno elektrotehniko, Inštitutu za računalništvo in Inštitutu za robotiko k prijavi na razpis pozivajo kandidate in kandidatke, ki želijo za polni delovni čas vse do zagovora doktorske nalog oziroma največ štiri leta delati kot mladi raziskovalci/-ke. Prijavijo se lahko do 1. julija. Pogoje razpisov, lahko preverite TUKAJ.

Komu zaupati, koga obdržati, koga zamenjati? Oglejte si celotno soočenje kandidatov za rektorja Univerza v Mariboru, ki sta ga v studiou BK TV vodila Špela Žerjal (BK TV) in Mitja Sagaj (Večer).

Direktno in konkretno so o bodoči vodstveni ekipi Univerze v Mariboru kandidati za rektorja Zdravko Kačič, Jernej Turk, Niko Samec in Žan Jan Oplotnik odgovorili na skupnem soočenju ekipe BK TV in Večera. Preverite kdo bi koga povabil v ekipo in kdo je edini zavrnil povabilo. Ponovitev celotnega soočenja si lahko n BK TV ogledate danes ob 17h, ta četrtek ob 20h ter ta petek ob 11h.

Na dokaj slabo obiskani javni predstavitvi kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru (UM), ki smo jo včeraj spremljali v (napol prazni) veliki dvorani Rektorata, smo vsem štirim kandidatom zastavili isto vprašanje: Ker ste ali pa ste že bili na vodstvenih funkcijah Univerze, nas zanima, kaj od odločitev, ki ste jih sprejeli na teh funkcijah, danes obžalujete? Odgovore preverite v video izjavah Žana Jana Oplotnika, Nika Samca, Zdravka Kovačiča in Jerneja Turka.

Še več podrobnejših vprašanj bomo kandidatom zastavili nocoj ob 20h, ko bo na BK TV na sporedu SOOČENJE kandidatov za rektorja UM. Konkretne odgovore bosta od kandidatov zahtevala Špela Žerjal (BK TV) in Mitja Sagaj (Večer).

Kdo je “kriv” za afere Univerze v Mariboru? Nedavno afero parkirišča in že mnoge predhodne (spolno nadlegovanje, mobing, nakup prestižnega Audija, tožbe, afero Logožar…), ki so zaznamovale mariborsko univerzo, smo razkrivali mediji, ampak: če se nepravilnosti ne bi dogajale, ne bi imeli česa razkrivati. Kaj o odnosu medijev do Univerze menijo kandidati za rektorja?

Friderik Klampfer, profesor na mariborski Filozofki fakulteti, je dejal, da bi medijem morali biti hvaležni za razkritja, ne pa, da se predstavniki Univerze odzivajo s sprenevedanjem in najbolj tipičnim odgovorom, da mediji (pre)napihujejo zadeve. Stališča Zdravka Kačiča, Nika Samca in Jerneja Turka (treh od štirih kandidatov za rektorja mariborske univerze) izveste v njihovih video izjavah, izjave Žana Jana Oplotnika pa nismo mogli dobiti, saj se ni udeležil torkove okrogle mize na temo etike v visokem šolstvu.

Etika nikakor ne sme biti tretjerazredna tema na Univerzi v Mariboru, so se strinjali kandidati za rektorja. Tokrat so se soočili zgolj trije – Zdravko Kačič, Niko Samec in Jernej Turk. Vsakemu od prisotnih smo zastavili enako vprašanje: kaj je najbolj kritični etični problem Univerze, ki jo želite voditi? Odgovore preverite v videu.

Brez sprenevedanj: afera o mobingu in spolnem nadlegovanju iz časa rektorja Igorja Tičarja še vedno odmeva. To je bila osrednja tema včerajšnjega soočenja kandidatov za rektorja, ki jih pripravljajo predstavniki Visokošolskega sindikata Univerze. Vsi štirje kandidati so primer obsodili, pregovor pa pravi “po toči zvoniti je prepozno“.

Najprej so javnost pretresli rezultati ankete med zaposlenimi, kjer je mobing ali trpičenje na delovnem mestu navajala skoraj polovica zaposlenih na rektoratu, potem pa še prijava zoper nekdanjega glavnega tajnika Teodorja Lorenčiča, ki naj bi celo spolno nadlegoval takrat še na Univerzi zaposleno Petro Ujčič. Mobing je prijavil tudi Alen Vidonja, takrat še zaposlen v pravni službi. Rektor Tičar je, namesto da bi takoj zaščitil žrtvi, oba prijavitelja degradiral, Lorenčiča pa zgolj premestil na drugo vodilno delovno mesto in še to (kolikor nam je znano) ne zaradi zaščite žrtev, ampak zaradi ugotovitve Inšpektorata za delo, da je Lorenčič nezakonito zasedal delovno mesto glavnega tajnika. Vsi štirje aktualni kandidati za rektorja, so ravnanje takratnega rektorja Tičarja obsodili, ampak trije od teh – Žan Jan Oplotnik, Jernej Turk in Niko Samec – so bili že v času rektorja Tičarja na funkciji prorektorjev, pa nihče ni (drugače) ukrepal. Preverite v videu, kjer izveste tudi kaj o (ne)reševanju primera meni Zdravko Kačič, edini od štirih kandidatov, ki ni (bil) del aktualnega ali tedanjega vodstva Univerze.

Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.

Afera parkirišča, ki smo jo razkrili pred približno dvema tednoma, bo kot kaže še ena od tistih, ki so v zadnjih letih zasenčile vodenje Univerze v Mariboru (UM). Ker se bližajo volitve novega rektorja, nas je zanimalo, kako bi ali bodo ravnali kandidati v primeru, če bi (ali bodo) zmagali na volitvah in prevzeli vodenje Univerze. Vprašanja so prejeli vsi štirje kandidati, odzvala sta se samo Žan Jan Oplotnik in Zdravko Kačič.

Vsi štirje kandidati so prejeli istih šest vprašanj. Prejete odgovore Kačiča in Oplotnika objavljamo po abacednem vrstnem redu njunih priimkov.

Kačič konkretno, vprašanja : odgovori
1. vprašanje: Predvsem se nam zdi ključno vaše stališče do odgovornosti in ravnanja gl. tajnika UM v tej zavedi oz. takšnih primerih. 22. člen Statuta UM določa, da je glavni tajnik zastopnik UM, ki glede na 52. člen tudi vodi Univerzitetno upravo. Tudi glede na 19. člen akta o sistemizaciji UM je glavni tajnik vodja univerzitetne uprave (ne pa rektor, ki je akademski vodja). Zato nas zanima: kdo v konkretnem primeru nosi odgovornost za ukrepanje v primeru? Tajnik ali rektor, ali oba?
Odgovor: Glavni tajnik UM vodi univerzitetno upravo, kar je zapisano tako v določilih Statuta UM, kot aktu o sistemizaciji UM. Kot zastopnik UM pa glavni tajnik nastopa v skladu z določili splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor. Odgovornost za ukrepanje za zaposlene na univerzitetni upravi UM nosita tako rektor kot glavni tajnik UM.
2. vprašanje: Na kakšni/kateri podlagi lahko vodja univerzitetne uprave odstopi ugotavljanje kršitve delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje, akademskemu vodji?
Odgovor: Rektor UM je delodajalec in glavni podpisnik dokumentov delavcem UM. Potrebno pa je opozoriti, da je sistem delovanja UM in njenih članic ter univerzitetne uprave vzpostavljen na način, da rektor kadrovske akte (pogodbe, opozorila, odpovedi, sklepe….) podpisuje po predhodni pripravi s strani strokovnih služb in na podlagi predloga glavnega tajnika UM za univerzitetno upravo. Za ugotavljanje kršitev delovno pravne zakonodaje in kazenske zakonodaje sta odgovorna tako rektor kot glavni tajnik in si ne moreta prenašati odgovornosti iz ene na drugo mizo ter ne storiti ničesar.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

3. vprašanje: Ali ima glavni tajnik univerze po vašem mnenju sploh pristojnosti ukrepati sam, če ugotovi kaznivo dejanje?
Odgovor: Glavni tajnik UM je dolžan ukrepati v primeru, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, saj so vse organizacije z javnimi pooblastili dolžne naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.
4. vprašanje: Ali menite, da je takšno ravnanje glavne tajnice skladno s Kodeksom profesionalne etike UM?
Odgovor: V kolikor izpostavljate ravnanje glavne tajnice, ki ste ga predstavili v svojem članku, kjer navajate, da ni ukrepala, menim, da takšno ravnanje – vedenje, ni skladno z določili Kodeksa profesionalne etike UM, s katerim so vsi vodje na UM zavezani k zakonitosti delovanja. Glavni tajnik je vodja univerzitetne uprave in poslovodna oseba univerze. Glede na dolžno ravnanje glavne tajnice, ki sem ga omenil pri prejšnjem vprašanju, pa je takšno ravnanje neustrezno, četudi UM  Kodeksa profesionalne etike ne bi imela, saj so tudi sicer vsi vodje na UM zavezani k zagotavljanju zakonitosti delovanja.
5. vprašanje: Se vam zdi primerno, da glavni tajnik univerze ne naznani kaznivega dejanja, za katerega izve pri opravljanju svojega dela?
Odgovor: Kot že zapisano mora na UM obstajati ničelna toleranca do izvrševanja kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Pri takšnih ravnanjih bi moral takoj odreagirati zakoniti zastopnik UM, v kolikor ne, pa ima vso pristojnost za reagiranje vodja univerzitetne uprave – glavni tajnik UM, ki je prav tako dolžan zagotavljati zakonito delovanje univerzitetne uprave. Glavni tajnik torej mora odreagirati in zagotoviti ne samo varno temveč tudi zakonito delovanje univerzitetne uprave. Zatorej takšno ravnanje ni primerno.
6. vprašanje: Ali je opravičljivo, da gl. tajnik napiše/pripravi kazensko ovadbo, je pa ne odda na Policijo?
Odgovor: To dejanje ni opravičljivo, preiskovanje pristojnih organov se začne z naznanitvijo kaznivega dejanja oziroma z vložitvijo kazenske ovadbe.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

Oplotnik se je odzval s splošnim pojasnilom
Ker sem trenutno v tujini in precej zaseden z drugimi obveznostmi, vam žal ne morem odgovoriti na vaša vprašanja tako podrobno, kot bi si morda želeli, zato se vam opravičujem in predlagam. /… / Glede konkretnega primera, ki ste ga opisovali v svojem članku, pa vam lahko sporočim, da bo vodstvo UM o njem razpravljalo na svojem naslednjem srečanju in se takrat tudi na podlagi vseh zbranih informacij in dejstvih odločalo ali je zadeva potrebna ponovne oz. dodatne obravnave ali pa je bila zadeva ustrezno vodena in urejena že v času predhodnega rektorja. Do takrat osebnih mnenj in interpretacij ne bi želel podajati, saj v tem času zastopamo univerzo kolektivno vsi prorektorji in se o večini zadev, ki so bolj kompleksne in nerutinske narave, odločamo kolektivno,” je zapisal Oplotnik. Pričakovati je torej, da bi lahko bila afera parkirišča ter postopek domnevne (ne)prijave suma storitve kaznivega dejanja na dnevnem redu današnje seje Senata Univerze v Mariboru. Lahko pa spomnimo, da je Oplotnik v svojem prvem 5. aprila zatrdil, da mu “primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar“, med tem ko so na Univerzi zatrdili, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos.

Letos spremljamo predčasne volitve rektorja Univerze v Mariboru. Prvi krog je razpisan 5. junija. Vse štiri, med katerimi bodo izbirali volilci in volilke, smo pozvali naj javnost seznanijo s ključnimi točkami svojega programa. Odzvali so se le trije, ki jih predstavljamo po abecednem vrstnem redu.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

ZDRAVKO KAČIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Ključni poudarki programa dela, ki ga definirajo naslednje točke:
1. Spodbujanje kulture dialoga, dosledno upoštevanje moralnih norm in etičnih standardov, negovanje konstruktivne kritične misli ter gradnja družbeno odgovorne in angažirane univerze. Vodenje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki na univerzi in drugimi deležniki, ki delujejo na področju visokega šolstva.
2. Odgovorno vodenje univerze in skrb za čim boljše delovne pogoje.
3. Krepitev kakovosti izvajanja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, doseganje kritične mase raziskovalnega potenciala na članicah in sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet v okviru multidisciplinarnih projektov. Internacionalizacija dejavnosti univerze s poudarkom na znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in izobraževalnem delu, kjer bo pri slednjem poudarek na internacionalizaciji doktorskega študija, seveda v okviru zmožnosti posamezne članice.
4. Zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentk in študentov pri soodločanju na univerzi in zagotavljanje neodvisnega delovanja njihovih organov. Spodbujanje sodelovanja vseh deležnikov na in zunaj univerze, ki delujejo na področju študijskih in obštudijskih dejavnosti.
5. Razvoj sistemskih rešitev in mehanizmov ter infrastrukture za prenos znanja in tehnologij ter spodbujanje mednarodnega povezovanja. Sinergično združevanje dela vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju.
6. Sodelovanje pri pripravi ustreznih zakonskih rešitev s ciljem priznavanja izobraževalnih in raziskovalnih kapacitet visokošolskih delavk in delavcev, pasovnega financiranja javne službe na področju visokega šolstva ter ureditev položaja visokošolskih delavk in delavcev znotraj sistema plač v javnem sektorju.
7. Ureditev položaja strokovnih delavcev – primerljiva delovna mesta morajo biti primerljivo vrednotena.
8. Krepitev sistema notranje evalvacije in pospešeno nadaljevanje priprav na institucionalno reakreditacijo univerze
9. Priprava strategije razvoja UM za obdobje 2021 – 2030.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

ŽAN JAN OPLOTNIK, Ekonomsko-poslovna fakultet (prorektor za finančne zadeve UM)
Zavzemal se bom za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je zapisal Oplotnik.
Poudarki in smeri prihodnjega mandata v skladu s strategijo razvoja in načrtom izboljšav UM:
1. Univerze ni brez ljudi, še posebej ne brez zadovoljnih ljudi, ki so edino zagotovilo za dobro opravljeno delo
2. Sem proti razvrednotenju dela, in sem »za« ustrezno plačilo za kakovostno opravljeno delo.
3. Posebna skrb gre študentom brez katerih nas ne bi bilo, zato je potrebno ustvarjati takšno odličnost inštitucije, ki jih bo navdihovala ter vodila do uspešne kariere in osebnega zadovoljstva na njihovi življenjski poti.
4. Podpora študentskemu organiziranju je nujna, prav tako vključenosti študentov v raziskovalno delo – »Izkušnje štejejo«, naj bo slogan za vključevanje študentov v raziskovalne projekte.
5. Univerza mora biti prisotna v okolju kjer ima svoj sedež ali enote, začuti naj potrebe okolja in skupaj z njim oblikuje vsebine, ki bodo kazale na njeno odličnost, družbeno odgovornost in trajnostno naravnanost.
6. Univerze naj sega tudi izven meja lokalnega in predstavlja most in vrata v globalno dogajanje, zatoo Internacionalizacija Univerze ni vprašanje ampak »naravno stanje«.
7. Zagovarjam jasna pravila in njihovo spoštovanje pri izvolitvah v naziv, prav tako mednarodno primerljivost, celovitost in predvsem enakopravnost obravnave vseh kandidatov.
8. Ustrezni materialni pogoji in stabilni viri financiranja so nujen predpogoj za normalno delovanje in razvoj univerze.
9. Zagovarjam vodenje z zgledom in močjo argumentov in ne argumentom moči.
10. Izrednega pomena je, da se investicijski cikel kontinuirano nadaljuje, in da podpremo prioritetne projekte (obnova FVV, FZV, trojčka fakultet na Koroški cesti in projekt sanacije tehniških fakultet ter projekt »Smart City Campus«, stavba FT in energetska sanacija FOV. Zavedati se moramo lokacij, posebnega pomena, kot je Meranovo, Botanični vrt, Sidro, ipd.

 

Niko Samec

Niko Samec

NIKO SAMEC, Fakulteta za strojništvo (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM)
Nekaj prioritet programa:
-Zagotoviti dologoročnejše stabilno financiranje UM v večjem obsegu kot do sedaj, ker je že več let sistematično podfinancirana.
– Prizadevati si za vzpostavitev pasovnega financiranje raziskovalne dejavnosti.
– Intenzivno pospešiti izboljšanje infratstrukturnih pogojev UM, izgradnja prioritetnih infrastrukturnih objektov in obnova nekaterih fakultetnih stavb.
– Izboljšati raziskovalno razvojno opremo fakultet.
– Permanentna skrb za čim višjo kakovost izobraževanja in raziskovanja
– Zmanjšati birokracijo upravljalskih in delovnih procesov.
– Poenotenje standardov vrednotenja dela na vseh članicah univerze.
– Zagotavljati visoko raven akademskega dialoga med vsemi deležniki
– Vzpostaviti visoko raven moralno etičnih standardov na vseh področjih delovanja univerze.
– Povečati obseg sodelovanja z gospodarstvom tako na izobraževalnem kot raziskovalnem področju.

Ali trenutno vodstvo Univerze v Mariboru (v nadaljevanju UM) v aferi parkirišča s svojimi izjavami, zahtevki o popravkih in celo “grožnjami” o uporabi pravnih sredstev zoper nas kaj prikriva, bo pokazal čas. Vsekakor pa njihove izjave ne vplivajo na njihovo zaupanje.

Služba za odnose z javnostmi (v nadaljevanju PR) Univerze v Mariboru zatrjuje, da je bilo sedanje vodstvo UM s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila letos. Žan Jan Oplotnik, trenutni zakoniti zastopnik UM pa, da o zadevi ne ve nič. „Glede primera ki ga omenjate pa moram reči, da sem bil precej (ne)prijetno presenečen, saj mi primer sploh ni bil poznan in o njem ne vem ničesar, oziroma samo to kar ste zapisali v vaši objavi. Glede na to, da zadeve ne poznam tudi težko presojam na podlagi objektivnih dejstev, ki jih nisem videl…zato vam lahko odgovorim zgolj na splošno – v kolikor se zgodi dejanje, kot ga navajate zahteva nedvomno ukrepanje in izrek primerne sankcije. V kolikor gre za hujše kršitve delovnih obveznosti ali za izredno hudo malomarnost ter nevestno delo v službi, skupaj z indici na kaznivo dejanje in oškodovanje delodajalca, potem je delodajalec seveda dolžan zadevo prijaviti policiji in izreči izredno odpoved delovnega razmerja,“ je na naše poizvedbe odgovoril Oplotnik. Izjava sama po sebi ne bi bila sporna, če s strani PR službe UM v uredništvo ne bi prejeli naslednjega sporočila: “Sedanje vodstvo Univerze v Mariboru je bilo s konkretno zadevo seznanjeno 3. aprila 2018.” Ali torej Oplotnika ne vključujejo med sedanje vodstvo? Po navedbah PR službe bi se naj namreč trenutno vodstvo univerze o zadevi seznanilo 3. aprila, Oplotnik, ki je trenutni zakonit zastopnik UM (torej je ključni del trenutnega vodstva) pa je 5. aprila zapisal, da o zadevi ni vedel nič.

Parkirišče na vogalu Smetanove in Prežihove ulice.

Parkirišče na vogalu Smetanove in Prežihove ulice.

Afera parkirišča bodo dediščina novemu rektorju
Glede na nastalo situacijo smo o zadevi povprašali tudi vse štiri rektorske kandidate. Zraven Oplotnika se je odzval le še Zdravko Kačič, ki je zapisal: „Rektor UM je zakoniti zastopnik UM in akademski starešina, pri katerem mora obstajati ničelna toleranca do storitve kaznivih dejanj in do oškodovanja premoženja UM. Kot rektor bi kaznivo dejanje za katero bi izvedel pri opravljanju funkcije takoj prijavil organom pregona in jim seveda predal dokumentacijo, s katero bi razpolagal. Nadalje bi ukrepal skladno z zakonskimi možnostmi, upoštevaje rezultate izvedenega kazenskega postopka.

Univerza povzroča zmedo, zavaja ali je vse skupaj (le) dober PR?
Zakaj govorimo o zmedi? Kot ste lahko prebrali že v petek (v članku Afera parkirišča Univerze v Mariboru dobiva razsežnosti) sta si izjavi dekanov tehniških fakultet in UM o obveščenosti o poteku primera povsem različni. Navedemo pa lahko še dva primera.
6. aprila letos so s strani Univerze zahtevali popravek našega članka o aferi. V njihovem zahtevku so zapisali, da ne drži naša navedba, v kateri smo zapisali „po naših neuradnih podatkih naj bi policisti prav danes vkorakali v prostore tehničnih fakultet.“ V zahtevi za popravek piše, da “noben dekan tehniških fakultet ni bil seznanjen z obiskom policije v prostore katere od teh fakultet.” Istega dne pa smo v uredništvo prejeli odgovor Zdravka Kravanje, dekana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je v skupni korespondenci z dekani tehniških fakultet jasno zapisal: “Kriminalist se je po anonimni prijavi oglasil pri tajniku Fakultete za gradbeništvo.”
Kako si izjave Univerze nasprotujejo z izjavami drugih akterjev v aferi, lahko razberemo tudi iz primera sporočila Lučke Lorber (prorektorice in članice trenutnega vodstva UM), v katerem je 6. aprila letos v imenu Univerze zapisala: “Glavna tajnica Univerze v Mariboru je bila o predmetnem oglasu obveščena s strani koordinacije dekanov Tehniških fakultet.“ Med tem pa je odvetnik domnevne storilke kaznivega dejanja Nataše Marinič Petrovič istega dne v svojem zahtevku popravka članka zapisal: “Z objavo oglasa mag. Babić ni bila povezana ter je za navedeno dejstvo oziroma ravnanje moje stranke izvedela, ko jima je slednja ravnanje naznanila.” Torej še eno neskladje. Univerza trdi, da je bila Mirjana Babič kot glavni tajnik obveščena s strani vodstva tehniških fakultet, odvetnik Nataše Marinič Petrovič, kot tiste, ki naj bi kaznivo dejanje storila pa, da je ga. Babič za zadevo izvedela s strani Nataše Marinič Petrovič.

Ob vsem tem se v uredništvu sprašujemo ali so kolobocije z nasprotujočimi si izjavami le dober PR manever Univerze, da bi se prikrilo nadaljevanje ere nekdanjega rektorja Igorja Tičarja, saj je bila kar trem od aktualnih rektorskih kandidatov Žanu Janu Oplotniku, Jerneju Turku in Niku Samcu prav s strani Tičarja zaupana funkcija prorektorja, v tem trenutku pa ti isti prorektorji (še vedno) vodijo Univerzo. Naj spomnimo: Tičarjev mandat so zasenčile predvsem afere spolnega nadlegovanja, mobinga, poskusa nakupa prestižnega avtomobila, oklepanja funkcije rektorja, kljub jasnim zakonom o upokojitvi. Prorektorji in glavni tajniki so vse to nemo opazovali, s čimer so bili del te agonije.
Morda vas zanima tudi:
Nova afera Univerze v Mariboru – parkirišča na Smetanovi

Zastopnik ga. Nataše Marinič Petrovič se je odzval na članek, ki je bil objavljen dne 04.04.2018 na spletni strani mbreport.si in lokalec.si z naslovom “Nova afera univerze v Mariboru-parkirišča na Smetanovi” in predstavlja prikaz nasprotnih dejstev:

Oglas za prodajo daljinca za dostop na parkirišče na Smetanovi ulici.

Oglas za prodajo daljinca za dostop na parkirišče na Smetanovi ulici.

Držijo navedbe, da je moja stranka objavila oglas za prodajo daljinskega upravljalca za dostop do parkirišč na Smetanovi ulici, vendar je svoje dejanje nato sama naznanila takratnemu rektorju in glavni tajnici.

Ugotovitve dekanov tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Ugotovitve dekanov tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Do prodaje daljinskega upravljalca nikoli ni prišlo in moja stranka ni pridobila nobene premoženjske koristi. Za svoje ravnanje je bila ustrezno sankcionirana v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Z objavo oglasa mag. Babić ni bila povezana ter je za navedeno dejstvo oziroma ravnanje moje stranke izvedela, ko jima je slednja ravnanje naznanila.

Mirjana Babič; vir: STA

Mirjana Babič; vir: STA

 

Na Univerzi v Mariboru se odzivamo na navedbe v prispevku »Nova afera Univerze v Mariboru – parkirišča na Smetanovi«, ki je bil objavljen v spletnem mediju Lokalec.si in Mbreport.si 4. aprila 2018.

Ne drži navedba: »Pri navedenem je sodelovala tudi Mirjana Babič (glavna tajnica Univerze v Mariboru, ki je nekaj časa opravljala tudi funkcijo vodje rektorjevega kabineta pri rektorju Igorju Tičarju). Slednja je kot glavni tajnik omogočala Mariničevi prekomerni nakup,” piše v anonimki. Še več: Babičeva naj bi domnevno storilko kaznivega dejanja celo ščitila in ji obljubila pomoč pri prikrivanju kaznivega dejanja, s čimer naj bi omogočila finančno oškodovanje Univerze«.

Oglas za prodajo daljinca za dostop na parkirišče na Smetanovi ulici.

Oglas za prodajo daljinca za dostop na parkirišče na Smetanovi ulici.

Glavna tajnica Univerze v Mariboru je bila o predmetnem oglasu obveščena s strani koordinacije dekanov Tehniških fakultet. Konkretno zadevo je takoj predala takratnemu rektorju Univerze v Mariboru v nadaljnjo obravnavo in odločanje.

Prav tako ne drži navedba: »Po naših neuradnih podatkih naj bi policisti prav danes vkorakali v prostore tehničnih fakultet«. Noben dekan tehniških fakultet ni bil seznanjen z obiskom policije v prostore katere od teh fakultet.

Ugotovitve dekanov tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Ugotovitve dekanov tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Prav tako opozarjamo na nepreverjeno navedbo v članku: »Smo pa neuradno izvedeli, da naj bi se po zgoraj opisanem postopku do sedaj prodalo približno 40 daljincev. To pomeni, da bi si lahko Mariničeva v lastni žep pospravila 16.000 evrov«. Objavljen je bil oglas za en daljinec, do dejanske transakcije po zagotovilih delavke ni prišlo.  Delavka, ki je dejanje storila, je o navedenem dejanju tudi sama seznanila rektorja in svoje dejanje obžalovala. V konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno, da bi prišlo do oškodovanja univerzitetnega premoženja.

Mirjana Babič; vir: STA

Mirjana Babič; vir: STA

Ob tem opozarjamo, da je rektor kot delodajalec v skladu s svojimi pristojnostmi, delavki izdal disciplinski ukrep – opozorilo na izpolnjevanje delovnih obveznosti z možnostjo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v primeru ponovne kršitve delovnih obveznosti. Prav tako so bila delavki odvzeta pooblastila za pripravo pogodb za univerzitetna parkirišča. Iz navedenih razlogov je takrat rektor presodil, da ni utemeljenih razlogov za naznanitev dejanj zaposlene pristojnim državnim organom.

Potem ko smo objavili zgodbo Nova afera Univerze v Mariboru – parkirišča na Smetanovi, so se nanjo odzvali na Univerzi (v nadaljevanju UM). Potrdili so nečedno dejanje njihove zaposlene in prav tako zapisali, da je bila z zadevo seznanjena glavna tajnica UM Mirjana Babič

V službi za odnose z javnostmi (v nadaljevanju PR) na UM so zapisali: “Glavna tajnica Univerze v Mariboru je bila o predmetnem oglasu obveščena s strani Tehniških fakultet.” /… / “Delavka je o navedenem dejanju tudi sama seznanila rektorja in svoje dejanje obžalovala. Ker v konkretni zadevi ni bilo ugotovljeno, da bi prišlo do oškodovanja univerzitetnega premoženja (objavljen je bil oglas za en daljinec, do dejanske transakcije po zagotovilih delavke ni prišlo), je rektor kot delodajalec, v skladu s svojimi pristojnostmi, delavki izdal disciplinski ukrep – opozorilo.” Zanimivo je, da je Mirjana Babič vodenje postopka in odločitev o ukrepanju prepustila rektorju Igorju Tičarju kljub temu, da 22. člen Statuta UM določa, da je glavni tajnik zastopnik UM, ki glede na 52. člen tudi vodi Univerzitetno upravo. Tudi glede na 19. člen akta o sistemizaciji UM je glavni tajnik vodja univerzitetne uprave, ne pa rektor.

Vir: Google Maps

Vir: Google Maps

Dekani tehničnih fakultet demantirajo navedbe Univerze
Kot kaže si na Univerzi in njenih članicah komuniciranje in seznanitev o tem kaj se je dogajalo s postopkom in odločitvijo (takratnega) rektorja Tičarja, razlagajo drugače. V PR službi so nam odgovorili: “O svoji odločitvi je rektor obvestil dekane Tehniških fakultet.”
Dekani tehničnih fakultet pa so nam danes odgovorili: “Z ukrepom rektorja nismo bili seznanjeni, kot tudi ne o tem, ali je bila s strani vodstva univerze zadeva prijavljena policiji. O primernosti izrečenega ukrepa težko sodimo, ker smo informacije, kaj se je v resnici zgodilo, nekateri prejeli včeraj, nekateri pravkar.

En daljinec ni osamljen primer
Primer enega daljinca (in enega oglasa), ki ga na UM navajajo kot enkratni dogodek, očitno ni osamljen primer. Po objavi prve zgodbe smo namreč v uredništvo prejeli pošto razburjenega občana Petra L., ki potrjuje, da je v mesecu avgustu lanskega leta kupil daljinca od ženske, ki je prodajala daljince za parkirišča na Smetanovi. P. L. dodaja še, da daljinec že približno mesec dni ne deluje več, številka, na katero je takrat klical pa, da ni več dosegljiva. Odločitev o resničnosti in resnosti anonimk, prepuščamo vam, bralcem. Lahko pa dodamo, da so na Policijski upravi Maribor potrdili, da so prejeli “anonimno prijavo, ki se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, v eni izmed izobraževalnih ustanov v Mariboru.” Ker kriminalistična preiskava še poteka, nam več informacij trenutno ne morejo posredovati. Zgodbo bomo še spremljali…

Parkirišča pred tehničnimi fakultetami na Smetanovi ulici so bila v preteklosti nenavadno polna, med tem pa se je na Sparovi oglasni deski pojavil oglas, prek katerega naj bi Matej prodajal daljinca za dostop do parkirišč za zaposlene na fakultetah Univerze v Mariboru. Dekani fakultet so odkrili afero, storilko kaznivega dejanja pa naj bi ščitila glavna tajnica Univerze Mirjana Babič.

Kot je razvidno s spodnje fotografije oglasa, je bilo možno za 400 evrov kupiti daljinec za dostop do univerzitetnih parkirišč. Dostopa do parkirišč ni prodajala Univerza, ampak naj bi to počel Matej (kontaktna oseba oglasa). A na klic potencialnih kupcev naj bi se odzvala ženska. Kot nam je znano gre za Natašo Marinič Petrovič, zaposleno na rektoratu Univerze v Mariboru, ki bi naj bila tesna prijateljica Mirjane Babič. Je morda zato za svoje “nečedne posle” dobila zgolj opomin in ne kazenske ovadbe?

Oglas za prodajo daljinca za dostop na parkirišče na Smetanovi ulici.

Oglas za prodajo daljinca za dostop na parkirišče na Smetanovi ulici.

Oglas so preverjali tudi dekani tehniških fakultet. Na njihov klic se nihče ni odzval so pa prejeli povratni klic s skrite številke in svoje ugotovitve zapisali v skupno elektronsko pošto, naslovljeno na glavno tajnico Univerze Mirjano Babič. Prav tako so jo v tem sporočilu pozvali, naj zadevo prijavi na policiji.

Ugotovitve dekanov tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Ugotovitve dekanov tehniških fakultet Univerze v Mariboru.

Anonimka policiji razkrila imena vpletenih
V uredništvo smo prejeli anonimno naznanitev kaznivega dejanja, ki je bilo poslano tudi na mariborsko policijo. Zanimivo je, da se navedbe ujemajo z zgoraj opisanimi ugotovitvami dekanov, le da anonimka z natančnim navajanjem poteka dogodkov in vpletenih oseb razkriva novo afero Univerze v Mariboru ter zaposlenih na rektoratu. Lani naj bi se na različnih oglasnih deskah pojavili oglasi za prodajo daljinca, s katerim se lahko dostopa do parkirišč na Smetanovi ulici ob tehničnih fakultetah v Mariboru. Ob klicih na zapisano telefonsko številko naj bi se oglasila ženska, ki je zatrjevala, da je Matej na službenem potovanju. “Izkazalo se je, da so navedena parkirna mesta v lastni Univerze v Mariboru, ženska, ki je dvigovala telefon, pa je bila Nataša Marinič Petrovič, zaposlena na rektoratu Univerze v Mariboru na delovnem mestu, na katerem je zadolžena za upravljanje s parkirišči oziroma za izdajo daljincev za dostopanje do parkirišč na navedeni lokaciji,” je zapisano v anonimki. Marinič Petrovičeva naj bi torej službeno delo izkoristila za pridobivanje denarja za svoj žep. “Pri navedenem je sodelovala tudi Mirjana Babič (glavna tajnica Univerze v Mariboru, ki je nekaj časa opravljala tudi funkcijo vodje rektorjevega kabineta pri rektorju Igorju Tičarju). Slednja je kot glavni tajnik omogočala Mariničevi prekomerni nakup,” piše v anonimki. Še več: Babičeva naj bi domnevno storilko kaznivega dejanja celo ščitila in ji obljubila pomoč pri prikrivanju kaznivega dejanja, s čimer naj bi omogočila finančno oškodovanje Univerze.

Mirjana Babič; vir: STA

Mirjana Babič; vir: STA

Policija že na delu
Po naših neuradnih podatkih naj bi policisti prav danes vkorakali v prostore tehničnih fakultet. Kaj točno so preiskovali še ni znano. Smo pa neuradno izvedeli, da naj bi se po zgoraj opisanem postopku do sedaj prodalo približno 40 daljincev. To pomeni, da bi si lahko Mariničeva v lastni žep pospravila 16.000 evrov. Kot izhaja iz anonimke, je “nečedni posel” uspeval, dokler za en primer ni izvedel rektor. “Nataša Marinič Petrovič je v postopku kršitve pogodbe o zaposlitvi priznala, da si je protipravno prilaščala denar od prodaje daljincev, ki so ji bili zaupani v upravljanje v okviru njene zaposlitve, Mirjana Babič pa je prikrila celotno kaznivo dejanje in posredovala pri rektorju na način, da je prikrila vse druge prodaje razen te, s katero se je rektor seznanil,” piše v anonimki. Četudi bi bilo pričakovati, da bi vrhovni predstavniki akademske institucije kot je Univerza sami reagirali in “nečedni posel” preganjali po uradni poti, se je očitno takratnemu vodstvu zdelo dovolj, da domnevna storilka kaznivega dejanja dobi zgolj opomin. Po podatkih anonimke je Tičar kot rektor celo dovolil, da lahko kljub razkritju še naprej opravlja isto službo. “Kaznivega dejanja pa ni naznanila policiji niti Babičeva niti rektor, s tem pa sta storila tudi kaznivo dejanje opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca“, še piše v anonimki.

V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru bo med velikonočnimi prazniki pestro. Vse od sobote 31. marca, do ponedeljka 2. aprila, prirejajo velikonočne dogodivščine.

Otroci bodo skupaj z velikonočnimi zajčki in njihovimi prijatelji ustvarjali na delavnicah ter v velikonočno košaro nabrali skrita velikonočna jajčka, polna presenečenj. “Prireditev je primerna za otroke od 3 do 8 let, ki so v času prireditve v spremstvu staršev ali spremljevalca.  Vstopnina je 3 evre na osebo. Prodaja vstopnic na blagajni botaničnega vrta. Število mest je omejeno. Informacije o prostih mestih lahko dobite na  051 696 272 Priporočamo vremensko primerna oblačila in obutev,” je sporočila Meta Šepic iz Botanični vrta Univerze v Mariboru.

velikonočne delavnice v Botaničnem vrtu 2016 (3)

Ob tem je dodala, da prirejajo tudi bogat spremljevalni program. Na ogled bo razstava malih živali v organizaciji društva rejcev malih živali Gojitelj Miklavž. “Prav tako pa bo možno videti pasemske zajčke in še nekatere druge živali, ki jih gojijo člani društva za razstavne namene,” je še dodala.

Ob tem še prirejajo razstavo “Iz starega v novo življenje”, avtorice Metke Lipnik. Na razstavi bodo na ogled hiške, narejene iz recikliranih kosov pohištva. Avtorica razstave je Metka Lipnik, likovna pedagoginja, članica društva prijateljev botaničnega vrta Univerze v Mariboru,” je še pisno sporočila Šepiceva.

Termini obiskov:

  • sobota, 31. marca,  ob 14.30 in 16.00 uri,
  • nedelja, 1. aprila,  ob 14.30 in 16.00 uri,
  • ponedeljek 2. aprila, ob 9.30, 11.00, 14.30 in 16.00 uri.

Potem ko so željo po vodenju mariborske univerze izkazali štirje kandidati, se je porodilo vprašanje kaj se je zgodilo z napovedano kandidaturo Mejre Festić, nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije, ki se je pred kratkim vrnila na Univerzo. “Ne bom kandidirala, ker je na Univerzo v Mariboru nedopustno prevelik vpliv politike, politikanstva in kontaminiranih akterjev z aferami,” je pojasnila.

Festićeva se je po odhodu z Banke kot redna profesorica vrnila na mariborsko Ekonomsko-poslovno fakulteto. Kar nekaj časa se je ugibalo ali bo kandidirala na letošnjih rektorskih volitvah, saj se je tudi njeno ime pojavilo med potencialnimi, neuradnimi kandidati in kandidatkami. Zdaj je jasno, da se je od kandidature umaknila zaradi afer, ki so (kot je ocenila) okužile Univerzo. Četudi bi ena osrednjih institucij v Mariboru po njenem mnenju potrebovala žensko pragmatičnost in modrost, bo mogla nanjo še počakati. “Že na začetku so kontaminirani akterji lansirali laži, da se s postopkom zavlačuje zaradi mene dokler se ne vrnem nazaj na Univerzo, še preden sem zaključila delovno razmerje na Banki Slovenije. Že tu sem dobila odpor do kandidature. Politično kupčkanje in trgovanje s kadri in glasovi je nacionalna folklora v Sloveniji. Ni pomembno kakšne reference in integriteto imaš, če jo sploh imaš, pomembno je, čigava marioneta si in komu boš vračal usluge. To ne spada ne na univerzo in ne v državni zbor ali kamorkoli drugam,” pojasnjuje Festićeva.

Problem je (zgolj) navidezno rešen, ljudje pa naklepno slepi
Delovanje institucije, pa naj si bo to podjetje, zavod, uradna ustanova ipd., naj bi ne glede na turbulence, preprosto nadaljevalo z delom, ko ljudje in mediji pozabijo na afere ali, ko mine “prvi bum”. A s tem se problem ne reši, opozarja Festićeva. “V Sloveniji vlada pojmovanje, da se institucije stabilizira tako, da se afere, kriminal in nečedni posli pospravijo pod preprogo, na vodilne položaje pa postavijo ljudje, ki so in bodo naklepno slepi. Tovrstne prakse so velik razlog za to, da vse več ljudi komentira, da je država “propadla”. Človek, ki je odgovoren in zdravorazumski, ki uporablja enaka merila za vse, ki je odločen in ima pogum za nujne spremembe, ki ga zanimajo sistemske dobrobiti za družbo, je označen za neprilagojenega sistemu in za “drakulo”. Osebe, ki so naklepno slepe in ubogljive pa so z lahkoto postavljene na odgovorna mesta v državi s pomočjo političnega trgovanja z glasovi. To ne velja samo za Univerzo, ampak za vse institucije. Univerza naj bi bila akademska institucija in vzor vsem ostalim, pa je žal znatno preveč akademskega sprenevedanja prisotnega. Skoraj kot v državnem zboru počnejo isti politični obrazi že skoraj 30 let</em><em>, kjer vlada igra “kruha in iger” pred kamerami, v zakulisju pa politično trgovanje s političnimi kadri brez integritete. Vendar univerza ima vsaj potencial preseči vse te slabosti in slabe prakse,” dodaja Festićeva.

Senat Univerze v Mariboru.

Senat Univerze v Mariboru.

Moški (še vedno) dominirajo
Vsi dosedanji voditelji mariborske univerze, starešine alme mater, so bili moški. Letošnja edina kandidatka Festićeva je od kandidature odstopila. Spol seveda ni pogoj za kandidaturo, je pa zanimivo, da v senci nedavnih afer o spolnem nadlegovanju in mobingu, vodenje ostaja v moških rokah, ne glede na to, kateri zmed kandidatov ga bo prevzel. Zanimivo je tudi, da je moška dominanca in patriarhalna usmerjenost vodstva univerze odmevala v nedavnem sodnem procesu, v katerem je nekdanji rektor Igor Tičar tožil predsednico Visokošolskega sindikata Marijo Javornik Krečič, ker ga je v svojih izjavah za javnost med drugim označila za (osebnega) seksista. Tičar je sicer tožbo izgubil, je pa proces sprožil precej polemik na temo odnosov in (ne)enakosti med spoloma ter domnevnemu zatiranju žensk, zaposlenih na Univerzi. Se bo z novim vodstvom to spremenilo? Aktualni kandidati so Zdravko KačičŽan Jan OplotnikNiko Samec in Jernej Turk. Kar trije (razen Kačiča) so prorektorji nekdanjega vodstva, kar pomeni, da so omenjene afere na Univerzi spremljali ves čas prejšnjega mandata. Pa je kdo ukrepal?

Kandidati za rektorja so: Zdravko KAČIČ,  Žan Jan OPLOTNIK, Niko SAMEC in  Jernej TURK. Zanimivo, da so kar trije (razen Kačiča) prorektorji nekdanje ekipe zdaj že bivšega rektorja Igorja Tičarja, kar kaže na razklanost odgovornih še iz časa njegovega rektorovanja. Ali kandidati zastopajo ista načela, bomo poročali v naslednjih mesecih.

Danes opoldne se je iztekel rok za oddajo kandidatur za volitve rektorja, devetega v zgodovini Univerze v Mariboru. Neposredne in tajne volitve bodo potekale 5. junija 2018, morebitni drugi krog volitev pa bo 13. junija 2018.

univerza v mb

“Na razpis za volitve rektorja Univerze v Mariboru, ki je bil objavljen na podlagi sklepa Senata Univerze v Mariboru 15. januarja 2018, 289. člena Statuta Univerze v Mariboru in Pravilnika o volitvah rektorja Univerze v Mariboru, so v predpisanem roku prispele štiri kandidature,” so sporočili iz UM. Vsi štirje izpolnjujejo pogoje,  zato je volilna komisija “pozvala Študentski svet Univerze v Mariboru, da najkasneje do 26. marca do 12. ure poda mnenje o izbranih kandidatih za rektorja,” so sporočili iz Univerze.

Poročilo o dosedanjem poteku kandidacijskega postopka bo obravnaval Senat Univerze v Mariboru na svoji izredni seji, ki bo 27. marca 2018 in bo hkrati potrdil tudi kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru. Na isti seji bo predsednik volilne komisije Saša Prelič, ob prisotnosti kandidatov za rektorja, z žrebom določil vrstni red kandidatov na glasovnici.

Prvič okoli 17.000 volicev

Kdor bo želel prevzeti vodenje Univerze, bo moral prvič v zgodovini prepričati večino od približno 17.000 volilnih upravičencev. Tokrat bodo namreč rektorja volili vsi študentje ter vsi pedagoški in nepedagoški delavci (visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci, študentje in drugi delavci).

Zakaj “navadni” Slovenci ne morejo več dobiti ugodnih kreditov? Tudi o tem smo se v Dialogu odkrito pogovarjali z Mejro Festić, nekdanjo viceguvernerko Banke Slovenije. Podrobnosti v videu.

Voditeljica: Špela Žerjal
Oddaja Dialog je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00 na BK TV.

Zakaj “navadni” Slovenci ne morejo več dobiti ugodnih kreditov? Tudi o tem smo se v Dialogu odkrito pogovarjali z Mejro Festić, nekdanjo viceguvernerko Banke Slovenije. Podrobnosti v videu.

Voditeljica: Špela Žerjal
Oddaja Dialog je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00 na BK TV.

Študentski domovi Univerze v Mariboru so izvedli celovito prenovo študentskega doma 7. Tako so študenti dobili sodoben, invalidom prijazen prostor za bivanje.

“Vesela sem, da smo s sodelovanjem in trdim delom staro sedmico, spremenili v novo lepotico, ki bo številnim generacijam nudila najlepše spomine na njihova študentska leta,” je ob otvoritvi povedala direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru (ŠD UM) Lidija Divjak Mirnik.

študentski dom7 (3)

Prenovljen dom po prenovi nudi možnost nastanitve 255 stanovalcem, od tega 127 v enoposteljnih sobah, 64 v dvoposteljnih sobah in 71 v apartmajih. Študenti so pridobili 71 inox kuhinj, obnovljena je vsa notranja oprema, sanitarije, kopalnice, okna, balkoni, fasada in inštalacije. Stanovalcem bo na voljo WiFi, troje dvigal, veliko pa so pridobile tudi invalidne osebe, za katere so uredili dve dvižni ploščadi in en apartma. “H kvaliteti bivanja in dobremu počutju študentov prispeva nova pralnica, študenti pa se bodo odslej lahko lažje posvečali svojim hobijem, saj sta jim na voljo glasbena in likovna soba,” je povedala predsednica Študentskega sveta stanovalcev ŠD UM Monika Vogrinec.

Študentski dom je z otvoritvijo novega kompleksa postal sodoben, energetsko učinkovit dom, ki bo olajšal študij številnim stanovalcem.

Univerza v Mariboru za prihodnje študijsko leto razpisuje 4620 vpisnih mest, kar je 7,7 odstotka manj kot lani. Razloga za to sta med drugim padec natalitete in prilagajanje interesom za študij. Univerza se vse bolj povezuje z gospodarstvom in odpira tujim študentom, saj povečuje število vpisnih mest za redni študij, izveden v tujem jeziku.

Predstavniki Univerze v Mariboru so novosti, pomembne roke in postopke ter priprave na informativna dneva, ki bosta 9. in 10. februarja, danes predstavili na novinarski konferenci.

Za študijsko leto 2018/2019 mariborska univerza razpisuje 3775 vpisnih mest za redni študij, ker je slabe štiri odstotke manj kot lani, ter 845 vpisnih mest za izredni študij, kar je za petino manj kot lani.

Univerza v Mariboru

A se trend upadanja števila razpisanih vpisnih mest po besedah prorektorice za študijsko dejavnost Nataše Vaupotič zmanjšuje, ker se umirja tudi trend upadanja natalitete. Število razpisnih mest pa zmanjšujejo zato, ker se prilagajajo interesu za študij.

Hkrati z zmanjševanjem vpisnih mest na nekaterih programih različnih fakultet pa se v prihodnjem študijskem letu na nekaterih fakultetah povečuje število vpisnih mest, med drugim na fakulteti za naravoslovje in matematiko, fakulteti za organizacijske vede, fakulteti za turizem in na filozofski fakulteti na rednem študiju psihologije.

Med pomembnejšimi novostmi za prihodnje študijsko leto je Vaupotičeva izpostavila pilotni projekt vpeljave prakse na drugi stopnji, in sicer kot obštudijsko dejavnost, ki se bo študentom vpisala v prilogo k diplomi. Kot je poudarila, gre za povezovanje študentov z delodajalci, pri čemer pridobijo oboji.

Na univerzo se je glede tega že obrnilo več podjetij, povezujejo se tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije. Za začetek bodo prakso uvedi na študijski programih, povezanih s strojništvom, elektrotehniko, fiziko in matematiko, Vaupotičeva pa je prepričana, da bo v prihodnje interes tudi drugje.

Vodja Visokošolske prijavno-informacijske službe na Univerzi v Mariboru Dejan Senekovič je med drugim opozoril na prvi in drugi prijavni rok ter med novostmi izpostavil ponovno določen rok za zapolnitev še prostih vpisnih mest, ki bo 26. in 27. septembra do 12. ure. Izpostavil je tudi, da se na določenih študijskih programih kot vpisni pogoj zahteva znanje slovenskega jezika na ustrezni ravni.

Fakultete pod okriljem Univerze v Mariboru so se pred dnevi predstavile na sejmu Informativa v Ljubljani, v Mariboru pa se bodo kot dopolnitev prihajajočima informativnima dnevoma predstavile tudi na sejmu ŠTUDENT:UM, ki bo potekal v petek v nakupovalnem središču Europark.

Glede dobrodošlice bodočim študentom na informativnih dnevih je prorektorica za študentska vprašanja Maja Žibert danes povedala, da jih bodo tudi letos počakali na glavni železniški postaji, od koder je zanje organiziran brezplačen avtobusni prevoz do fakultet, letos tudi do fakultete za kmetijstvo v Hočah. Pred sedežem univerze bo zanje 9. februarja potekal tudi tradicionalni dogodek z informacijami o tem, kaj je dobro vedeti pred izbiro študija.

Mariborska univerza združuje 17 fakultet, od katerih so nekatere dislocirane drugje po Sloveniji. Z okoli 14.000 študenti je druga največja univerza v Sloveniji, del mariborske univerze pa so tudi študentski domovi, ki ponujajo blizu 2700 ležišč.

Univerza v Mariboru med svojimi dosežki izpostavlja, da se po mednarodnih lestvicah v zadnjih letih uvršča med tri odstotke najboljših univerz na svetu. Po mednarodni lestvici revije Times se uvršča med 300 najboljših evropskih univerz in tako zaseda najvišje mesto med slovenskimi univerzami.

Danes je potekala tudi seja senata Univerze v Mariboru, ki se je uvodoma zahvalil za opravljeno delo in sodelovanje donedavnemu rektorju mariborske univerze Igorju Tičarju. Kot je v govoru poudaril prorektor Marko Jesenšek, je rektor Tičar v polovičnem mandatu opravil “tako rekoč vse”, kar je objavil v svojem programu.

Po Jesenkovih besedah si ga bodo zapomnili kot rektorja, ki je uredil “nevzdržno stanje, podedovano z Zujfom”, izpostavil je tudi njegova prizadevanja pri povezovanju z okoljem in gospodarstvom. Obžaluje pa, da je Tičarju zmanjkalo časa za ustanovitev akademije za umetnost, je med drugim dejal prorektor.

Tičar je bil na rektorski položaj izvoljen na začetku leta 2015, mandat pa bi se mu iztekel maja 2019. A je še prej, avgusta 2016, izpolnil pogoje za upokojitev in bil nato prisiljen konec lanskega leta zapustiti položaj.

Vir: STA

Potem ko je socialnim podjetjem v Tkalki potekla triletna najemna pogodba, njihova usoda še ni znana. Kot je dejal direktor mestne uprave Simon Štrancar zaenkrat še iščejo rešitve, za prostore Tkalke pa naj bi veliko zanimanje izkazovalo podjetje iz Amerike, ki bi naj ustvarilo 250 delovnih mest. 

Vir: tkalka.si

Vir: tkalka.si

Gre za podjetje EON Reality s sedežem v Kaliforniji, ki velja za eno vodilnih na področju razvoja navidezne in razširjene resničnosti. Štrancar je v torek na kavi z novinarji dejal, da je zanimanje ameriškega podjetja veliko, ter, da obetajo kar 250 visokotehnoloških delovnih mest. Trenutno naj bi tekla tudi poganja z ministrstvom za gospodarstvo glede subvencije, vsebinsko pa bi se naj dejavnost omenjenega investitorja povezovala z bližnjo fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). “Mariborska univerza to investicijo podpira,” je dejal Štrancar.

Nihče iz Tkalke ne bo ostal na cesti

Na Mestni občini Maribor so dejali, da na končno odločitev ameriške multinacionalke še čakajo. Ameriško podjetje naj bi prostore Tkalke vzelo v najem, kar bi pa pomenilo, da bi se moral center s socialnimi podjetji izseliti. “V tem delu Evrope želijo vzpostaviti svoj tehnološko-razvojni center. Trenutno imajo centra v Franciji in v Angliji. Za zdaj še čakamo, saj potekajo pogajanja z vlado za pridobitev nepovratnih sredstev,” je še povedal Štrancar ter dodal, da v kolikor bo investicija uresničena, bodo Tkalki našli ustrezne nadomestne prostore. “Nobeden, ki trenutno domuje v stavbi na Tkalskem prehodu, ne bo ostal brez strehe nad glavo,” je še zatrdil Štrancar.

Župan Andrej Fištravec je ob tem še dodal, da so ena od možnosti rešitve tudi prostorih MRA v Karanteni.