V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
“Ne moremo si zatiskati oči“, so bile uvodne besede prorektorja Žana Jana Opotnika, ki je vodil današnjo, 8. izredno sejo. Prvi sklic senata, odkar se je donedavni rektor Igor Tičar upokojil. Nove volitve pa predvidevajo nenavadno dolge časovne roke za oddajo kandidatur in za kampanje.
S 30 glasovi za in nobenim proti so senatorji sprejeli sklep, iz katerega sledi, da je Tičarju zaradi prenehanja delovnega razmerja (31.12.2017) prenehala funkcija rektorja. Zato so danes razpisali rektorske volitve in s tem ulovili v Statutu Univerze določen rok za razpis novih volitev (299. člen Statuta). Prvič v zgodovini univerze pa so volitvam določili bistveno daljši časovni okvir. Med tem ko so volilna opravila na večini dosedanjih rektorskih volitev trajala približno dva ali tri mesece, bodo tokrat trajala skoraj pol leta. Kandidati ali/in kandidatke bodo znani sredi marca, prvi krog volitev pa bo 5. junija.
Letos bo volilo 17.000 ljudi
“Letošnje leto je sigurno za Univerzo v Mariboru posebno. Ni nam vseeno, da smo predčasno zaključili mandat sedanjega rektorja in to že nekaj pove tudi v smislu tega, da se bodo izoblikovali novi kandidati, ki morda niso v tem trenutku še razmišljali o kandidaturi. Drugo dejstvo je, da letos voli veliko večje število volilnih upravičencev. Na volitvah pred tem smo volili samo pedagoški delavci, pomeni 1600 in še nekaj ljudi. Sedaj jih je 17.000. In seveda, ko nagovarjajo kandidati volilno telo, je prav, da pridejo k volilnemu telesu. Pomeni, da morajo obiskati 17 fakultet in pet od teh ni v Mariboru“, je pojasnil Oplotnik. A kljub razlagi, se je na seji vnela kar pestra debata. S pomisleki, da se bo pozornost celotnega semestra usmerjala v predvolilno stanje pa tudi s pomisleki, da bo – zaradi daljše kampanje – več možnosti za grde obračune, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. A rokovnik je sedaj potrjen v obliki kot ga je predlagalo vodstvo, pri čemer smo novinarji izpostavili vprašanje ali niso ti roki prilagojeni neuradnim napovedim kampanj. Med temi se namreč kot kandidatko omenja Mejro Festič, donedavno viceguvernerko Banke Slovenije, ki pa trenutno še ni zaposlena na Univerzi v Mariboru. Več v videu izjavi Oplotnika.
Med ostalimi neuradnimi kandidati pa se omenja še dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak ter dva aktualna prorektorja: Niko Samec in Marko Jesenšek. Uradno bodo kandidature znane sredi marca. Prvič v zgodovini Univerze pa bodo letos volili vsi študentje ter vsi pedagoški in vsi nepedagoški delavci.
Potem ko smo že lani, še preden je vodenje Univerze v Mariboru moral predati dotedanji rektor Igor Tičar, večkrat poizvedovali kdaj bodo razpisali nove rektorske volitve in zakaj jih še niso, z Univerze jasnega odgovora ni bilo. Danes je jasno, da bodo o razpisu novih volitev odločali v ponedeljek.
Kot smo poročali, bi morala glavna tajnica Mirjana Babič v skladu s Statutom Univerze v Mariboru (ki je za Univerzo toliko temeljni dokument, kot je za državo Ustava), volitve novega rektorja razpisati najkasneje v roku 15 dni od dne, ko je dosedanjemu rektorju prenehala funkcija. V primeru aktualnega dogajanja na mariborski univerzi je to 15. januar 2018, saj je Tičarju prenehala funkcija 31.12.2017, ko se je moral upokojiti. Vse do danes nam ne iz službe za odnose z javnostmi ne z Rektorata niso potrdili te teze. V svojih odzivih so se bolj ali manj izmikali direktnemu odgovoru s pavšalnim odgovarjanjem, brez da bi določili datum razpisa novih volitev. Z današnjim dnem pa je postalo jasno, da bodo to temo kot edino točko dnevnega reda obravnavali na izredni seji senata v ponedeljek (15. januarja). Kdo je torej imel prav?
Neuradni kandidati
V akademskih sferah, za zidovi Rektorata pa tudi po mestnih ulicah so se v tem času že pojavile govorice o tem, kdo naj bi kandidiral na novih rektorskih volitvah. Aktualni prorektor Niko Samec, ki je kandidiral že na zadnjih rektorskih volitvah, in aktualni prorektor Marko Jesenšek, naj bi na tokratnih volitvah kandidirala kot predstavnika trenutnega vodstva Univerze. Željo po novi funkciji naj bi imel tudi dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak. Kampanjo naj bi mu pripravljal nekdanji glavni tajnik Univerze Teodor Lorenčič, ki so mu to funkcijo odnesle afere spolnega nadlegovanja. Kot kandidatka aktualnega prorektorja Žana Jana Oplotnika, sicer tudi zakonitega podpisnika Univerze, pa se omenja Mejra Festič, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije.
Potem ko so se pod nedavnim vodstvom mariborske univerze (v času mandata rektorja Igorja Tičarja) pogosto sekala mnenja med obema stranema, so tokrat poenoteni: 24. januarja napovedujejo stavko. Vlado Republike Slovenije pozivajo naj univerzam zagotovijo dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij in naj izpolnijo obljube.
Novi podpisnik dokumentov na Univerzi v Mariboru, prorektor Žan Jan Oplotnik in predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič sta očitno našla skupni jezik. Da bi Univerzi zagotovili dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij, je napoved stavke in skupne zahteve v imenu sindikata VIR (Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije) podpisala tudi Sandra Kurnik Zupanič. Skupaj so napovedali napovedali stavko. To pomeni, da 24. januarja na Univerzi in članicah ne bo predavanj, kajti stavki se bodo s podporo vodstev Univerze in njenih članic, pridružili pedagoški in nepedagoški delavci Univerze v Mariboru. Zahtevajo, da Vlada zagotovi zadostna sredstva univerzam kot delodajalcem, da bi lahko odpravili plačne anomalije. Prav tako pa pričakujejo, da bo Vlada izpolnila s sindikati že dogovorjene obveznosti za zaposlene.
Podpis(nik)i skupne zahteve.
Mačehovski odnos države
“Po našem prepričanju delo na univerzi ni ustrezno ovrednoteno, država pa specifik tega dela ni pripravljena upoštevati. Ugotavljamo, da Ministrstvo RS za izobraževanje in šport z razporeditvijo sredstev znotraj resorja preferira nižje ravni izobraževanja, saj si drugače ni mogoče razlagati, da je za osnovne šole z zadnjim rebalansom namenila in rezervirala dodatnih 56 milijonov, za univerze in vlaganja v visoko šolstvo pa ničesar“, opozarjajo podpisniki skupne zahteve. V svojem apelu poudarjajo, da so univerze finančno podhranjene. “Delež sredstev namenjen univerzam upada že vse od leta 2011, ko je znašal 0,67 % BDP, danes pa le še slabih 0,59 %. Slednje je daleč od 1 % deleža, ki izhaja iz že danih zakonskih zavez, ter še dlje od dejanskih potreb, saj univerze s proračunskimi sredstvi ne zmoremo več pokrivati niti tekočih stroškov izvedbe javne službe, kaj šele skrbeti za razvoj in vlagati v prepotrebno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo“, so zapisali. Opozarjajo, da so odločitve Vlade univerzam nenehno povečevale stroške dela, z novim zakonom o visokem šolstvu pa, da so dočakali zgolj parcialne dopolnitve obstoječe zakonodaje, “brez posluha za nujno potrebne spremembe in ustrezno financiranje“.
Mediji smo bili “krivi”, da je moral oditi. V svojem poslovilnem pismu nas je celo obtožil, da smo prirejali resnico. A resnica je sedaj, ko je Igor Tičar odšel v pokoj, popolnoma jasna: zoper njega je mariborsko državno tožilstvo od leta 2015 do danes prejelo 9 kazenskih ovadb.
Slika je simbolična
Od devet prejetih, je bilo šest podanih anonimno. So se prijavitelji bali posledic? Izgube službe ali dodatnega šikaniranja na delovnem mestu? Prijave se nanašajo na afere, ki so pretresale Univerzo v Mariboru. Tudi na zgodbe in primere, na katere smo s svojim poročanjem opozorili prvi. Kot je za naš medij pojasnila Romana Kac, okrožna državna tožilka, se je vseh devet prejetih naznanil kaznivih dejanj
nanašalo na:
“– šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu Kazenskega zakonika (KZ-1),
– kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-Z,
– zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1,
– poslovne goljufije po 228. členu KZ-1,
– ponarejanja listin po 251. členu KZ-1,
– nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1.”
Od devetih so trenutno zoper Tičarja v teku štirje predkazenski postopki, ki so tajni, zato njihove vsebine na Okrožnem državnem tožilstvu Maribor ne razkrivajo. “Kazenskih ovadb zoper Univerzo v Mariboru s tem v zvezi nismo prejeli“, je še dodala Kaceva.
Študentski domovi Univerze v Mariboru so objavili dodatni razpis za sprejem študentov visokošolskega študija v Študentske domove Univerze v Mariboru za študijsko leto 2017/2018. Prošnjo za sprejem je mogoče oddati do 1. maja 2018.
Pisarna za študentske domove bo o prošnjah za sprejem, ki bodo vložene do vsakega petega v mesecu (prvič do 5. 1. 2018 in nato do 5. 2. 2018, 5. 3. 2018, 5. 4. 2018 in 1. 5. 2018), odločila v 30 dneh in na spletni strani študentskih domov objavila prednostno listo ob upoštevanju splošnih pogojev iz 12. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov (Uradni list RS, št 22/01 s spremembami in dopolnitvami) in meril iz 13. do 18. člena tega pravilnika. Na vselitev bodo vsak mesec povabljeni vsi študenti s pozitivno rešenimi prošnjami in bodo lahko še v tem študijskem letu 2017/18 izkoristili prednosti bivanja v študentskih domovih.
Na razpis se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije s statusom študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni ali izredni študij, razen študija na daljavo; niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov ter niso prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine; povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 % povprečne bruto plače na zaposlenega v RS v istem obdobju, imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija in niso izključeni iz študentskega doma.
Študentski domovi Univerze v Mariboru, ki se nahajajo v petih naseljih (v bližini fakultet in centra mesta), nudijo študentom 2.663 ležišč, od tega 730 ležišč v enoposteljnih sobah. Poleg ugodne cene bivanja (med 73 in 138 evri na mesec), nudijo študentom številne ugodnosti, od sob z neomejeno uporabo interneta in priključkom za CTV, souporabe kuhinj in kopalnic, možnosti uporabe pralnega in sušilnega stroja, pa vse do uporabe sob za študij, obštudijsko dejavnost, možnosti uporabe športnih objektov in najema parkirnega mesta v garažnih hišah na Lentu in Smetanovi.
Slovo Igorja Tičarja iz mesta rektorja UM in njegovo poslovilno pismo sodelavcem, vzbuja občutek, da so za njegovo slovo odgovorni mediji in njihova navidezna dejstva. Ob tem bi rektorja opomnili na dejstva, da je njegov mandat zaznamoval sporen poizkus nakupa prestižnega avtomobila Audi za cc 100.000 EUR, ki so ga preprečile objave medijev, da je na Univerzi do objav medijev nemo opazoval spolno nadlegovanje in mobing svojega tajnika in da smo mediji bili tisti, ki smo ga opomnili, da obstaja zakon, zaradi katerega je predčasno zaključil svoj mandat in se na koncu upokojil. Celotno pismo si lahko preberete v nadaljevanju.
Igor Tičar.
“Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, študentke, študenti! Ob izteku leta in mojega 31-mesečnega dela kot rektor se mi zdi prav, da o teh mesecih in o funkciji, ki jo opravljam, še sam nekaj povem. Pred skoraj tremi leti sem na neposrednih volitvah prejel zaupanje zaposlenih na Univerzi in zasedel položaj rektorja. To zame ni bil samo izraz osebne časti, ampak sem to funkcijo razumel tudi kot zavezo za odgovorno, zavzeto, pošteno in transparentno delo v dobro naše skupne Univerze. Naša Univerza je dobra univerza! Tudi če komu zveni kot provincialno hvalisanje, bom to vedno znova ponavljal. To trdim ne le zato, ker sem njene uspehe in ugled v zadnjih 42 letih spremljal in pomagal graditi tudi sam, ampak velja za tako tudi po izmerjenih mednarodnih kriterijih. V okolju in razmerah, v katerih obstaja, je odlična! Tega dejstva ne morejo spremeniti niti odkloni v smislu neakademskega ravnanja, ki se je, se, in se še bo dogajalo – ne delajmo si utvar! Naloga vseh nas na univerzi pa je, da na neprimerne prakse opozarjamo in delujemo tako, da jih je in jih bo čim manj. Za to je potrebno veliko budnosti, objektivnosti in konstruktivne kritike. Nad vsem pa bi morala prevladati kulturni dialog in zakonito ravnanje. Določilo zakona mi preprečuje končanje že podeljenega mandata. Vam prepuščam oceno, v kolikšni meri gre pri tem za varčevalne ukrepe, diskriminacijo na osnovi starosti, odnos do avtonomije univerze oz. odnos do voljene funkcije, kot je rektorska. Gre za funkcijo, za katero je potrebno izpolnjevati tako visoke kriterije kot za nobeno drugo – ne na univerzi ne v državi! Taka funkcija ne sme postati predmet žongliranja, trgovanja ali političnega kupčkanja! Osebno pa tovrstno poigravanje z zakoni dojemam kot neodgovorno in predvsem nedostojno. Tudi škodljivo za katerokoli univerzo. Zaradi spoštovanja do samega sebe in ugleda, ki sem si ga zgradil s svojim delom na UM, si ne morem in nočem dovoliti nadaljnjih poskusov neokusnega drezanja v osebno dostojanstvo. In storil bom, kot sem obljubil: upošteval bom odločitev ustavnega sodišča in se po njej ravnal (http://www.us-rs.si/ zadeva: U-I-100/17). Z opravljenim delom sem zadovoljen in nanj ponosen. Naša univerza uživa trden mednaroden ugled in je pomembno vpeta v gospodarske tokove vzhodne regije. Pohvalimo se lahko z mnogimi odličnimi in odmevnimi dosežki… Uspelo nam je poravnati stare obveznosti do zaposlenih, nenehno spominjamo državo po pravičnejši delitvi finančnega kolača….Seveda je treba še marsikaj postoriti. Gotovo je še veliko problemov… Verjeli ali ne, največji problem naše univerze ni rektorjeva upokojitev! Še beseda o medijski pozornosti, ki sem je bil deležen. Razen redkih svetlih izjem je novinarska korektnost in profesionalnost podlegla »facebook« navideznim dejstvom, prirejenim resnicam in neresnicam. Sicer pa o tem največ pove prispevek Branka Sobana v sobotni prilogi Dela, 16. decembra. Ni mu kaj dodati. V veliko zadoščenje mi je, da sem bil deležen razumevanja in podpore najožjih sodelavcev. Brez vaše pomoči bi v tolikšni meri težko uspel v vsem, kar sem si v programu zadal. Zato sem vam neizmerno hvaležen. Verjamem, da bo nedokončane projekte mogoče uspešno zaključiti. Zahvala za korektno sodelovanje gre članom UO. Članom in članicam senata pa zahvala za zaupanje, ki ste ga namenili mojemu delu s tem, ko ste kar trikrat potrdili upravičenost mojega položaja. Posebej pa se zahvaljujem vam, zaposlenim in študentom UM, ki ste me izvolili in mi s tem podelili izredno čast, ki je dana redkim! Uspešno delo in razvoj vsem zaposlenim in naši Univerzi!
Igor Tičar“
Na zadnji delovni dan pred “penzijo” je rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar prejel odločitev Ustavnega sodišča, ki je njegovo pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Odločili so, da mu je sodno varstvo v delovnem sporu zagotovljeno na Delovnem sodišču, kakor velja tudi za vse ostale državljane.
Slika je simbolična
Ustavno sodišče je odločilo, da se zahtevo za pobudo ustavnosti, ki jo je zaradi zakona, ki ga “sili v penzijo” vložil rektor Tičar, zavrže. Odločitev je bila soglasno sprejeta. Kakor je obljubil v torek, po seji senata Univerze, je Tičar njihovo odločitev spoštoval. Neuradno smo izvedeli, da je danes pred sodelavci na rektoratu povedal, da gre “v penzijo”. Odločitev ustavnega sodišča, pa je javno objavljena TUKAJ, na njihovi spletni strani.
Na današnji skupni seji organov Univerze v Mariboru se je zaenkrat zaključila saga upokojevanja rektorja Igorja Tičarja. Odločil se je, da ne bo več čakal na Ustavno sodišče, ampak se bo umaknil, pooblastila za vodenje Univerze pa predal prorektorjem. Člani senata, upravnega odbora in študentskega sveta so to podprli.
“Razumeli me boste, da je težko odgovorno opravljati delo, če je zakonit položaj nenehno postavljen pod vprašaj zaradi določil zakona, ki preprečuje končanje že podeljenega mandata. Gre za funkcijo, za katero je potrebno izpolnjevati tako visoke kriterije kot za nobeno drugo – ne na univerzi ne v državi. Taka funkcija ne sme postati predmet žongliranja, trgovanja ali političnega kupčkanja“, je ob koncu današnje skupne seje med drugim povedal rektor Tičar.
Predstavniki organov Univerze so danes potrdili ključne sklepe, ki veljajo do preklica oz. do izvolitve novega rektorja. A volitev danes (še vedno) niso razpisali, čeprav bi jih bilo pričakovati. Glavna tajnica univerze Mirjana Babič je na naše poizvedovanje zakaj čakajo z razpisom, pojasnila, da pogoji za razpis volitev še niso izpolnjeni. Na današnji seji so potrdili, da z 31. decembrom bodo. “Za vse nadaljnje aktivnosti je in bo pravočasno poskrbljeno“, je v svojem odgovoru zagotovila Babičeva, zatorej je pričakovati, da bodo nove volitve razpisane 15. januarja 2018 (kar bi bilo v skladu s Statutom Univerze).
Današnji sklepi kot izhod v sili
V prvem so se uradno seznanili z dejstvom, da z 31. 12. 2017 rektorju Tičarju preneha delovno razmerje. V drugem so soglašali, da prorektorji Nataša Vaupotič, Lučka Lorber, Žan Jan Oplotnik, Niko Samec, Marko Jesenšek in Jernej Turk dobijo pooblastila za vodenje Univerze. V tretjem so soglašali, da prorektorji rektorja nadomeščajo z enakimi pravicami in dolžnostmi. Za podpisovanje dokumentov (finančnih listih, diplom itd.) in zastopnika Univerze v Mariboru so potrdili Oplotnika, v njegovi odsotnosti pa bodo prorektorji sami med seboj izbrali podpisnika. “Profesor Žan Jan Oplotnik pa zato, ker je z mano ves čas najtesneje sodeloval in, ker ima največ pojma o prihajajočih, za Univerzo pomembnih dokumentih,” je dodal Tičar.
Igor Tičar.
Odpoveduje se morebitni odškodnini
Četrti sklep, ki so ga danes potrdili, naj bi predstavljal neke vrste varovalko. Tičar je namreč pojasnil, da je s tem sklepom preprečil morebitni odškodninski zahtevek do Univerze, “v primeru, če bi mi Ustavno sodišče dalo prav“. V primeru, da Ustavno sodišče sprejme odločbo, s katero bi ugodili Tičarjevi pobudi, “bosta Senat in Upravni odbor UM poskrbela za izvršitev odločbe,” so zapisali v sklep. V takem primeru naj bi torej Tičarja ponovno uvedli na funkcijo rektorja, da bi lahko končal mandat, ki se mu sedaj predčasno izteka. Četudi bi se po takšnem scenariju izkazalo, da so ga upokojili po krivici, pa je zagotovil, da ne bi zahteval odškodnine. Ali bi se hipotetično želel vrniti, po vsem, kar se je dogajalo v zadnjem času, ni želel odgovoriti.
Medijski pritisk ali pritisk na medije?
Potem ko smo lani na podlagi raziskovalnega novinarstva prvi med mediji pričeli z razkrivanjem afer, ki so pretresale Univerzo (npr. mobing, spolno nadlegovanje) in so našim odkritjem sledili številni, smo ves čas spremljali tudi zakonska dejstva, ki so zapovedovala Tičarjevo upokojitev. V tem času smo večkrat slišali, da ga mi pošiljamo “v penzijo”, pa čeprav je vsakemu resnemu novinarju jasno, da mora najprej skozi vsa sita pridobivanja dokumentov in uradnih odgovorov (še posebej, kadar jih citira). A kot kaže je ravno zato, ker smo poročali o dejstvih, hotel Tičar po današnji skupni seji oditi brez (ponovne) konfrontacije. Pred vsemi medijskimi kolegi, ki smo čakali na njegovo izjavo, je povedal, da za naš medij izjav ne daje več. Naposled si je vendarle premislil, saj da je zadeva tako ali tako zaključena. Pa bi bila, če nanjo ne bi jasno opozorili?
Potem ko so mu člani upravnega odbora in senata Univerze v Mariboru že pred časom podaljšali delovno razmerje, da se ne bi ogrozilo stabilnega delovanja Univerze, se zdi, kot da rektor Igor Tičar sedaj dopušča prav slednje. Kljub jasnim stališčem ministrstev ni jasno kdo bo januarja podpisal plače.
Glede na to, da so pristojni na Univerzi že obravnavali zakonsko podlago za podaljšanje delovnega razmerja, je jasno, da so že zdavnaj morali vedeti kakšni so predpisi. Ne rektor, ne senat, ne upravni odbor in ne glavna tajnica univerze Mirjana Babič torej niso včeraj ali pred tednom dni ali pred mesecem dni nenadno ali nepričakovano izvedeli, da konec letošnjega leta pomeni tudi konec trenutnega rektorovanja, s čimer nove volitve. A ukrepal ni nihče. “Glede na to, da rektorju mandat in delovno razmerje še nista prenehala, pogoji za razpis volitev novega rektorja niso izpolnjeni,” so odgovorili na Univerzi. Zanimivo, da so se tem odgovorom “povozili” lastni statut (tako rekoč ustavo univerze). 289. člen pravi: “Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi. V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve. Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni. Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze. Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.” Ni čudno, da so na Univerzi, kjer so pred letošnjim poletjem spreminjali statut, svoj lastni temeljni dokument, pozabili kaj so zapisali vanj?
Enkrat je vsega konec
Rektor Tičar je že lani izpolnil pogoje za upokojitev, “kar pomeni, da mu na podlagi sklenjenega Dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, ki se izteče 31. 12. 2017, preneha delovno razmerje ne zgolj za delovno mesto Rektor, pač pa tudi za delovno mesto Visokošolski učitelj, ki ga je rektor pred nastopom mirovanja oziroma izvolitvijo v funkcijo rektorja opravljal v nazivu rednega profesorja,” so bili jasni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Podobno jasni so tudi na Ministrstvu za javno upravo. Še več: “Kot se je opredelilo Ministrstvo za javno upravo, trenutno ni veljavnega zakona, ki bi predstavljal pravno podlago za podaljšanje sklenjenih dogovorov v letu 2018,” dodajajo na MIZŠ, pri čemer poudarjajo da v tem smislu razumejo tudi stališče Vrhovnega sodišča. Začudenje, da stališča vseh naštetih državnih institucij očitno ne zadostujejo merilom aktualnega univerzitetnega vodstva, so izrazili v visokošolskem sindikatu mariborske univerze. “Kot že neštetokrat ponavljamo, da zakonodaja velja za vse javne uslužbence in ustanove ter da univerzitetna avtonomija, kot jo razlaga tukajšnje univerzitetno vodstvo, ne vzdrži nobene sodne presoje“, je v imenu sindikata zapisala predsednica Marija Javornik Krečič. Kot da nenavadnosti doslej še ne bi bilo dovolj, pa je rektor Tičar dodal še dve potezi:
– na Ustavno sodišče je podal pobudo za oceno ustavnosti 11. člena Zakona, zaradi katerega bi se moral upokojiti (natančneje Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju). Ustavno sodišče bo pobudo obravnavalo jutri, na svoji 34. redni seji.
– za ta torek (19.12.) je sklical je 28. redno sejo senata univerze, pri čemer je pod 5. točko dnevnega reda zapisal “nadaljevanje dela vodstva Univerze v Mariboru”. “Pričakujemo, da predsednica sveta za visoko šolstvo — prorektorica Lučka Lorber, ki bo najverjetneje vodila sejo senata, ne bo ponovila scenarija iz leta 2016, ko je na seji prepovedala razpravo. Konec koncev je nedavno v razsodbi sodišča v rektorjevem kazenskem pregonu sindikalne predstavnice dobila dokazilo, da na univerzi velja svoboda govora,” so še dodali v visokošolskem sindikatu Univerze.
Z oprostilno sodbo se je danes zaključil proces, v katerem je rektor mariborske univerze Igor Tičar zasebno tožil predsednico Visokošolskega sindikata na univerzi Marijo Javornik Krečič zaradi domnevne razžalitve. Javornik Krečičeva je oproščena, Tičar pa mora plačati približno 2.500 evrov stroškov sodnega procesa.
“Izrekam in javno razglašam naslednjo sodbo v imenu ljudstva: obtoženo Marijo Javornik Krečič se iz razloga po prvi točki 158. člena zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe,” je dejala sodnica Barbara Nerat. Po razglasitvi je rektor Tičar brez besed in vidno razočaran odkorakal s sodišča, s čimer je ostalo odprto vprašanje ali se bo nad sodbo pritožil ali ne. Obramba in oproščena pa odločitev sodišča pozdravljajo. Več v video izjavah Boruta Mihurka (zagovornika M. Javornik Krečič) in Javornik Krečičeve, pred. Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru.
Ni moglo biti drugače
V poglobljeni utemeljitvi odločitve je sodnica Neratova med drugim pojasnila, da so takšno odločitev sprejeli na podlagi pravnih in ne dejanskih vprašanj subjektivnih občutkov razžalitve. Sodniški senat je opravil test na podlagi 10. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki predstavlja temelj svobode izražanja. Iz tega izhaja, da je pravno vzdržno izražanje ostre kritike nad osebami, ki sebe tržijo in predstavljajo kot javno osebo. Po opravljenem testu, so člani sodniškega senata spoznali, da je govor Javornik Krečičeve “izražal resno kritiko nad potezami prvega med enakimi na Univerzi v Mariboru“, je dejala Neratova. Po utemeljitvi je izrazila tudi razumevanje tako rekoč poraženega rektorja, ki da ga kot človek razume, saj tudi sama kdaj kaj hudega prebere o sebi ali svojih bližnjih, a, da živimo v državi, kjer je za vse javne osebe dopustna večja mera svobode izražanja in medijskega poročanja. Podrobnosti nocoj ob 18.30 na BK TV.
Danes se je zaključila glavna obravnava sodnega postopka, v katerem rektor mariborske univerze Igor Tičar zaradi razžalitve toži Marijo Javornik Krečič, predsednico visokošolskega sindikata na Univerzi. Ona in njen zagovornik pričakujeta oprostilno sodbo, odvetnik Tičarja pa denarno kazen.
Sodni senat s sodnico Barbara Nerat na čelu bo sodbo izrekel jutri ob 9.30. Med tem, ko je rektor Tičar v odgovor na vprašanje kaj pričakuje jutri povedal le “lep dan” in med tem ko izjav za medije ni dajal niti njegov odvetnik Janko Jerman, so bili po današnji glavni obravnavali bolj zgovorni obdolžena Marija Javornik Krečič, njen zagovornik Borut Mihurko in Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je z današnjim obiskom Maribora in prisotnostjo v razpravni dvorani, izkazal podporo sindikalni kolegici Javornik Krečičevi. Podrobnosti v video izjavah.
Vsak zagovarjal svoje
Danes smo v razpravni dvorani št. 13 na mariborskem okrožnem sodišču poslušali zaključne besede (vseh) strank, udeleženih v sodnem postopku. Prvi je spregovoril Janko Jerman, pooblaščeni zagovornik Igorja Tičarja. Med drugim je izpostavil, da je obdolžena Javornik Krečičeva nesporno razžalila Tičarja, “ker se je dobro zavedala svojih besed, njihovega pomena in pomena javne objave“. Njene očitke o rektorjevem osebnem seksizmu, kakor tudi o njegovi malverzaciji, je označil kot objektivno žaljive ter poudaril še, da so imele precej negativen vpliv na rektorja Tičarja, tako zasebno kot tudi službeno. Tičar sam ničesar ni želel dodati.
Borut Mihurko je v svojih zaključnih besedah med drugim izpostavil, da je obdolžena M. Javornik Krečič svoje besede izrekla kot resno kritiko “v duhu stanja in odnoso, ki so vladali na univerzi, katere zakoniti zastopnik je rektor.” Poudaril je še, da so se vse njene kritike nanašale zgolj na rektorjevo delo, ne pa na njega zasebno.
Začetek konca
Zaključne besede obdolžene Marije Javornik Krečič smo v pisni obliki prejeli v uredništvo in jih spodaj objavljamo v celoti.
Ob Dnevu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru so minulo soboto odprli nov vhod v Botanični vrt in prenovljen prodajni prostor.
Trak so slavnostno prerezali rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Branko Kramberger ter župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak.
V prenovljenem prodajnem centru Botanični vrt je mogoče kupiti ves prodajni sortiment posestva Pohorski dvor in vina iz Meranovega. Odprt je od ponedeljka do sobote, med 9. in 16. uro. Trenutno ponujajo zelenjavo iz ekološke predelave (solata krhkolistna, endivija, bučke, brokoli, cvetača, zelena, črna redkev, paradižnik), jabolka (pinova, braeburn, fuji), 100 % bučno olje, jabolčni kis, jabolčni sok, ajdova moko in ekološko ajdovo kašo, pražena bučna semena, jabolčne krhlje, vino iz Vinske kleti Meranovo, mošt, žganja in likerje ter okrasno cvetje. Vsi pridelki in izdelki so lastne pridelave. Novost je drevesnica sadnega drevja in jagodičevja priznanega slovenskega drevesničarja (sadike starih in novih sort jablan, hrušk, kutin, sliv, češenj, marelic, breskev in nektarin, kostanja, orehov, ribeza, malin, joste, kivi, itd.).
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede podpirajo okolju prijazno in lokalno pridelano hrano, zato tudi v ta namen poteka vsako soboto pred vhodom v Botanični vrt, Pohorska tržnica, kjer so obiskovalcem na voljo pridelki lokalne pridelave.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi prenovljeno grafično podoba proizvodov Meranovo.
Še ena v vrsti afer, ki se vrstijo na mariborski univerzi, očitno še zdaleč ni zaključena. Ker naj bi rektor Igor Tičar podpisal nezakoniti nakup prestižnega audija A8, so ga obiskali kriminalisti.
Slika je simbolična
Miran Šadl iz Policijske uprave Maribor nam je potrdil, da so kriminalisti opravili preiskavo na mariborski univerzi, a bolj konkretnih informacij ni mogel niti potrditi niti zanikati. “Potrjujem, da je zadeva v fazi operativne obravnave“, je dejal.
Spomnimo: Konec julija smo poročali o domnevno spornem nakupu približno 100.000 evrov vrednega audija A8, ki naj bi ga rektor Tičar kupil brez javnega naročila. Napako so na Univerzi priznali šele po medijskem razkritju. Bi jo samostojno, če jih mediji ne bi “ujeli”? Vprašanje. Morda pa bi veljalo geslo, da lahko izvajaš nezakonite postopke, dokler te ne dobijo… Takrat so s prstom pokazali na Mladena Kraljiča, da je odgovoren za napako, ker je vodil postopek. Pritisk medijev so skušali ublažiti tudi s pojasnili, da so poskusili z najemom, a da tega kasneje, ko se je poskus „nakupa po domače“ izkazal za nepravilnega, ni bilo več možno izvesti. Pogodba naj bi bila sedaj že razveljavljena, a afera še nima dokončnega epiloga.
Mladen Kraljič
Prva sankcija je menjava glavnega tajnika
Kraljič je kmalu po tem ko je afera dosegla širšo javnost iz objektivnih razlogov ponudil odstop s funkcije, rektor Tičar pa ga je razrešil v začetku avgusta. Kraljič je tako prevzel (prejšnje) delovno mesto pomočnika glavnega tajnika za mednarodno sodelovanje, funkcijo glavnega tajnika je začasno prevzela Mirjana Babič, neuradno znana kot “rektorjeva prišepetovalka”. Trenutno pa Univerza razpisuje prosto delovno mesto glavnega tajnika/tajnice za mandatno obdobje štirih let. Rok za oddajo ponudb je 3. oktober.
Ne samo mariborski kriminalisti, na preži tudi državne institucije
Na Državni revizijski komisiji (v nadaljevanju DRK) so nam potrdili, da v zvezi z nakupom omenjenega audija vodijo “postopek o prekršku, ki je trenutno v fazi zbiranja dodatnih obvestil in dokazov.” Ob tem pa smo izvedeli še, da mariborski primer že zdaleč ni osamljen, saj na DRK trenutno obravnavajo kar “štiri prekrškovne zadeve, kjer obstaja sum, da so visokošolski zavodi kot naročniki oddali javno naročilo brez izvedbe ustreznega postopka.” Ob mariborski, so tako pod drobnogledom še Univerza v Ljubljani, Fakulteta za državne študije in Univerza na Primorskem.
S primerom so seznanjeni tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. “Na Univerzo v Mariboru smo se v zvezi z nakupom, ki ga omenjate, obrnili in dobili pisno pojasnilo, da ne gre za nakup iz javnih sredstev temveč iz sredstev, ki jih pridobivajo iz tržne dejavnosti.” Če torej ne gre za javni (davkoplačevalski) denar, za bdenje nad nakupom nimajo pristojnosti. Očitno lahko (javne) univerze sredstva, ki jih dobijo na trgu, porabljajo povsem samovoljno. Morda bi bilo to lažje sprejeti, če bi šlo za nakup laboratorijske opreme ali didaktičnih in drugih pripomočkov, ki bo tako študentom kot profesorjem predstavljali višjo kakovost študijskih programov, a kot kaže to velja tudi za nakup prestižnega avtomobila.
“Lahko bi izbrala čisto lahko in preprosto pot, da bi se opravičila, vendar pa to ne bi bila prava pot“, je po današnjem naroku povedala obtožena Marija Javornik Krečič, predsednica visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru. Rektor Univerze Igor Tičar, ki jo toži zaradi (javne) razžalitve, pa je dejal zgolj “lep dan je“.
Danes se je na okrožnem sodišču nadaljevalo zaslišanje prič. Prva je odgovarjala Renata Šribar iz Zavoda Fema, strokovnjakinja in raziskovalka področja spola, ki je med drugim opredelila pomen besede seksizem in opozorila, da je za “diskriminacijo na delovnem mestu odgovorna oseba na vodilni funkciji dolžna reagirati takoj, v smislu, da zaščiti žrtev.” Tudi na direktno vprašanje Igorja Tičarja mu je odgovorila, da ni ustrezno reagiral na prijavo.
Naslednja je bila zaslišana prorektorica za študijsko dejavnost Nataša Vaupotič. Tako sodišče kot vse navzoče je opozorila, da je v neprijetni situaciji stati med dvema oseba, “ki sta v osnovi oba v redu človeka“. Javornik Krečičevo pozna kot izjemno zagreto borko za pravičnost, rektorja Tičarja pa kot profesorja, dekana in sedaj rektorja ter delodajalca. “Naš rektor ne dela razlik med moškimi in ženskami, včasih pač butne kakšno po štajersko“, je povedala v dvorani. Najkrajše in najmanj razburljivo je bilo zaslišanje Maje Žibert, prorektorice za študentska vprašanja. Povedala je, da ni opazila, da naj bi rektor delal razlike med moškim in ženskami ter dodala, da pa ji ne bi bilo všeč, če bi jih v kolektivu ali na kolegiju nazival z besedo “deklice” ali “babe”. Takšen primer je namreč med zaslišanjem izpostavila Javornik Krečičeva, da naj bi se zgodil. Kaj je sama povedala po današnjem naroku, si oglejte v video izjavi.
Janko Jerman, zagovornik zasebnega tožilca Tičarja, izjav po naroku ni dajal. Zagovornik Javornik Krečičeve Borut Mihurko, pa je povedal, da 16. novembra pričakuje oprostilno sodbo. Podrobnosti v video izjavi.
Po tem ko je včeraj odjeknila novica, da je projekt gradnje Magnine tovarne v Hočah ogrožen zaradi napovedane pritožbe Umanotere (ljubljanske Fundacije za trajnostni razvoj), se vrstijo odzivi različnih oseb in institucij, ki javno izražajo podporo projektu in pozivajo ljudi k tehtnemu premisleku. Prejete odzive objavljamo spodaj.
Andrej Fištravec, župan MO Maribor, je v video izjavi Magni izrekel dobrodošlico v Mariboru.
Alojz Križman, nekdanji rektor mariborske univerze, nekdanji župan Maribora in častni občan Maribora (leta 2014) je bi v svoji argumentaciji zakaj naj bi Štajerci potrebovali Magno jedrnato oster: „Zaradi tega, ker je to pomembno za prihodnost te regije. Če bo padel ta projekt oziroma, če bo Magna šla drugam, potem vsaj 20 let resnega investitorja ne samo v to regijo, ampak v celotno Slovenijo ne bo!“
Državni svetnik (Mariborčan) Milan Lukić je pozval k “zdravi pameti”: “Magna je pozitivna zgodba, od katere lahko profitira naše ožje okolje, Podravsko-štajersko, kakor tudi cela Slovenija! Zdajle naštevamo ˝samo 400˝. Pa 400 je ogromno novih delovnih mest, ki nam jih investitor zagotavlja v prvi fazi! Pri čemer pa ves čas govori, da bo sledila druga faza in, da bo sledila tretja faza. Verjeti je treba. Koncern Magna ni neko nebodigatreba podjetje, ki se okrog laže v tolikih državah po svetu.”
Univerza v Mariboru: Magna je razvojna priložnost in ne tveganje
Na mariborski univerzi so prepričani, da prihod uglednega svetovnega koncerna pomeni ustvarjanje novih vezi in s tem priložnosti za industrijo, storitvene dejavnosti, pa tudi za znanstvene in raziskovalne institucije. “Na Univerzi v Mariboru vidimo v prihodu Magne priložnost, da s svojimi tehniškimi študiji in inovacijskim nabojem profesorjev in študentov, Maribor v prihodnje ne postane le ena od proizvodnih lokacij, pač pa tudi razvojni center. Za ta cilj smo si pripravljeni prizadevati z vsem svojim inovacijskim potencialom«, so zapisali. Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar pa je še dodal: »Zavezani smo znanosti, ki temelji na preverljivosti podatkov in empiričnemu izkustvu. Na tem temelju oblikujemo pogled na svet. Z znanstveno avtoriteto smo pripravljeni sodelovati v vseh prizadevanjih, da okrepimo zaupanje vseh deležnikov v to investicijo, s svojimi aktivnostmi pa smo pripravljeni sodelovati tudi pri neodvisnem okoljskem monitoringu. Zato h konstruktivnemu sodelovanju pozivamo vse deležnike, da tvorno poskrbimo za to, da ta investicija postane nova razvojna priložnost za mesto, regijo in univerzo.”
Magna Steyr. Vir: magna.com
Mladi si želijo priložnost
V imenu Mestnega mladinskega sveta Maribor (MMSM) je njihov predsednik Matic Matjašič na medije naslovil javno pismo, s katerim argumentirajo svojo podporo Magni. Želijo si priložnost, a so hkrati razočarani nad trenutno situacijo. “Razočarani, da velike projekte, ki prihajajo v našo regijo v naši družbi zbanaliziramo na ZA/PROTI in da očitno uspemo vsako stvar spraviti v binarni dvoboj levi/desni, rdeči/črni in ne nazadnje za/proti.” In zakaj je Magna za mlade priložnost?
“Število mladih v Mariboru vztrajno pada in brez vsakršnega dvoma, mladi na prvo mesto razlogov za to postavljamo neugodno okolje za redno zaposlitev. Vsakršen takšen večji paket novih delovnih mest pa daje poleg le teh tudi neko pozitivno energijo regiji in optimizem za naprej v danes vse prej kot rožnatih časih na tem področju.
Maribor je bil skozi svojo zgodovino vedno središče industrije v širši regiji in prav slednji se lahko v veliki meri zahvalimo za razvoj našega mesta. Pa saj to vse že poznamo in tudi zgodba o Magni je že vsem dobro znana. A kar naenkrat je završalo, da tako pričakovane Magne morda ne bo in z njo seveda še kako potrebnih delovnih mest ter dodatnega optimizma. Civilne iniciative in okoljevarstvene organizacije so dobrodošle v vsaki družbi in tudi pri tem projektu so oboje zagotovo igrale ključno vlogo za dodatno pozornost investitorjev in pozitivno prispevale projektu!”
V Stranki Mladih – Zeleni Evrope pozivajo k prenehanju blokade projekta, ki bo omogočil Štajerski ponoven razcvet. “Glede na to, da bo MAGNA zaposlovala predvsem lokalno prebivalstvo in da bodo plače po napovedi višje, kot v primerljivih podjetjih na Štajerskem, lahko z gotovostjo trdimo, da bo prihod podjetja MAGNA pozitiven za dve od treh komponent trajnostnega razvoja.” Za izračun in argumentacijo določenih vrednosti, pa je Igor Jurišič, predsednik SMS-Zeleni, uporabil spletno stran okoljske organizacije UMANOTERA.
“– Zaradi pomanjkanja služb bodo Štajerci iskali zaposlitev v sosednji Avstriji: vožnja s povprečnim avtom od Maribora do Gradca pomeni v enem letu okrog 7 ton CO2.
– Ljudje brez zaposlitve se zagotovo ne bodo ogrevali na zemeljski plin, ampak kvečjemu z odpadnim lesom in drugimi odpadnimi materiali, kar je okoljsko izjemno škodljivo, a žal UMANOTERA na svoji spletni strani tega »energenta« niti ne omenja, zato izračun ni možen.
– Zaradi manjših prihodkov bodo ljudje prisiljeni kupovati cenejšo hrano, ki ni ekološko pridelana v Sloveniji, temveč uvožena iz Španije ali celo Kitajske. S tem bodo povzročili dodaten ogljični odtis, da vplivov na zdravje (predvsem odraščajočih otrok) sploh ne omenjamo.”
Zaradi vsega naštetega pozivajo vse okoljske organizacije, “ki so se namenoma ali tudi ne ujele v politične lovke in vede ali nevede uresničujejo načrte posameznikov s parcialnimi interesi, da ne blokirajo nadaljnjih korakov ampak raje dolgoročno bdijo nad obratovanjem tega in ostalih podobnih obratov ki lahko potencialno negativno vplivajo na okolje in sproti opozarjajo na pomanjkljivosti ter s tem preprečujejo morebitne negativne okoljske posledice.”
Dopolnjeno danes ob 14.00
Prav tako pa se je odzval tudi Bernard Memon iz NSi Maribor, ki je v sporočilu za medije zapisal: “kot predsednik Mestnega odbora NSi Maribor pozivam in pričakujem, da bodo posredno in neposredno oškodovani udeleženci (Vlada RS, Mestna občina Maribor, Občina Hoče idr.), ki imajo poslovno-gospodarski (javni) interes vezan na potencialni prihod koncerna Magne v Občino Hoče, proti morebitnim pritožnikom oziroma nevladnim organizacijam (ki v postopku načrtovane investicije nastopajo kot stranski udeleženci), v primeru njihove neuspele pritožbe na izdano okoljevarstveno soglasje za projekt Magna, sprožili civilno odškodninsko odgovornost.” K temu pa je dodal: “Menim, da je gospodarsko stanje in stanje na področju zaposlovanja v vzhodni Sloveniji resno in ne dopušča igračkanja na račun prebivalstva, ki se dnevno spopada s preživetjem. Zato je nujno, da tisti, ki s posameznimi ukrepi neupravičeno zavlačujejo postopke ali brez resnih argumentov onemogočajo svobodno gospodarsko pobudo ter prihod tujih investitorjev (v primeru, da načrtovana tuja investicija zaradi navedenih razlogov ne uspe) tudi odškodninsko odgovarjajo”.
Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar je želel kupiti novega audija A8, v vrednosti približno 100 tisoč evrov. Nakup so na Univerzi v Mariboru želeli izpeljati brez postopka javnega naročanja, zdaj želijo pogodbo s prodajalcem prekiniti. Ob tem se sprašujemo, ali pravniki na mariborski univerzi ne poznajo Zakona o javnih naročilih ali pa so želeli postopek izpeljati “po svoje”?
Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar se je odločil za nakup novega avtomobila. Po naših informacijah pa oddelek za javna naročila o tem ni vedel nič. Nakup naj tudi ne bi bil predviden v finančnem načrtu univerze, predvsem pa UM ni izvedla postopka javnega naročila oziroma razpisa, kot je pri tovrstnih zneskih zakonsko določeno. Na UM smo naslovili tudi vprašanje ali je bilo izvedeno javno naročilo in kdo je vodil postopek javnega naročanja, na kar so odgovorili, da je postopek najema bil načrtovan kot pri zadnjem avtomobilu, “vendar zaradi drugačnih pogojev ni bil uspešen. Odgovoren je Mladen Kraljić, ki tudi rešuje nastal problem skupaj s Porsche-jem.” Dodali so še, da so “poskusili z najemom vozila kot se je to storilo za obstoječe vozilo pred 8 leti, vendar se je izkazalo, da to danes ni več mogoče in je potrebno tudi za tovrstne najeme na več let opraviti postopek javnega naročanja.”
Ob tem se sprašujemoaliglavni tajnik Univerze v Mariboru, ki je sicer po izobrazbi tudi pravnik, tega res ni vedel, ali pa je razkritje medijev preprečilo nakup prestižnega avtomobila, v času, ko se zaposleni na UM borijo za svoje plače.
Po naših informacijah so želeli pri dobavitelju vozila prekiniti sodelovanje, kar so tudi potrdili: “Že pred dnevi smo poslali predlog za sporazumno prenehanje dogovorov.”
Audi A8, je po naših informacijah že v Sloveniji in čaka na prevzem, a ga – kot so odgovorili z univerze – ne bodo prevzeli, “ker ga ne moremo po takem postopku,” so dodali.
Na Univerzi v Mariboru so z izvajalcem del, podjetjem Makro 5 gradnje d.o.o., podpisali gradbeno pogodbo za prenovo študentskega doma 7, ki se nahaja v študentskem naselju na Gosposvetski cesti v Mariboru.
V okviru investicije, vredne 3.279.449,91 evrov, se bo izvedla celovita prenova dotrajanega doma in hkratna izvedba energetske sanacije. Objekt bo prenovljen skladno s sodobnimi normativi za gradnjo in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov. Rok za izvedbo del je januar 2018, študenti pa se bodo lahko v prenovljene kapacitete vselili v začetku letnega semestra študijskega leta 2017/2018. Univerza v Mariboru bo tako zagotovila sodoben bivalni standard študentov in energetsko učinkovit študentski dom.
“Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti finančna sredstva. Gradbena pogodba je podpisana, v petek pričnemo z deli,” nam je povedala direktorica studenških domov Maribor Lidija Divjak Mirnik.
Igor Tičar, rektor mariborske univerze, še ne gre “v penzijo”, četudi je že lani izpolnil pogoje za upokojitev. Člani senata Univerze v Mariboru so na današnji seji sprejeli dva sklepa, s katerima so sicer soglašali z nadaljevanjem njegovega delovnega razmerja, a ne kot bi si to želel. Tako ostaja rektor do 31.12.2017, ne pa do izteka mandatne dobe.
“Hvala lepa, bom delal dalje, drugega ne morem povedat“, je dejal Tičar po sprejetju sklepov. A teh člani senata niso sprejeli v obliki, kot naj bi jih predlagal rektor sam. Članica senata Marina Tavčar Krajnc (s Filozofske fakultete) je namreč v razpravi opozorila, da si senatorji s predlaganim prvim sklepom “spet jemljemo neko pravico, ki temu organu ne pritiče.” Sklep so na njeno željo popravili. Iz predlaganega besedila so izbrisali “do konca mandatne dobe” in namesto tega zapisali “v skladu s trenutno zakonodajo“. Popravljeno besedilo so potrdili z 31 glasovi za in nobenim proti. So s tem omejili Tičarjevo “rektorovanje”? V skladu z veljavno zakonodajo bo Tičar ostal zaposlen kot rektor do konca leta 2017, mandat pa se mu izteče maja 2019.
V drugem sklepu, ki so ga danes potrdili s 30 glasovi za in nobenim proti, pa so senatorji soglašali, da pogodbo o nadaljevanju delovnega razmerja rektorja Tičarja z njim podpiše predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru.
O novih volitvah se zgolj šušlja
Trenutno veljavna zakonodaja 31. december 2017 obravnava kot zadnji in skrajni rok, kar pomeni, da po tem roku senatorji ne bi mogli še enkrat odločati o morebitnem podaljšanju delovnega razmerja. Pričakovati bi bilo, da bi rektor Tičar zato že razmišljal o sklicu novih volitev rektorja mariborske univerze, a o tem na današnji seji senata pri obravnavi delovnega razmerja niso govorili. Iz Statuta mariborske univerze izhaja, da mora rektor tri mesece pred iztekom sklicati nove volitve. Že res, da je do konca decembra na voljo skoraj dvakrat toliko časa, a vmes bodo poletne počitnice… Zveni znano? Med prvomajskimi počitnicami je tekel rok za obravnavo in pripravo morebitnih pripomb na novi Statut, ki so ga na seji senata (kljub oporekanju sindikatov) potrdili 23. maja 2017. Dejstvo pa je tudi, da je imel rektor Tičar že od začetka leta dovolj časa ter možnosti, da bi lahko razpisal nove volitve, a tega (še) ni storil. Zakaj ne? Zaenkrat to ostaja vprašanje brez jasnega odgovora.
Da se rektor mariborske univerze Igor Tičar na vse pretege upira “penziji”, je jasno že nekaj časa. Pogoje za upokojitev je izpolnil že lani, sedaj pa temu očitno kljubuje še s predlaganimi spremembami Statuta. Od 359. členov jih spreminja(jo) kar 107. To “papirnato solato” pa so sindikatom in fakultetam ponudili na mizo prav v času praznikov in dopustov, kar so razumeli kot alarm.
Statut je temeljni dokument Univerze, podobno kot je ustava temeljni dokument države. Predlagane spremembe predstavljajo približno tretjino celotnega Statuta. Kako dolgo so na mariborski univerzi pripravljali spremembe ne vemo, vemo pa, da so od ostalih pričakovali obravnavo v 15 dneh – med prazniki. To je podobno kot da bi se država odločila spremeniti tretjino ustave, potem pa pristojnim ponudila 15 dni časa za pripravo morebitnih pripomb, med tem, ko bi bili na počitnicah… Sindikati so v 6 delovnih dneh (preostalo so bili namreč vikendi in prazniki) poslali ključne pripombe, statutarna komisija pa naj bi jih (nenavadno hitro) obravnavala že jutri. 8. maja se je zaključila javna obravnava, le štiri dni kasneje (12. maja) pa bodo o teh pripombah odločali na Komisiji, katere člani pripravijo končno verzijo Statuta. Gre za manever namerno izbranih terminov? Lahko nenavadna pohitritev postopkov do končne verzije Statuta izraža potrebo vodstva, da novosti na hitro spravijo pod (svojo) streho?
Marija Javornik Krečič – Predsednica Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru
V Sindikatu Univerze v Mariboru so ogorčeni
Glede na časovno stisko so se opredelili le do najbolj problematičnih predlogov. “Ostro protestiramo proti tistim predlaganim spremembam Statuta UM, ki se nanašajo na delovno razmerje rektorja“, so zapisali. Prenos odločanja o delovnem razmerju rektorja iz upravnega odbora na senat, “ki je strokovni in ne upravljavski organ, se nam zdi nesistemski in nestrokoven“, še dodajajo. Kot izjemno problematičen in celo nerazumen ocenjujejo predlog, skladno s katerim bi rektor sklepal pogodbo o zaposlitvi s svojim prorektorjem, torej njemu podrejeni osebi in hkrati osebi, ki jo je lahko (po svoji izvolitvi) izbral sam. “Torej bi njegovo zaposlitev ta oseba tudi odpovedovala? To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom“, opozarjajo v sindikatu.
Sedež SVIZa. Vir: www.sviz.si
Opozorila mariborskemu rektorju tudi iz Ljubljane
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se prav tako dregnili ob časovno (ne)prikladnost izbranega termina obravnave sprememb Statuta. “Sporno je takšno postopanje, še posebej, če ob tem upoštevamo, da je bilo v zgolj 15 dnevno javno obravnavo posredovanih kar 6 aktov Univerze v Mariboru in to istočasno, med drugim tudi povsem nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede. Takšno postopanje vodstva pa lahko razumemo zgolj kot izigravanje“, so med drugim zapisali v SVIZu. Podobno kot mariborski kolegi, ostro nasprotujejo predlaganim spremembam, ki se “več kot očitno nanašajo na individualni delovno-pravni položaj trenutnega rektorja in kot takšne predstavljajo statutarno spreminjanje, ki temelji na osebnih interesih, ne pa na interesih univerze kot institucije.“
Nova poteza rektorja Igorja Tičarja po spremembi statuta mariborske univerze je namreč razburila sindikate in delavce. Po novem bi se odločanje o delovnem razmerju rektorja iz Upravnega odbora preneslo na Senat, sklepanje pogodbe o njegovem delovnem razmerju pa na najstarejšega prorektorja.
Javna obravnava je že v teku, časa za odločanje pa je izredno malo. Zakonski rok namreč določa 15 dnevno javno obravnavo. Če pa upoštevamo dejstvo, da so vmes prazniki, kolektivni dopusti na Univerzi, pa je časa (še) precej manj. Zato se poraja vprašanje, ali so odločanje o spremembi statuta namerno izbrali v tem časovnem obdobju, saj gre za zajeten dokument, ki ga morajo posamezne članice Univerze v Mariboru v tem času obravnavati in se odločiti. Sicer pa se v tem času potihoma v senci sprememb statuta spreminja še Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede, zaradi katerega mora Univerza v Mariboru plačati več kot 5 milijonov evrov.
Spremembe statuta razburjajo, saj rektor več kot očitno namerava pravila prikrojiti po svoje. Kljub temu, da je pogoje za upokojitev izpolnil lansko leto, pa zdaj očitno znova pripravlja vse za nadaljevanje svojega delovnega razmerja. Kljub temu, da je večina predlogov sprememb v statutu UM potrebna zaradi zahtev novele zakona o visokem šolstvu, pa se vmes znajdejo tudi takšne spremembe, ki bodejo v oči. Kot recimo prenos pooblastil glede odločanja o delovnem razmerju. Do sedaj je kot najvišji organ, ki o tem odloča veljal Upravni odbor, po novem bi se to odločanje preneslo na senat.
Seja senata Univerze v Mariboru
Tudi novo pravilo, da bi se sklepanje pogodbe o rektorjevem delovnem razmerju preneslo na najstarejšega rektorja, bode v oči. Dejstvo namreč je, da rektor izbira prorektorje, ki so potemtakem podrejeni vodstvu, torej rektorju. Na kakšen način bi torej lahko prorektor podpisoval kaj takšnega?
V statutu je novo tudi pravilo o nadomeščanju rektorja v primeru njegove večmesečne odsotnosti. Tako bi v tem času na njegovo mesto stopil najstarejši prorektor. Pa vendar, kako bi to bilo mogoče, glede na to, da je rektor lahko le nekdo, ki izpolnjuje pogoje za to vlogo. Ali je to sploh zakonito?
VSS: Komu so popustile varovalke?
Oglasili so se v Visokošolskem sindikatu Univerze v Mariboru, kjer obsojajo nekatere spremembe. Še posebej so se uprli na dve določili:
– nepedagoškim delavcem naj bi zagotavljal le 5% participacijo pri volitvah rektorja ter dekanov;
– v statut naj bi vnesli določila, ki spreminjajo pristojnosti Senata in Upravnega odbora, ter določilo, da pogodbo o zaposlitvi rektorja podpiše najstarejši prorektor.
„Oba predloga sta po naši oceni v celoti nesprejemljiva, da bi jih predložili v javno obravnavo v akademski skupnosti UM. Rektorju zato predlagamo, da določbe, ki se nanašajo na njegovo delovno razmerje, umakne, sicer se bo v slovenskem visokošolskem prostoru utrdil vtis, da se na Univerzi v Mariboru namesto, da bi spoštovali načela zakonitosti ter odločitve sodnih in inšpekcijskih odredb, raje ukvarjamo s prilagajanjem aktov interesom vodstva univerze,“ so zapisali v Visokošolskem sindikatu.
Pisanje pravil sebi v prid?
„Vrinjanje“ novih določil v statut mariborske univerze, ki neposredno vplivajo na rektorjev mandat oziroma njegovo zaposlitev, v sindikatu razumejo kot poskus izrabe priložnosti za neke druge cilje. Še posebej nerazumno je novo pravilo o novem sklepanju pogodbe o zaposlitvi.
Rektor bi to sklepal s svojim prorektorjem. „To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom. Je sploh mogoče, da je kdor koli predlagal tako rešitev? So vse varovalke in etični standardi na UM odpovedali?,“ ogorčeno pišejo v sindikatu.
Beg pred upokojitvijo?
Spomnimo, da v avgustu Tičarju poteče pogodba. Glede na izpolnjene upokojitvene pogoje tako več ni zadržkov, da bi rektor zapustil vodstveni stolček in delo prepustil komu drugemu. Vendar se stvar znova zapleta, saj z novimi določili v statutu mariborske univerze vpliva ravno na podaljšanje svoje zaposlitve. In še to: glede na obstoječi statut, bi Senat univerze moral razpisati volitve najkasneje tri mesece pred potekom njegovega mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem rektorju poteče mandat. Datumsko so ta rok že zamudili. Kaj sledi? Vse kar so nam na Univerzi odgovorili je, da ima rektor mandat do 4.5.2019.
Po navezovanju novih vezi na obisku na Kitajskem mariborski župan AndrejFištravec zdaj gosti doma goste iz Rusije. V okviru obiska 55-članske delegacije iz zahodne, večinoma kmetijske pokrajine Orel je z županom VasilijemNovikovim podpisal dogovor o sodelovanju med mestoma, sklenjeno pa je bilo tudi partnerstvo med univerzama.
“Mesto Maribor je nastalo na stičišču trgovskih poti, torej je vitalnost črpalo iz sveta zunaj svojih zidov. Danes ni nič drugače. Danes je svet globalna vas in prav je, da iščemo prijatelje po vsem svetu,” je goste uvodoma nagovoril župan Fištravec. Svojo vlogo vidi predvsem v “odpiranju vrat”, medtem ko morajo konkretne posle sklepati gospodarstveniki in drugi predstavniki sami.
Univerzi najbolj konkretni
Zaenkrat sta najkonkretnejši korak storili Univerza v Mariboru ter Univerza Turgenjev Orel, ki sta podpisali partnerski dogovor na področju mobilnosti študentov in profesorjev ter programskega in znanstvenega sodelovanja. Mariborska univerza je na poletno šolo v Maribor že povabila 5 študentov in profesorja, v zameno pa dobila enako vabilo.
Rusko-poslovni forum z B2B sestanki
Gospodarsko delegacijo so zastopala podjetja s področij kmetijske, tekstilne in elektro industrije, računalniškega programiranja, svetovanja in gostinstva. Med njimi sta družba Pumos, ki je eden vodilnih proizvajalcev energijsko varčnih svetilnih sistemov, ter javno podjetje Orelmaslo, ki je po navedbah Mariborske razvojne agencije (MRA) vodilni proizvajalec oljne repice in sončničnega semena. Med drugim sta se predstavila tudi veletrgovec usnjenih izdelkov LLC Adria in regionalno združenje kmetijskih podjetij in zadrug.
Na slovenski strani so na predstavitvah med drugim sodelovali Kmetijsko gozdarski zavodMaribor, Območna obrtno-podjetniška zbornicaMaribor, Permakulturni inštitutMaribor, Lek Veterina, Nigrad, Novata, PP – Agro, Pulko ventili, 1A Proteam in Kmetija Černe.
Orel kmetijska pokrajina
Orel je v Rusiji pomembna kmetijska pokrajina, saj prednjači po pridelavi pšenice, ajde in drugih žitaric. Po besedah župana Novika jih v sodelovanju s Slovenijo zanima predvsem izmenjava različnih tehnologij, uvoz prehrambenih izdelkov v Slovenijo in vina v Rusijo. “Mislim, da imamo veliko možnosti za razvoj naših odnosov na področju kulture, znanosti in gospodarstva,” je dejal.
Obisk ruski gostje zaključili z obiskom koncerta v Minoritski cerkvi, kjer sta nastopila domači zbor Carmina Slovenica in Guvernerski komorni zbor Lik iz mesta Orel, ki se je prej predstavil že v Ljubljani.
Predstavniki mariborske univerze bodo mestnim svetnikom na četrtkovi seji predstavili pobudo za pripravo strategije regeneracije nekdanjih industrijskih con Maribora. Kot sta pojasnila Lučka Lorber in UrošLobnik iz Univerze v Mariboru, nameravajo do junijske seje pripraviti izhodišča za pripravo strategije.
Po besedah prorektorice za razvoj kakovosti Lučke Lorber, je regeneracija še pred četrt stoletja aktivnih industrijskih con Maribora, glede na tradicijo, identiteto mesta in obstoječa znanja, ključna in edina smotrna možnost vzpostavljanja trajnostne strategije preurejanja mesta.
“Nekoč prepoznavno industrijsko mesto neizogibno potrebuje ukrepe gospodarske, socialne ter prostorske sanacije na območjih, ki so nekoč generirala njegov razvoj,” je dodala Lorberjeva in poudarila, da ima Maribor med vsemi slovenskimi mesti na nekoč industrijskih območjih najvišji delež degradiranih površin, ki imajo izjemno velik vpliv na ekonomski in urbani razvoj mesta.
Visok delež degradiranih in pomanjkanje novih razpoložljivih industrijskih površin že na prvi pogled nakazujeta potrebo po kompleksnem reševanju zatečenega stanja, po skoraj četrt stoletja slabšega gospodarskega razvoja in šibkem urbanističnem načrtovanju pa je zdaj nastopil skrajni čas, da se mesto loti priprave in izdelave strateškega projekta trajnostne regeneracije nekdanjih območij industrijskih con.
Načrt za cono Melje, Studence in Tezno
Interdisciplinarni načrt trajnostne regeneracije bo obsegal industrijske cone v Melju, na Studencih in Teznem. Prav Melje je bila najstarejša industrijska cona v mestu, a je zdaj že skoraj 40 let v procesu deindustrializacije, ob tem pa se kljub neposredni bližini mestnega središča vse bolj oddaljuje od njega. Največja industrijska cona z izjemnim razvojnim potencialom je še vedno Tezno, ki omogoča odličen razvoj transportnih koridorjev, od železnice do avtoceste, potencialno pa je mogoče vzpostaviti tudi neposredno povezavo z letališčem. Največ potencialov za urbano regeneracijo pa ima industrijska cona Studenci, ki se prav tako nahaja povsem v bližini mestnega središča ter stanovanjskih območij z najvišjo gostoto prebivalcev.
Foto: STA
Enega največjih izzivov za mesto v prihodnosti pa bo predstavljalo usmerjanje urbanega razvoja proti letališču, kar je za gospodarski razvoj Maribora in njegovem uveljavljanju kot regionalnega središča izjemnega pomena.
Svetniki v odločanje o podpori
Predstavniki univerze bodo zato na četrtkovi seji mestnemu svetu predlagali, da podpre dogovor o sodelovanju z mestno občino, s katerim bosta oba partnerja načrtno pristopila k izdelavi strategije regeneracije nekdanjih industrijskih območij v okviru sprejete Trajnostne urbane strategije, ki bo služila kot vzorčni primer za potrebe načrtovanja in usmerjanja razvoja vzhodne kohezijske regije.
V ta namen bodo imenovali mešano strokovno delovno skupino, ki bo pripravila konkreten načrt, ta pa bo vključeval posamezne izvedbene faze revitalizacije, imena nosilcev določenih aktivnosti in predlog financiranja posameznih aktivnosti do leta 2028.
Ob tem bo univerza oblikovala še ekspertno skupino za spremljanje aktivnosti, ki jo bodo sestavljali domači in tuji strokovnjaki, pa tudi strokovno in interdisciplinarno delovno skupino, ki bo koordinirala in usmerjala aktivnosti, vodil pa jo bo predstojnik oddelka za arhitekturo na gradbeni fakulteti Uroš Lobnik.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru poleg izobraževanja zdravnikov, ki se jih je doslej tu izobrazilo že okoli 500, od vsega začetka posveča veliko pozornosti raziskavam in znanstvenemu razvoju, kar že kaže rezultate, zlasti z objavami v znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, je včeraj izpostavil dekan Ivan Krajnc.
Pred senatno sobo na fakulteti so postavili zaenkrat štiri table s članki njihovih raziskovalcev, ki so bili objavljeni v najvišje uvrščenih znanstvenih revijah, in predstavitvijo najuspešnejših projektov in raziskovalnih programov. Z njihovo vsebino so danes seznanili tudi medije, saj menijo, da se o teh dosežkih premalo piše, ampak se vsa pozornost namenja aferam in drugim negativnim zgodbam z univerze in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
“Na fakulteti smo upravičeno ponosni na naše raziskovalke in raziskovalce, saj analize kažejo, da smo tako glede zmogljivosti kot po odličnih objavah in dosežkih najvidnejših raziskovalcev po posameznikih primerljivi z ljubljansko medicinsko fakulteto, ki je vendarle precej starejša, ima veliko več kadra, pa tudi znatno več gmotnih sredstev,” je izpostavil Krajnc, ki fakulteto vodi od njenega nastanka leta 2004.
Pri objavah v znanstvenih revijah je najbolj uspešen njihov Center za humano genetiko in farmakogenomiko, sledijo Inštitut za fiziologijo ter katedre za mikrobiologijo, fiziologijo in farmakologijo. Vsi ti so po besedah dekana zelo uspešni tudi pri pridobivanju sredstev na osnovi projektov in na trgu. Veliko se povezujejo z drugimi raziskovalnimi ustanovami, tudi čez mejo, na sami fakulteti, potem ko so se preselili v sodobno novogradnjo nedaleč od UKC Maribor, pa imajo po njegovih trditvah vrhunsko opremo in optimalne pogoje za delo.
Med posamezniki med drugim izstopa predstojnica Katedre za mikrobiologijo Maja Rupnik, ki je kot prva znanstvenica mariborske univerze že pred leti objavljala v prestižni reviji Nature. Univerzo je postavila na globalni znanstveni zemljevid z raziskavami bakterije Clostridium difficile in splošno preučevanjem vloge humane črevesne mikrobiote na zdravje ljudi.
Predstojnik centra za humano genetiko Uroš Potočnik ima vodilno vlogo v mednarodnih raziskavah kroničnih črevesnih bolezni in je v reviji Nature objavil članek o odkritju 163 lokusov, ki je s trenutno več kot 1300 citati najodmevnejše delo v zgodovini Univerze v Mariboru.
Predstojnik Katedre za razvoj medicinske didaktike Radovan Hojs je prodoren na področju raziskav ledvičnih bolezni, predstojnik Katedre za fiziologijo Andraž Stožer na področju sladkorne bolezni. Predstojnik Inštituta za biomedicinske vede Uroš Maver pa se je po besedah Krajnca uspešno profiliral na področju farmakologije, zlasti pri iskanju novih načinov zdravljenja najhujših bolezni, zlasti kožnega raka. Omenjeni inštitut je konec lanskega leta med drugim pridobil tudi 3D tiskalnik za mehka tkiva, ki jim bo omogočil nadaljnje raziskave.
Na današnjem srečanju z novinarji so predstavili tudi najnovejšo izdajo učbenika o kožnih in spolnih boleznih, ki so jo strokovnjaki mariborske medicinske fakultete pripravili skupaj z ljubljansko in Združenjem slovenskih dermatovenerologov ter bo služil študentom obeh medicinskih fakultet.
“Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti finančna sredstva. Gradbena pogodba je podpisana, v petek pričnemo z deli,” nam je povedala direktorica studenških domov Maribor Lidija Divjak Mirnik.
