V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Študentski domovi Univerze v Mariboru podaljšujejo razpis za študente, ki se prvič prijavljajo za bivanje v enotah študentskih domov. Da bodo pravočasno oddali svoje prijave za nadaljnje bivanje, pa morajo paziti študenti, ki so že tam.
Sicer pa se tudi pri tem razpisu vidi, da študentski domovi določene postopke vse bolj digitalizirajo. Razpis za študente, ki želijo bivati v Študentskih domovi Univerze v Mariboru ima v primerjavi z lani nekoliko sprememb.
Študentski domovi Univerze v Mariboru
Damir Mlakar, vodja Referata za študentske zadeve, ŠD Maribor Univerze v Mariboru, je izpostavil, da gre v primerjavi z lanskim razpisom za nekaj sprememb. Razpis za prvi sprejem v študentski dom je namreč odprt do 1. junija 2023, pri podaljšanju bivanja v domu pa je rok za oddajo vloge enak kot lani. To je do 16. avgusta. Zato posebej poziva stanovalce, da pravočasno oddajo prošnjo.
Postelja v sobi Študentskih domov Univerze v MariboruJedilni kot v sobi Študentskih domov Univerze v Mariboru
Letos uvajajo tudi več digitalizacije. Pri odločbi, ki jo bodo dobili po klasični pošti, bo zapisano tudi, kje in kdaj dobijo podatke o naselitvi. To bo namreč zapisano v e-predalčku in na spletni strani študentskih domov. Zapomniti si bodo morali šifro prošnje, ki jo bodo na strani nato zapisali in prišli v sistem.
Poslanci in poslanke Gibanja Svoboda so bili zadnji dan Festivala Lent na neformalnem ogledu prizorišč, pogovarjali so se tako z organizatorji kot tudi prostovoljci, ki so vse dni festivala skrbeli za prireditve in obiskovalce.
Člani in članice Poslanske skupine Gibanja Svoboda so skupaj z vodjo poslanske skupine obiskali nekaj prizorišč letošnjega Festivala Lent. Me drugim so bili tudi ob Vodnem stolpu, kjer je še pred leti bil plavajoči glavni oder. Prav tega so tudi omenili. Upajo, da bo ta oder nekoč spet tam, saj velja za eno od značilnosti Festivala Lent. Pogrešajo tudi promenado, po kateri so se obiskovalci vrsto let sprehajali, družili in si od tam ogledali prireditve na samem Lentu.
Strinjajo pa se, da ne samo Maribor, ampak vsa Slovenija potrebuje Festival Lent in podobne festivale, prireditve, za kar pa bi potrebovali tudi spodbudo ministrstva za kulturo oziroma države.
Sinoči je občinstvo je nedvomno uživalo pri poslušanju skupine Perpetuum Jazzile. Skupina pa se je več kot očitno tudi počutila odlično na odru, kjer je še pred dnevi potekal Festival Lent.
Maja Ciglar iz skupine Perpetuum Jazzile je zaupala, da so imeli po epidemiji korone kar napet urnik, saj so imeli več kot 20 koncertov in tudi turnejo po Italiji, bili pa so tudi v Črni gori. “Zelo smo veseli, da se lahko vrnemo v normalno stanje. Mogoče smo zdaj še bolj energični, še bolj pripravljeni. tako da se veselimo tudi mariborskega koncerta,” je dejala in napovedala, da si bodo potem vzeli počitnice. Energijo imajo. “Sploh prvi koncerti po koroni so bili prav osvobajajoči, ker smo bili prej vsi zaprti. Res da smo imeli med korono vaje preko zooma, poskusili smo tudi snemati, a to ni isto. Čisto nekaj drugega je, ko si spet skupaj, ko lahko nastopaš na odru,” je poudarila.
Včerajšnji repertoar je bil predvsem pester. “Za vse sladokusce in za ljubitelje starega rocka, popa, nekaj mirnega, nekaj francosko obarvanega,” je našteval Tadej Premužič in dodal: “Se mi zdi, da publika ne bo ostala ravnodušna in da jo bomo spravili na noge.” Glasilke so bile že pred koncertom pripravljene in “ogrete”.
Skupina Perpetuum Jazzile je pokazala v Mariboru, kaj zmorejo na odru brez instrumentov
In na vprašanje, kakšne čudeže delajo s svojimi vokalnimi sposobnostmi na odru, ko iz sebe spravljajo glasove, ki jih drugi ne znamo, pravi, da res včasih v pripravah eksperimentirajo in ugotavljajo, kaj vse se še da narediti. “Res zelo radi eksperimentiramo, da vidimo, kake zvoke lahko spravimo iz sebe, da se lahko čim bolj približamo zvokom instrumentov, ki jih sicer ne uporabljamo na odru. Zato na vajah skupaj poskusimo natrenirati nek zvok trobent, električne kitare, sintesajzerja. Vaja pa definitivno – če hočeš se resno ukvarjati s tem resnim hobijem, kot mu jaz včasih rečem, potrebuješ vajo in potem moraš imeti rad svoj glas in svoje glasilke. Ne smeš jih zlorabljati,” je še dejal in potrdil našo misel, da se lahko petju reče hobi, saj gre za tisto, kar imaš rad. In kot je sam dejal, jih to potem žene k temu, da to tudi delajo. In tudi da na novo ustvarjajo.
Oba sta dejala, da so šli zdaj v bolj rokerske vode in da pripravljajo tudi za prihodnost nekaj novega, a da vsega pa le ne bi izdala.
Danes, v soboto se začne Letni kino Minoriti, ki bo v poletnih sobotnih večerih poskrbel za izbrane celovečerne filme skupaj s pogovori z njihovimi ustvarjalci. Predstavili bodo tudi nekaj kratkih filmov.
Letos si lahko na Minoritih ogledati tudi kultni film Boter, ki je letos star 50 let.
Pozno popoldne in zgodaj zvečer je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru prevladoval dež, a v zaodrju in na odru, kjer je bil še pred dnevi Glavni oder Festivala Lent, so se pripravljali na koncert Piše se leto 2022. Ajdovci z mariborskim bobnarjem združeni v bend Elvis Jackson so upali, da jih Mariborčani ne bodo pustili na cedilu, prav tako tudi domači bend Happy Ol’McWeasel.
Še pred začetkom koncerta – ta se je začel ob 21.30 – je dež ponehal. In publika je prišla, čeprav ni bilo več tako vroče kot med Festivalom Lent, saj so se temperature spustile zaradi skoraj celodnevnega dežja.
Na oder so prvi stopili člani Happy Ol’McWeasel in takoj pokazali, iz kakšnega testa so. Udarni, nabriti, glasni, neizprosni in samosvoji. Občinstvo je bilo sicer prej maloštevilčno kot pa kaj drugega, a saj veste: zvesta publika pride ne glede na vreme in ali je koncert sredi tedna ali konec tedna.
Podlasice pa so seveda pokazale svoje energijo tam gor na odru. Gregor Jančič je skakal na svojo pručko, nagovarjal ljudi pod odrom in pel, ostali so mu glasovno in instrumentalno pomagali. In izrazili spoštovanje tistim, ki so prišli, oni pa njim. In pesmi so se vrstile ena za drugo.
In po vsem času, ki so ga preživeli ena na eno s publiko, so stopili z odra, tja pa so se spravili člani benda Elvis Jackson. Nekaj čez enajsto zvečer so prebudili še zadnje zaspance (no, teh niti ni bilo, a če bi bili, bi bili takrat zagotovo zbujeni). David Kovšca je prav hitro skočil z odra med publiko, kjer se je objemal z drugimi, pel – prevladala je ljubezen.
PIše se leto 2022: Elvis Jackson, David Kovšca takoj pri publiki
Ajdovci so skupaj z Mariborčanom Markom Soršakom Sokijem prav tako pokazali, da se ne bodo predali ne hladnejšim stopinjam ne dežju, če bi ta spet začel padati, sploh pa ne kakemu malodušju. David je skakal kot vedno – seveda se je že v zaodrju dobro ogrel za to -, ostali pa so prav tako pokazali, koliko energije premorejo in da so jo pripravljeni dati publiki.
Marko Soršak Soki
Nihče ni bil na miru. In spet so našli neplavalko, da so jo lahko ponesli nad publiko na blazini. Tradicija, ki mora biti, pa je, kakor pač je. Trajalo je do enih zjutraj. Kot se spodobi za Piše se leto. Poklonili so se publiki, ki je prišla, pozdravili so z aplavzom tudi tiste, ki so bili doma na kavču. A na prvem mestu so se z vsem svojim bitjem tako prvi kot drugi posvetili tistim, ki so jih prišli pogledat in poslušat. Saj zato pa je Piše se leto, kajne?
Tudi kakšno majico so Podlasice našle za koga, Elvisi pa jih bodo dali še delati, tokrat jih je zmanjkalo.
Na prvem so v Zgornji Koreni lahko poslušali dalmatinske pesmi, ki so jih zapeli IL Divji, in jedli morske jedi. Na drugem večeru pa so v Dvorjanah obiskovalci videli akrobatke v zraku, nekaj ognja in poskusili okusne koktejle. Poglejmo, kako je bilo.
Vsako leto dupleški slikar Rajko Ferk organizira likovno kolonijo Duplek art. Letošnja je bila že 13. po vrsti, na njej pa je sodelovalao 40 likovnikov iz 11 držav. Vsako leto pa nato Ferk pripravi tudi več razstav likovnih del, ki so nastala na koloniji.
Tako so si lahko obiskovalci dvorane Kulturrnega doma Dvorjane v občini Duplek lahko že ogledali del likovnih umetnij te kolonije. Letos so pravzaprav imeli rdečo nit, osrednjo temo, ki je bila povezana z aktom. Veliko slikarjev je tako res naredilo ženski akt, drugi pa so ustvarjali “po svoje”. Rajko Ferk nam je ob pripravi na razstavo povedal, da v tej dvorani niso razstavljena vsa dela, na naslednjih pa bo nekaj del izmenično menjaval, tako da bodo lahko zvesti sledilci videli vse. Razstave bo postavljal namreč tudi drugod po Sloveniji, kot to običajno naredi.
Na Golažijadi na Gortini so kuharji in kuharice, ki so se združili v ekipe, kar nekaj ur kuhali golaž.
Vsaka ekipa po svojem receptu, tudi s skrivnimi sestavinami. Tekmovali pa so tako v tem, kdo bo skuhal najboljši golaž, kot tudi v tem, kdo ima najlepšo kuhinjo. Med kuhinjami so bile res tudi razlike, saj so jih postavili na različne načine, prav tako tudi drugače opremili.
Za samo pripravo golaža pa so vse ekipe, s katerimi smo govorili, dejale, da traja več ur. Ne nazadnje se mora meso dobro zmehčati. Pomembna in stalna sestavina vsakega golaža je tudi čebula. Opazili smo, da med rezanjem čebule ni nihče jokal, vsaj ne tako, da bi to pokazal. Nekatere ekipe so poskrbele, da tako same kot obiskovalci niso bili lačni med kuhanjem. Tako so narezale nekaj suhomesnatih izdelkov, ponudile slane prigrizke ali pa doma pripravljeno pecivo. Nazadnje pa smo po vztrajnem spraševanju le izvedeli za dve skrivni sestavini, ki ju je imela ena od skupin. Prepričani smo, da druge ekipe niso zaostajale pri tem in so ju prav tako imele. Preverite v posnetku, kakšni so njihovi recepti za odličen golaž.
Dupleški športhet postaja vse bolj privlačen za obiskovalce.
Da ne postanejo lačni, so ponudniki food truck hrane poskrbeli s sveže pripravljenimi obroki. Manjkalo pa ni niti zabave, saj so se obiskovalci lahko kopali, posedali v senci, otroci pa igrali na zanimivih igralih. Ne nazadnje, tudi glasba je bila. Poglejte, kakšen utrip smo ujeli in kaj so nam povedali sogovorniki, dupleški župan Mitja Horvat, nekaj ponudnikov in nekaj obiskovalcev, ki so uživali ob dobrem vremenu na dupleškem špor(t)hetu.
Iztekel se je 30. Festival Lent. O festivalu, odrih, nastopajočih smo se pogovarjali z Vladimirjem Rukavino, direktorjem Narodnega doma, kjer že vsa leta organizirajo ta festival in skrbijo, da v Maribor prihajajo tudi zvezde svetovnega formata.
Zakaj letos več dogajanja v mestu in manj na Lentu?
30. Festival Lent se je letos odvil več po mestu kot na samem Lentu, kjer je dejansko v prvih letih, lahko rečemo kar desetletjih, bil njegov domicil. Ponovno brez promenade na obrežju Drave, brez stojnic in brez plavajočega Glavnega odra na Dravi tik ob Vodnem stolpu. Glavni oder je bil preseljen na Trg Leona Štuklja, takoj za Vodnim stolpom, na ploščadi in ne na Dravi, pa je bil Jurčkov – Večerov oder, ki je letos gostil raznolike glasbenike. Aktiven je bil tudi Sodni stolp z Minoriti za njim in seveda del športnega Festivala Lent pri Benetkah, kjer so potapljači postavili bazen. Zgodila se je tudi mednarodna veslaška regata. A ljudje so pogrešali prvotno zasnovan Festival Lent, ki je ponujal po celotni trasi Lenta ogromno dogajanja.
Festival Lent: Letos na Lentu ni bilo stojnic, panorame, več manjših odrov
“Festival Lent ni samo Lent, ampak je seveda življenje v vsem mestu …”
Pa smo Vladimirja Rukavino povprašali, zakaj ni vsega tega letos. “To je vprašanje za občino, seveda. Mi smo nameravali imeti stvari na Lentu. Rekli so, da se bo Lent obnavljal. No, in potem smo tik pred zdajci izvedeli, da ta obnova še ni tako blizu …” nam je povedal Rukavina, ki je potem še dodal, da si želijo imeti tako dogajanje na obnovljenem Lentu in v mestu, “ker Festival Lent ni samo Lent, ampak je seveda življenje v vsem mestu, od parka do trgov, ulic …”
Na Glavnem odru in drugod tudi letos zvezde svetovnega formata
Glavni oder na Trgu Leona Štuklja se je dobro prijel. Tam so tudi letos bile zvezde svetovnega formata. Kar se včasih pozablja ali pa se ljudje niti ne zavedajo tega. Vsa leta je namreč Festival Lent ponujal tudi to. V Maribor so prihajali in še prihajajo glasbeniki, ki so po svetu izjemno cenjeni in spoštovani. “Vesel sem tega, kar ste ravno zdaj rekli. Kajti marsikdo ne ugotavlja, da je Vlatko Stefanovski, ki je eden od treh najboljših kitaristov na svetu, zvezda, ker pač prihaja iz Makedonije. Tako razmišljajo ljudje. Ja, zares gre za to, da prihajajo zvezde in da je izjemno kakovosten program. Predvsem zelo dobro sprejet s strani občinstva,” je dejal Rukavina. A hkrati opozoril: “V tej smeri nadaljevati s tako skromnimi sredstvi ne bomo mogli več. Upajmo, da bo teh sredstev več in takrat bodo mogoče tudi zvezde malo bolj prepoznavne sleherniku.”
Jurčkov – Večerov oder je bil namenjen slovenskim glasbenikom, od kantavtorjev do rokerjev
Jurčkov – Večerov oder je bil oder, pri kateremu so namenoma združili imeni nekoč ločenih odrov. In tam pri Vodnem stolpu je bil zanimiv program. Na njemu so bili Adi Smolar, Andrej Šifrer, sinoči tudi Zoran Predin pa mnogi drugi, tudi mlajše glasbene skupine, ki pa so si s svojo glasbo že utrle pot na festivale in samostojne koncerte, kjer imajo svojo občinstvo. “Vedno so me spraševali, zakaj Predin, zakaj Kreslin, zakaj Smolar. Zakaj Smolar? Videli smo, dva tisoč ljudi na obrežju Drave je prišlo na koncert Adija Smolarja. Enako se zgodi za Kreslina in enako se zgodi za Predina. Ljudje imajo radi to in ne vem, zakaj bi si morali izmišljevati nekaj drugega, če so to stvari, ki so stalnice,” pravi Rukavina.
Zakaj čevapčiči in ne kaj drugega?
“Ljudje so rekli, pa čevapčiče imate samo ob Dravi. Torej, nismo jih imeli mi. Imeli so jih tisti, ki jih prodajajo. Ampak verjetno so jih prodajali, ker jih ljudje jedo. Ker so dobri. Tako da to so pač neke pavšalne stvari, v katerih smo se v preteklosti pogovarjali, pa upam, da se več ne bomo rabili,” je bil še odločen Rukavina.
Oder Minoriti: intimen, a hkrati bi bil lahko še večji?
Zaživel je tudi oder Minoriti. Po eni strani je intimen. Po drugi strani pa dovolj velik za marsikatero prireditev, ali koncert ali stand-up nastop ali performens ali gledališko igro. No, s tem zadnjim delom, da je dovolj velik za marsikaj, se Rukavina ravno ne strinja: “To, da je intimen, se strinjam, da pa je dovolj velik, pa ne. Zaradi tega, ker če bi bil dovolj velik, bi lahko tja postavili mjuzikl, bi lahko tja postavili kako drugo predstavo. In če bi imel več kot 520 sedežev, kot jih ima, če bi jih imel vsaj tisoč, kar bi se dalo, če bi takrat razmišljali, bi bil tudi samovzdržen. S 500 sedeži ne pokriješ nobenih stroškov.” A dodal je, da je oder Minoriti lep, da smo nanj lahko ponosni, le stroko bi morali pri načrtovanju upoštevati.
Oder Minoriti
Artkamp – ponos festivala, pestro pa tudi na Ani Desetnici
Artkamp, ulice in trgi so bili polni. Dogajalo se je na polno. Nekateri so sicer menili, da neke omejitve ostajajo, drugi, tudi Rukavina, da omejitev ni več, predvsem zaradi covida. “Artkamp je poln, prijeten, je prostor za vso družino. Če pa govorimo o Ani Desetnici, torej o festivalu uličnih gledališč, pa je Maribor zrl v nebo. Nad Rotovžem so italijanski umetniki izvajali zares prekrasne stvari,” je dejal Rukavina.
Ana Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcija, pigac.si
Po Festivalu Lent se lentanje nadaljuje s koncertoma
Rukavina je še dejal, da so na županovo željo podaljšali dogajanje ob vikendih, da poskusijo, kaj to pomeni. Tako sta načrtovana še dva koncerta: Piše se leto in Perpetuum Jazzile. V četrtek bosta na Piše se leto legendarni skupini Happy Ol’ Mc Weasel in Elvis Jackson. “Mkvisli” so tisti, ki so postali akrobatsko glasen in žejen mariborski folk punk rock bend, “elvisi” pa ajdovski punk rokerji z mariborskim bobnarjem Markom Soršakom Sokijem. V svoji dolgoletni karieri pa niso osvajali le slovenskih odrov, ampak jih ljudje poznajo tudi z mnogih koncertnih prizoriščih po Evropi. Naslednji dan pa bo na odru še skupina Perpetuum Jazzile.
Videoutrinki dogajanja
Prvi večer dogajanja na Glavnem odru Festivala Lent je začel Magnifico:
Letos je bila na Glavnem odru tudi Rock opera:
Zadnji večer na Glavnem odru sta nastopili skupina Šukar in Džambo Akuši orchestra:
Bajaga in njegovi Instrukturi so se po 13 letih vrnili na Festival Lent in naredili na Trgu Leona Štuklja izjemno rokenrol zabavo. In če so bila na prejšnjih večerih na trgu sedišča, jih tokrat upravičeno ni bilo. Ni bilo potrebe po njih, saj je publika plesala, pela, tudi kričala tik po odrom.
Pevec, kitarist in skladatelj Momčilo Bajagić Bajaga že 38 let skrbi za rokenrol, balade in pesmi, ki vsakič znova dvignejo na noge publiko, kjerkoli že so. In tudi tokrat je bilo tako. Bajaga je pel, Instruktori so igrali, publika je uživala. Uspešnice so se vrstile od začetka do konca koncerta. In tudi potem, ko so že rekli, da je konec koncerta, so se vrnili na oder in zaigrali še nekaj pesmi.
Bajaga in Instruktori so ponovno pokazali, da so uigrana, kakovostna, vrhunska ekipa.
Vse od začetka do konca so bili polni moči, spogledovanja s publiko so se vrstila, Bajaga in Instruktorji niso bili niti za trenutek na miru, tudi plesali so. In nagovarjali publiko tudi v slovenščini in si dodatno gradili simpatijo.
Mogoče se kdo spomni tudi njihovega nastopa pred 13 leti, ko so nastopili na plavajočem odru na Dravi, ko je Bajaga prav tako kot včeraj, podaljšal nastop – takrat, 2001, precej čez predviden čas. Sam je potem dejal, da je to eden najlepših spominov v njegovi karieri.
Katedra za Socialno gerontologijo Univerze Alma Mater Europaea je priredila posvet na temo izzivov, ki jih občinam prinaša nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Udeležili so se ga župani in predstavniki občin regije Vzhodna Slovenija.
Slovenija postaja starajoča se družba. Po podatkih ministrstva za zdravje je kar 19,7 % oseb starejših od 65 let in projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30 %.
Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.
V preteklih dneh je nekdo streljal v bližini razdelilne transformatorske postaje na Tržaški cesti v Mariboru.
Pri Elektru Maribor so z vso resnostjo pristopili k reševanju, saj je bilo izstreljeno v notranjost zgradbe, kjer so sicer ljudje. Do večje gospodarske škode pa bi prišlo, če bi izstrelek zadel razdelilno transformatorsko postajo.
Vlado Kreslin je sinoči skupaj z Malimi bogovi pritegnil na Glavni oder Festivala Lent številno občinstvo, ki je skupaj z njimi pelo in uživalo. Že pred tem pa so ljubitelji country glasbe prišli na svoj račun pri Jurčkovem – Večerovem odru, saj je tam prepevala zasedba Pohorje Express.
Vlado Kreslin velja v slovenskem prostoru za izjemnega kantavtora. Glasbena legenda je tokrat z Malimi bogovi nastopila na Glavnem odru. Že z uvodno pesmijo je pokazal, da zna stopiti na oder. Najprej se je zaslišal njegov značilen glas, nato se eden za drugim skupaj z glasbo stopili na oder Mali bogovi, potem se je pojavil še Vlado Kreslin. In glasbena poslastica se je začela. Vrsta njegovih uspešnic je takorekoč ponarodela, ljudje jih poznajo in jih prepevajo, vzeli so jih za svoje. In to se je videlo tudi včeraj. Mojster pesmi s posluhom za publiko in vzdušje pa je poskrbel za dobro počutje vseh, ki so bili na Glavnem odru.
Kreslin je sicer glasbenik, ki sodeluje že vrsto let tako s slovenskimi kot tujimi glasbeniki. Mirno lahko rečemo, da so njegove pesmi brezmejne, prav tako tudi sodelovanje z drugimi. In ob vsem kantavtorstvu ostaja gospod v pravem pomenu besede. Tisti, ki bo s klobukom na glavi prepeval o črni kitari in mnogih drugih tematikah, ki jih je iz življenja prenesel v pesmi. Sam je sicer tudi član društva slovenskih pisateljev, izdaj je več pesniških zbirk ter stal pred kamero pri snemanju filma ter na odru kot avtor glasbe in igralec.
Občinstvo na Glavnem odru med nastopom Kreslina
Že pred njegovim nastopom pa se je country glasba zaslišala na Jurčkovem – Večerovem odru, kjer je nastopila skupina Pohorje Express pod vodstvom Mitje Novaka. Mičo je je multiinstrumentalist (kitare, pedalsteel kitara, mandolina, banjo), ki je sodeloval z mnogimi slovenskimi in tujimi glasbeniki in skupinami, kjer je igral različne glasbene zvrsti od popa (Neisha), bluegrassa (Bluegrass hoppers), irske tradicionalne (Shenanigans), rocka( Crossroads) itd. Pohorje Express pa skorajda ni treba predstavljati, saj nastopajo že dlje časa in prinašajo na slovenski prostor svežino kljub letom ustvarjanja in letom članov.
Sinoči se je z izjemno povorko in nato atraktivnimi nastopi na Glavnem odru začel 34. Folkart.
Raznolikost podob, barve, narodne noše, kostumi in nastopi so Mariborčane odpeljali v skorajda domišljijski svet, ki pa vendarle obstaja, le drugačen je od tistega, ki smo ga vajeni.
34. Folkart se bo po včerajšnjem prvem nastopu odvil še na ulicah in končal v soboto v Dvorani Union.
Producentka Folkarta Alenka Klemenčič je poudarila, da so nastopi več skupin ponovno prinesli v Maribor tudi eksotiko, kot jo radi imenujemo, saj gre za plesne kostume, narodne noše, kulturo, običaje, ki so za nas posebni. Letos je nekaj skupin iz Južne Amerike, kjer so še posebej ponosni na svojo kulturo in običaje, kar tudi radi pokažejo.
34. Folkart: skupina AFS Študent
Ne gre pa seveda niti brez domačih, slovenskih skupin, med katerimi je tudi Akademska folklorna skupina Študent, ki vsako leto začne in konča Folkart.
Mednarodna povorka se je odvila od Glavnega trga do Trga Leona Štuklja, kjer je postavljen Glavni oder.
Na Glavnem odru pa so se vse skupine predstavile s svojimi plesi. Ujeli smo prva dva nastopa – slovensko, domačo skupino AFS Študent in špansko Raíces de Aragón iz Zaragoze.
Pa tudi filipinsko skupino, ki ima sicer domicil v San Franciscu.
Španska skupina na 34. Folkartu34. Folkart: Utrinek s povorke
Nadaljnji program Folkarta po dnevih
Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Čile, Španija)
Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Braziija, Filipini, Poljska)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (Španija)
Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (Argentina, Brazilija, Čile, Filipini, Poljska, Španija, Slovenija)
Sodelujoče skupine v letu 2022
1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora
Sinoči so ob Dravi obiskovalci Festivala Lent uživali ob nastopu mariborske skupine Groovocado. Fantje in dekleti so poskrbeli za plesne ritme pesmi, pri katerih se je marsikdo tudi vstal in zaplesal.
Tako so poskrbeli za soul, funk, disco, pop, rokenrol ter več uspešnic 80. in 90. let prejšnjega stoletja. In če so bili obiskovalci sprva še sramežljivi in jih je bilo hkrati nekoliko manj, so po začetnih ritmih napolnili stopnice pri Vodnem stolpu. In glasbena zabava se je lahko razmahnila. V precej topli poletni noči sta Drava in občasen rahel vetrič poskrbela, da nikomur ni bilo prevroče, skupina Groovocado pa, da je bilo vsem najmanj “fajn”. Po nizu pesmi je sledil skorajšnji konec tega koncerta, a so člani in članice benda zaigrali še nekaj pesmi.
Groovocado na začetku nastopa na Jurčkovem – Večerovem odru
Akrobatska predstava na Glavnem trgu
Izjemno pa je bilo na Glavnem trgu, kjer se je odvijal festival uličnega gledališča Ana Desetnica visoko v zraku. Quadro je namreč poskrbel, da so se gledalci zazrli v zrak, kjer so akrobati na dvignjenem odru plesali. Nastala je iluzija, ki je marsikoga osupnila. Za Ano Desetnico pa vsekakor velja, da je rojena prav na Festivalu Lent v njegovih zgodnjih začetkih, nato pa se je razvila še naprej drugod in v Ljubljani zrasla v samostojen festival, ki ostaja povezan z Mariborom.
Ana Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcijaAna Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcijaAna Desetnica na Glavnem trgu: Quadro. Foto: MP produkcija
Danes odprtje Folkarta in povorka sodelujočih skupin
Danes se začenja Folkart, iz katerega je pravzaprav nastal Festival Lent. Samostojni Folkart vsako leto pripelje v Maribor iz vsega sveta folklorne skupine.
Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)
Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
Sodelujoče skupine v letu 2022
1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba 2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso 3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni 4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu 5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin 6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza 7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor 8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora
V okviru Festivala Lent so sinoči ob Vodnem stolpu na Jurčkovem – Večerovem odru nastopili Leteči potepuhi, ki so zaigrali nekaj svojih zimzelenih pesmi, nato pa je na oder stopil še legendarni Adi Smolar.
Poletni večer z visokimi temperaturami je kar vabil na Festival Lent, kjer se je včeraj ves dan dogajalo. Med vsemi prireditvami na raznih prizoriščih je bil tudi nastop Adija Smolarja z Letečimi potepuhi. Ti so sprva zavzeli oder sami in kakih pol ure peli in igrali svoje razne pesmi.
Energični nastop in nagovarjanje občinstva je pripeljalo tudi do tega, da se je to popolnoma prebudilo, predvsem pa uživalo na stopnicah ob reki Dravi. Prav tam, kjer je nekoč bil glavni, plavajoči oder.
Jurčkov – Večerov oder na Festivalu Lent
Zdaj pa je na ploščadi ob Vodnem stolpu Jurčkov – Večerov oder. En oder z dvema imenoma, saj Lentovci niso želeli opustiti niti enega niti drugega. Večerov oder je sinonim za glasbo, kakršno slišimo letos na tem odru, Jurčkov oder pa zaradi spomina na Jurčka vsekakor mora ostati. In pri tem res ni razprave ali ja ali ne.
Leteči potepuhi so torej zaigrali svoje hite, nato pa so se umaknili z odra in prostor dali Adiju Smolarju. Ta je po svoji navadi občinstvu namenil več besed, hkrati pa zaigral na kitaro in zapel svoje pesmi.
Adi Smolar je zapel svoje hite.
Leteči potepuhi so se mu nato eden za drugim pridružili in večer ob Dravi je postajal vse glasnejši in vse bolj dinamičen
Današnji dan pa Festival Lent ponovno vabi na svoja prizorišča. V mestnem parku se lahko pridružite tako dopoldan kot popoldan družinam na ustvarjalnih delavnicah, na odru Triglav bo dopoldan Poletje v laseh, popoldan pa Povodni mož Ambrož, zvečer pa Maribum Afriqui. Na Grajskem trgu bo ob 18. uri nastopila domača zasedba B-kompleks, pol ure kasneje pa na Glavnem trgu Pozor, muzika na cesti ponuja Natalija Tumpej Trio, v Vetrinjskem dvorcu pa bo Palčica. Ob 20.00 bo na Jurčkovem – Večerovem odru Groovocado. Dogajalo se bo še marsikaj drugega. Celoten program Festivala Lent je zapisan TUKAJ.
Drugi večer Festivala Lent je postregel z odličnim nastopom kitarista Vlatka Stefanovskega na Glavnem odru, malo za tem je občinstvo na odru Minoriti ogrel Tadej Toš. Odlični nastopi pa so se vrstili tudi na drugih odrih.
Makedonski kitarist svetovnega slovesa Vlatko Stefanovski je s številčno ekipo nacionalnega folklornega ansambla Tanec stopil na glavni oder na Trgu Leona Štuklja točno ob dogovorjeni uri nastopa. Vse od prve do zadnje skladbe so igrali in peli uigrano, sproščeno in strastno. Stefanovski je še enkrat znova pokazal, da je po kakovosti v samem vrhu. Nacionalni folklorni ansambel Severne Makedonije Tanec, ki upravičeno velja za kulturnega ambasadorja svoje države, pa mu je sledil in skupaj z Vlatkom ustvaril hipnotičen nastop. Občinstvo je bilo navdušeno vse od začetka do konca.
Občinstvo na Glavnem odru
Tadej Toš je pol ure za začetkom nastopa Vlatka Stefanovskega že žvižgal na odru Minoriti. Le nekaj trenutkov za tem je že uvajal svoje občinstvo v to, da naj pove svoje mnenje, naj bo glasno in jasno. Ni šlo brez pingvinov v puščavi in ne nazadnje tudi ne brez vica, ki si ga je izmislil Tadej Toš. O pingvinih so slišali obiskovalci tudi na koncu. Vmes pa je seveda Toš pokazal svoje znanje vsebinskega sprehajanja od točke do točke, ki je povzročilo smeh in zagotovo velikokrat tudi strinjanje s tematiko. Polna tribuna se je krohotala, smejala in želela od Toša vse več. In tudi dobila.
Tadej Toš na odru MinoritiPublika na odru Minoriti ob nastopu Tadeja Toša
Sicer pa je bilo zanimivo tudi na drugih odrih, tudi na Večerovem – Jurčkovem odru ob Vodnem stolpu, kjer najprej nastopila vipavska zasedba Jet Black Diamonds z rokerskimi pesmimi, tej pa je sledila italijanska skupina Mode Machine Depeche Mode Tribute, ki je tako navdušila, da občinstvo kar ni moglo zapustiti Festivala Lent, ne da bi se pošteno razmigalo.
Občina Duplek je znova organizirala tradicionalno srečanje starejših občanov, starih 75 let ali več. Tokrat prvič v novi športni dvorani, ki je zbrane navdušila.
Občina Duplek vsako leto pozornost nameni tudi starejši generaciji. Zbralo se je kar 250 starejših. V okviru občinskega praznika tako praznujejo vsi, od najmlajših do najstarejših.
Na prireditvi so nastopili glasbenik Marko Mulec, folklorna skupina KUD Tonček Breznar iz Korene in dramska skupina MGC Danica Duplek.
Že več let pri mitnici Muta organizirajo turnir v malem nogometu. Tudi tokrat se je odvil v sklopu občinskega praznika. Udeležilo se ga je kar osem ekip.
Po šestih urah igre se je turnir zaključil. Zmagala je ekipa iz Vuhreda, na drugem mestu so bili nogometaši iz Raven, tretje mesto pa je pripadlo nogometašem iz Bistriškega jarka.
Po dveh letih pavze se je štajerska študentska čaga vrnila. Lampiončki, ki so bili tokrat 40. po vrsti, torej jubilejni, so navdušili tako študente kot tudi nastopajoče.
Lampiončki so razsvetlili nebo nad študentskim kampusom v Mariboru in prinesli obilo dobre glasbe, obilo študentov, ki se kljub obilici dežja niso vdali, ampak vztrajali od začetka do konca pod odrom in na vsej travnati ploščadi za Štukom. Z obilico dela, ki bi sicer, če ne bi bilo pred tem epidemije, trajalo dlje – torej eno leto, kar bi bilo mogoče manj naporno, ker bi lahko delali in načrtovali zlagoma -, sta ekipi Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Štuka spravili pod streho letošnje Lampiončke v približno petih mesecih. In naredili so to tako, kot si 40. Lampiončki tudi zaslužijo. Presežek zadnjih mesecev, kar se tiče množičnih prireditev v Mariboru in okolici, in dokaz, da znajo in zmorejo.
Večurni program, ki se je stopnjeval iz ure v uro
Pred peto je bila ploščad odprta za študente, ob šestih popoldan se je začelo zares, ob dveh ponoči se je še vedno dogajalo. V pavzah med enimi in drugimi nastopajočimi so imeli pripravljen poseben program. Na odru pa Help, Ice on Fire, Mrfy, Big foot mama, Farty animals, Joker out, Alo! Stari pa tudi Gašper Bergant.
Help – Tribute to Beatles
Odlično opravljeno delo
Mnogi so sicer upali, da se vremenska napoved ne bo uresničila, a kaj, ko je že med nastopom Help – Beatles tribute nebo postajalo vse bolj temno. Kasneje se je sonce skrilo, oblaki so šli preko celega neba, padle so prve kaplje dežja – tudi to je svojevrstna tradicija.
Nebo se je stemnilo, kmalu zatem pa je začelo deževati.
In če se je iz vrst tehnične ekipe slišal mrmrajoč stavek, da gre delo enega tedna nekam, v strahu, da bo vse več dežja in vse manj študentov pod odrom, se to ni zgodilo. Dež gor ali dol, ekipe so opravile svoje delo odlično. Ekipa iz Štuka se je potrudila in dokazala, da obvlada veliko prireditev in je kasneje reševala tudi težave zaradi dežja in nevihte, ekipa iz Šouma pa je seveda tudi ves čas vedela, kaj dela. Velika zmaga je že, da so Lampiončke lahko organizirali in izvedli po dveletnem premoru, je med drugim povedal Anej Pevec, da niso iz “cukra”, je dejala vodja ekipe šoumovcev Ajda Habjanič, Živa Valdhutter pa, da so bendi zadovoljni, oni pa tudi, da lahko študentom pripravijo pravo zabavo.
“Vibe” je bil pravi, razpoloženje pozitivno in optimistično
Bendi so bili še ob pol sedmih zvečer optimistični, tako zaradi vremena, predvsem pa zaradi tega, ker je bil na prizorišču pravi “vibe”. Amadej Papež iz novomeškega hard rock benda Ice on Fire je bil zadovoljen, ker se že celo pomlad dogaja razsvetljenstvo in se hodi ven. Bend je prišel v Maribor preko tekmovanja, z mariborsko sceno in Lampiončki so se šele spoznavali, a pohvalil je, da se dogaja. Luka Pernek iz benda Farty Animals, v kateremu skrbijo za pester nabor skladb, je bil na začetku tudi optimističen in hkrati zadovoljen, ker so kot povezovalni bend bili načrtovani, da bodo na odru dlje časa, celo noč med vsemi nastopi drugih bendov. Ob tem pa je seveda poudaril, da Slovenija potrebuje slovenske bende. Gregor Strasbergar iz benda Mrfy, ki prav tako kot Ice on Fire prihaja iz novomeškega konca, a ustvarja indie rock, je poudaril, da so prvič na Lampiončkih, alternativno sceno Maribora pa so spoznali že v Pekarni in Udarniku, kjer so že igrali. Gašper Bergant pa je dobil vlogo povezovalca med enim in drugim bendom. Želja, da ne bi deževalo, se ni uresničila, s katerimi besedami je kasneje poskrbel za slalomiranje med nastopi bendov, pa nam je tudi napovedal. In se nato tega držal.
Navdušenje nad vsemi bendi
Bendi pa torej na odru eden za drugim. Občinstvo pod njim ali pa na drugi strani ploščadi pa sodelovalo v istem ritmu. Med vrhunci pa je zagotovo bil nastop benda Big foot mama. Ujeli smo ga v živo, pod odrom, kjer ni manjkalo niti blata, niti luž, niti dežja. Publika se ni pustila motiti, uživala je sto na uro.
Huronski aplavz pa so si zaslužili tudi Alo!Stari, na katere je bilo treba počakati do konca in je bilo tudi vredno počakati. Treba pa je seveda priznati: vsi so bili odlični, od prvega do zadnjega.
Na začetku junija se začne v občini Duplek praznično dogajanje.
Dupleški teden občinskega praznika so namreč raztegnili kar na mesec dni. Sprva z likovno kolonijo, Vurkofestom, pa vse do dupleškega tedna, ko bo osrednja prireditev. Dogajalo se bo tudi na Vurberškem gradu in še kje.
Več v pogovoru, ki je nastal med oddajo Na glas o občini Duplek v letošnjem letu.
V UKC Maribor so danes predstavili robotko Frido, ki bo sčasoma prevzela nekaj del, ki jih sicer opravlja medicinsko osebje. Danes smo jo videli, kako je prišla do pacienta, mu izmerila temperaturo, ga izprašala po počutju, nato pa sta skupaj naredila še dihalne vaje.
To pa še ni bilo vse. Pacient je namreč lahko z njeno pomočjo pregledal še novice na spletu. Nato pa se je vljudno poslovila in poročala zdravnikoma o pacientovem stanju. Njeno delo je potekalo tako:
Izidor Mlakar iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru je povedal, da so izdelali socialnega robota, ki ima delno človeško podobo z namenom delovanja v študiji. Zbrati nameravajo podatke, ki jih sicer povedo pacienti medicinskim sestram, ko jih te obiščejo v bolniški sobi. Preko vprašalnika namreč robotka Frida zbira podatke o njegovem stanju, o njegovem počutju, ne samo o npr. temperaturi. Da pa pridejo do takih podatkov, potrebujejo pogovor. Vprašanja so na Feriju razvili skupaj z oddelkom za psihologijo.In pri tem je pomembno, da robot sodeluje v pogovoru in da daje pacientu povratni signal. In zato je robot humanoiden, je povedal Mlakar. Frida pa se, kot smo videli, zelo prijazno, vljudno pogovarja tako s pacientom kot tudi z zdravnikom. Mlakar je poudaril, da se Frida nikoli ne jezi, nikoli ni utrujena, da dejansko lahko dela tudi 24 ur na dan. Z njenim delom bi radi delno razbremenili medicinske sestre in drugo osebje. Frida sprašuje govorno, del vprašalnikov pa je lahko tudi viden. Odgovore zbere in jih nato pokaže zdravnikom.
Mlakar je še dejal, da so zelo ponosni, da sodelujejo pri tem projektu.
Bojan Ilijevec, iz UKC Maribor, je po predstavitvi dela Fride in njeni interakciji s pacientom in zdravniki povedal, da je optimističen, verjame pa, da se bodo na začetku pojavili tudi porodni krči. Ves čas bodo skrbeli tudi za varnostni nadzor, da ne bi prišlo do napak.
Robotka Frida je dejansko del mednarodnega projekta ‘HosmartAI – robot v zdravstvu’ . Gre za mednarodni projekt, ki so ga v UKC Maribor pričeli uvajati v klinično okolje. Predmet projekta je prijazna robotka Frida, ki se bo neposredno vključevala v delo na dveh oddelkih Klinike za kirurgijo (Oddelek za torakalno kirurgijo, Klinični oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo). Vojko Flis, vodja projekta HosmartA, je poudaril, da se Frida še vedno uči, obenem pa, da je za njo še vedno nekdo, ki gleda, kaj robot počne. Obenem pa ima tudi varovalko. Poudaril je, da je to eden prvih pilotskih projektov v svetu, temu pa bo pravzaprav sledil še eden.
Bojan Musil iz Oddelka za psihologijo Filozofske fakultetIe Univerze v Mariboru, je povedal, da so roboti že prisotni, a da lahko postane težava, ko so roboti nekoliko podobni ljudem. V samem projektu bodo opazovali namreč tudi to, kako se bodo ljudje odzivali na robota.
Poznate legendarna kolesa Pony? Marsikdo je navdušen nad njimi. Celo tako, da si želi imeti tako staro kolo obnovljeno in vozno.
In prav taka kolesa obnavljajo v okviru projekta Kolesarjenje za užitek, kjer ponije posodobijo, prebarvajo in uredijo na njihovi kliniki. In potem jih predajo lastnikom s čisto pravo pogodbo o rejništvu.
NO, če pogledamo z bolj resnega dela, je tako, da se je zbralo nekaj prijateljev, ki z dušo obnavljajo kolesa v kleti in jih uredijo do take mere, da jih lahko njihovi stari ali pa novi lastniki vozijo in se najbolj kondicijsko pripravljeni spravijo celo na tradicionalno kolesarjenje na Vršič. V UKC 4P poskrbijo ne samo za popravila in obnovo, ampak tudi za posodobljen videz, saj kolesa očistijo, prebarvajo, jim dajo imena. Lastnikom pa “papirje”, s katerimi lahko dokazujejo, da so kolesa njihova. In to so poimenovali kar rejništvo. Vse podrobnosti in zanimivosti nam je povedal Jernej Bravc.
V Mariboru na prizorišču Konjeniškega centra Hipodrom Kamnica se je odvil Pokal Slovenije v preskakovanju ovir. Udeležilo se ga je nekaj manj kot 200 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.
Na hipodromu Kamnica Maribor je bilo ta vikend precej pestro. Tam se je namreč zbralo kar 214 konjev in 194 tekmovalcev, ki so se pomerili v preskakovanju ovir. Čeprav ima ta šport dolgo zgodovino, v Sloveniji ni tako prepoznaven. Število otrok, ki tekmujejo, k sreči znova povečuje. Nekateri so na konju že od rojstva, drugi so začeli ljubezen gojiti kasneje.
V Dupleku je ena izmed najpomembnejših pridobitev zadnjih let izjemna večnamenska športna dvorana, ki so jo zgradili poleg Osnovne šole Duplek. A to hkrati ni edini športni objekt, ki ga imajo v občini v šestih vaških skupnostih in naseljih.
Direktorica občinske uprave občine Duplek Natalija Jakopec je opisala tako enega največjih projektov zadnjih let v občini – izgradnjo športne dvorane, kot tudi delovanje Wakeparka. Pa tudi načrte izgradnje športne infrastrukture po vseh šestih vaških skupnostih.
Letos so v kolesarskem društvo Branik Maribor organizirali že 29. kolesarski maraton po sadno vinskih cestah, ki ga organizirajo v sodelovanju z Občino Pesnica, Kolesarako zvezo Slovenije ter Olimpijskim komitejem Slovenije.
Kolesarji so se v okviru akcije Slovenija kolesari odpravili na maraton po sadno vinskih cestah, ta poteka skozi Pesnico, Šentilj in Kungoto. Start in cilj je v Pesnici.
Omenjen maraton je zagotovo tudi dobra promocija za omenjene kraje, ki imajo veliko za pokazati. Preden so se odpravili na pot smo ustavili tudi kolesarje, ki so z nami delili svoja pričakovanja.
Vsak udeleženec je poleg lepih spominov, prejel tudi malico, medaljo ter spominsko malico.
Osnovna šola Selnica ob Dravi je od četrtka bogatejša za novo pridobitev. Na šolskem dvorišču so uradno otvorili nova igrala, ki se jih učenke in učenci predvsem pa vrtčevski otroci, izjemno razveselili. Nova igrala na šolskem dvorišču so odlična pridobitev za vse, a vendar gre za začetek pridobivanja večje igralne površine, kjer imajo v načrtu še dodajati ostala, nova igrala.
