Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Zveza prijateljev mladine Maribor je na pustni torek poskrbela za dve pustni zabavi. Za dopoldansko in popoldansko. Maškare vseh velikosti so se zabavale ob nastopih klovna, čarodeja, kurentov in drugih. Na foto točkah pa so se tudi slikale v upanju, da dobijo eno od nagrad.

Več v videoprispevku:

Izpolnjevanje PCT je tako rekoč čez noč izginilo. V Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor se je posledično zmanjšal interes za cepljenje, bistveno manj je tudi brezplačnih testiranj.
Pomočnik direktorja za zdravstveno nego, Aleksander Jus meni, da bo v naslednjih mesecih interes za cepljenje še bolj upadel. Primorani so bili tudi spremeniti delovni čas cepilne ambulante.

Za hitri test je potrebno plačati sedem evrov, za PCR pa 73 evrov. Dobra novica je, da je število okužb padlo, zato je odsotnih le malo zdravnikov in medicinskih sester.

Obdržali so tudi sistem naročanja, da se izognejo gnečam v čakalnicah.

V tokratnem Dialogu je bil gost podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved. Spregovoril je tudi o pomembnih projektih in investicijah v mestu Maribor. Med drugim pa ga lahko v pogovoru spoznate tudi drugače, kakšen je v zasebnem življenju.

Glavni del sedanje faze obnove gradu Vurberk so naredili lani, a vendarle imajo načrte za sanacijo še zdaj. Želijo namreč urediti tako grad kot njegovo okolico do take mere, da bo tam vse več življenja.

Več v videoprispevku:

Visoka šola za gostinstvo in turizem Maribor se je letos pred pustnim časom, kot vsako leto lotila peke krofov.

Tokrat tudi z dobrodelno noto. Zaupali so nam, da je čar priprave krofa ravno v tem, da se vse dela z rokami, hkrati pa so njihovi krofi tudi napolnjeni z domačimi marmeladami in drugimi polnili.

Pustni krofi z lepimi “kranceljni” oziroma venčki ter z mehkim in prožnim testom, ki se kar stopi v ustih, so zagotovo sanje vsakega, ki se loti priprave. O tem, kaj krof nujno potrebuje, povprašamo tudi kar maskoto.

Več v prispevku.

V oddaji Report smo govorili o razstavah Pokrajinskega arhiva Maribor, gostili smo gostjo s turistične kmetije Pri kapeli, napovedali pa smo še skorajšnje dneve Arnolda Tovornika, ki bodo marca v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici.

Naši gostje so bili:
Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, in Sabina Lešnik, avtorica razstave Maribor na fotografijah in razglednicah med letoma 1897 in 1941;
Mojca Druzovič, Turistična kmetija Pri Kapeli, ki je predstavila vinogradniško dejavnost v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, E(t)noteko, izletniško- kolesarsko pot z razglednim stolpom v Strahovi in še kaj;
Mihael Kranjčević, dir. Hrama kulture Arnolda Tovornika, in Marko Košir, avtor knjige o Arnoldu Tovorniku, ki sta predstavila vsebino skorajšnjih Dnevov Arnolda Tovornika in knjigo o tem igralcu.

To sredo v oddaji Vzhodna o Mariboru, govorili smo o: Centru Rotovž, sežigalnici, Športu Maribor, Javnemu holdingu Maribor in drugih temah. Gostje so bili opozicijski in koalicijski mestni svetniki: Miha Recek, Aljaž Bratina, Primož Juhart in Matej Žmavc. Na daljavo pa so se oglasili Josip Rotar, Milan Mikl, Vladimir Šega in Alen Filipovič.

V vrtcu Otona Župančiča Maribor so se v zadnjem času pojavile številne kraje, da bi se izognili temu, so pripravili kotiček, kjer lahko vsak prinese ali odnese oblačila po želji.
Tjaša Valano, v.d. ravnateljice vrtca Otona Župančiča Maribor, je dejala: “Nekako se mi je zdelo, da so v našem vrtcu starši, ki so vredni spoštovanja, so pošteni, prav tako naše delavke in se mi zdi pav, da dokažemo, da nismo to, kar se je začelo dogajati okrog kraj.”

Poleg tega so si želeli, da bi otroke navadili na dobrodelnost in ponovno uporabo. Odziv staršev je velik: “Zraven pripeljejo tudi otroke, ki so zelo ponosni in veseli, da lahko pri tem sodelujejo.”

Več v prispevku.

Na dupleškem Zbirnem centru za odpadke so uredili Kotiček za ponovno uporabo.

Občani in občanke lahko v kotiček brezplačno pripeljejo stare elektronske naprave, ki še delujejo, sami pa jih ne potrebujejo več. Iz kotička jih bo odpeljalo podjetje, ki jih bo uredilo in pripravilo za nove uporabnike.

V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o gozdno lesni industriji pri nas. Gostje so bili Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Marijana Cigala, županja Dravograda, Miroslava Novaka, ravnatelj Višje strokovne šole za les in oblikovanje Maribor. Na daljavo so se nam oglasili Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Andrej Janša, finančni direktor Slovenskih državnih gozdov, Jurij Gašper, direktor podjetja Okna.Vrata.Gašper iz Radelj ob Dravi, Silvo Pritržnik iz Slovenskega lesnega združenja in Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarske zbornice Slovenije. Celotna oddaja je na ogled spodaj.

Danes se odvija stavka sindikatov zdravstva in socialnega varstva. Med stavkovnimi zahtevami je dvig vrednotenja delovnih mest, s čimer bi se zaradi enotnosti plač odpravila nesorazmerja pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti.
Sindikati zdravstva in socialnega varstva so se, po tem, ko z vlado niso uspeli zbližati stališč glede zahtev, odločili, da danes med 7. in 22. uro stavkajo. V zdravstvenih domovih in bolnišnicah nudijo le medicinsko pomoč, nego in oskrbo. Pred UKC Maribor se je odvil zbor zaposlenih.

Mimoidoče smo povprašali, ali podpirajo stavko. Kaj so nam povedali pa v prispevku spodaj.

V sklopu informativnih dnevov Univerze v Mariboru se bodo predstavili tudi Študentski domovi Maribor. Pri tem bodo nudili bodočim študentom vse informacije, ki jih potrebujejo za prijavo in za bivanje v njihovih enotah študentskih domov.

Informativni dnevi Študentskih domov Maribor potekajo na daljavo. Študenti bodo preko spleta in informativnih dni izvedeli, kako poteka prijava v študentske domove in predvsem, kdaj. Vodja Referata za študentske zadeve v Študentskih domovih Univerze v Mariboru je poudaril, da je dobro, da bodoči študenti čim prej prijavijo za bivanje v domovih. Na informativnih dnevih bo bodočim študentom svoje aktivnosti predstavil tudi Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru, kaj vse zajema nam je povedala Zala Virant, preds. ŠS stanovalcev Študentskih domov UM.

V Lovrencu na Pohorju si želijo razširiti prostore za ambulante splošnega zdravnika, hkrati pa dograditi k stari zgradbi še prizidek, tako da bodo lahko imeli še druge zdravstvene dejavnosti.
Marko Rakovnik, župan občine Lovrenc na Pohorju: “Naša zdravstvena je zelo stara. Glede na to, da je iz skladov možno pridobiti sredstva, smo pripravili projekt prizidka, dali vlogo in čakamo, ali bomo s to vlogo uspešni. Znesek investicije je visok in občina sama s svojimi sredstvi si takšnega zalogaja ne more privoščiti.”

Direktor mariborskega zdravstvenega doma je dejal, da stavba ne ustreza več kriterijem, za invalide praktično ni dostopa. Med drugim imajo le en vhod, ki služi tako stanovalcem kot pacientom. Na vrsti je urejanje vseh postopkov, da bodo dobili boljše, sodobnejše prostore.

Več v prispevku.

Odlična slovenska smučarka Neja Dvornik je na Mariborskem Pohorju dosegla v dramatični drugi vožnji odlično drugo mesto na tekmovanju za evropski pokal v alpskem smučanju za ženske.

Glede na to, da je bila po prvem spustu na tretjem mestu, je upala, da bo v drugi vožnji uspela progo premagati kot najboljša in doseči prvo mesto. Žal ji ni uspelo, a tudi drugo mesto je izjemen dosežek za tekmovalko, ki se je komaj vrnila iz olimpijskih iger v Pekingu. Najvišjo stopničko bo ponovno skušala doseči jutri. Možnosti vsekakor ima, pri tem pa upa, da je ne bo ujela utrujenost zaradi dolge poti iz Pekinga.

“Že danes zjutraj, ko sem se zbudila, sicer malo utrujena, ker smo šele včeraj prišli iz Kitajske, ampak sem si rekla, danes grem na vse, na zmago, kar bo, bo,” nam je povedala po uspešno odpeljani drugi vožnji današnje tekme v Mariboru. Pravi, da se časovna razlika utrujenost po prvem teku še nista poznali, pri drugi vožnji pa že. Za jutri, ko bo ponovno stala na startu mariborske proge, pa si želi narediti še en korak naprej. In pri tem upa, da se bo počutila vsaj tako dobro kot danes.

V UKC Maribor so danes predstavili aktualno stanje.

“Krivulja kaže, da številne hospitaliziranih bolnikov padajo, upajmo, da se bo trend nadaljeval v prihodnjih dneh. Težave niso samo zaradi števila hospitaliziranih bolnikov, vendar tudi zaradi velikega števila zaposlenih, ki so odsotni z delovnega mesta. Več kot 600 jih je v staležu, odsotnih je 33 procentov odsotnih. To predstavlja enormno težavo,” je dejal Matjaž Vogrin, strokovni direktor.

300 zaposlenih je iz belih oddelkov prerazporejenih na covid oddelke

“Dodaten problem predstavlja to, kar se kopiči že dve leti. Kronični pacienti imajo omejen dostop do zdravnikov na primarnem, pa tudi sekundarnem in tercialnem nivoju. Pozna se pritisk bolnikov. Tako v urgentnem centru kot na hospitalnem delu,” še doda.

Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine:Zaradi porasta okužb je prišlo do porasta hospitalizacij bolnikov s poslabšanji kroničnih obolenj, zaradi tega smo morali odpreti rdečo cono tudi na interni medicini in na ta račun smo zmanjšali število necovid bolnikov. Tudi ti bolniki so bolni, potrebujejo našo obravnavo, ki je v tem trenutno motena najbolj.”

Gregor Prosen, dr. med. Strokovna vodja zdravstvene nege: “Samo na bolezenskem delu, kjer obravnavamo paciente, ki so oboleli, ne poškodovani in imajo hujšo vrsto simptomatike, se je število povečalo za približno 100 procentov.” Dobra petina zaposlenih je odsotnih.

Urgentni center deluje na robu svojih zmožnostih, patologija je raznovrstna, priznati je treba, ljudje so bolni, potrebujejo pomoč. Nakopičil se je čas in leta, kjer sistem ne deluje normalno. Že prej je bil pošteno podhranjen.

“Želimo si otoplitve in upajmo napovedanega konca in sprostitve številk, da bomo lahko bolj normalno in z večjo možnostjo skrbi oskrbovali paciente, ki potrebujejo pomoč in da bo tok pacientov iz urgence dalje potekal lažje. Prostorska in kadrovska stiska se pozna na vseh oddelkih,” zaključi.

Izobraževalni center Piramida Maribor izobražuje deficitarne poklice mesar, pek in slaščičar.

Poudarek dajejo praktičnemu usposabljanju, dijaki pa imajo veliko možnosti nadaljnjega izobraževanja. Obiskali smo jih pri praktičnem pouku. Gre za deficitarne poklice, torej poklice katerih primanjkuje kadra z ustrezno usposobljenostjo. Z izbiro izobraževanja v teh smereh so dijaki dodatno nagrajeni z deficitarno štipendijo.

Gre za šolo, kjer dijaki razvijajo svoje spretnosti vezane na poklic in hkrati razvijajo svoje kreativne ideje. To smo se na lastne oči prepričali tudi med slaščičarji.

Več v prispevku.

V Sloveniji je trenutno okoli 190 tisoč aktivnih primerov okužb s koronavirusom. Dnevno opravijo tudi po 100 tisoč hitrih antigenskih testov. PCR testov je bistveno manj, saj lahko nanj napotijo le zdravniki.

V zadnjem času se nemalokrat pojavijo dvomi o strokovnosti izvajanja hitrih testov. Mesta za testiranja rastejo kot gobe pod dežju, a žal pogosto strokovnost ne spremlja hitrosti nastajanja novih mest.

V zadnjih tednih številni poročajo, da so doma opravili test, ki je bil pozitiven, nato pa ob obisku testirne točke, negativen. In kako to komentira Završnik?


V Sloveniji je v veljavi slovensko covid potrdilo, ki ga prejmemo v kolikor smo pozitivni na hitremantigenskem testu. V kolikor želimo evropsko pa moramo opraviti še PCR test, na katerega nas lahko napoti zdravnik, ali pa ga opravimo samoplačniško.

Večina mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mariboru ima večnamensko dvorano, kjer lahko delujejo društva ter organizirajo različne prireditve. Na Studencih pa na njo čakajo več kot 30 let.

Šauperl meni, da bi bila dvorana velik doprinos za Studence, sploh v časih, ko so v izgradnji številne novogradnje, in bo ljudi na tem območju še več.

Več v prispevku.

To sredo v oddaji Vzhodna govorili o olimpijskih igrah in olimpijskem festivalu evropske mladine. Gostje so bili Mojca Doupona, iz direktorata za šport MIZŠ, mariborski podžupan Samo Peter Medved, Nataša Ritonija in Sašo Polič, vodji projekta OFEM 2023, Tomaž Barada se je oglasil iz Pekinga, Peter Brüll, športni direktor evropskega olimpijskega komiteja se je oglašal s Finske, v naši druži pa bo tudi Maja Ružič, direktorica Študentskih domov UM.

Mariborska vijoličasta nogometna ekipa se je vrnila s priprav v Turčiji, kjer so imeli poleg treningom tudi tekmovalni spored.

Fantje so odigrali štiri tekme, v skupnem seštevku imajo zmago, poraz in dva remija. Dosegli so šest golov, isto število zadetkov pa so prejeli. Trener Radovan Karanović je na mariborskem letališču po vrnitvi povedal, da so 12 dni priprav izkoristili maksimalno, “štiri tekme, v katerih smo dobili določene odgovore, tudi treninge smo izkoristili, tako da je dobrih 12 dni za nami.” Meni še, da so se stvari izkristalizirale, tako da je večji del ekipe znan za nadaljevanje. Več igralcem so pri igranju prijateljskih tekem dali priložnost. Izpostavil je, da je Ivanovič potrdil določeno kakovost, zadovoljen pa je tudi z igro Maxa Watsona, ki se je nedavno pridružil ekipi. V 12 dneh so fantje imeli zelo malo prostega časa. Zdaj se bodo že morali pripraviti na derbi z Olimpijo. Kar se tiče zdravstvenega stanja igralcev in vzdušja v ekipi, pa pravi, da je vzdušje odlično, zdravstveni karton pa je, razen pri mlajših, tudi dober.

Gregor Sikošek je na mariborskem letališču povzel, kako je bilo na pripravah: “Trener nam je na začetku povedal, da bomo imeli bolj naporne treninge, kasneje, ko smo imeli več tekem, smo intenzivnost malo popustili.” Sneg, ki je po več letih zapadel, jih ni motil, saj je do treninga že skopnel. Zdaj imajo nekaj dni prosto, Sikošek je dejal, da je treba to izkoristiti za maksimalen počitek in nato s polnim zagonom odit v prvenstvo. Tudi on je pohvalil vzdušje v ekipi, da se dobro razumejo in da je trener jih zaradi tega pohvalil. Upa, da bo to tudi ostalo. Meni, da so odigrali dobre prijateljske tekme in da če bi ves čas igrali na takem nivoju, bi bili uspešni. “Ko se bomo uvrstili v Evropo, nam bodo te izkušnje dobro prišle,” je poudaril. Pravi, da je zdaj najbolj pomembno, da so zdravi in da ohranijo dober ekipni duh.

Minulo sredo smo v oddaji Vzhodna gostili Barbaro Toplak Perovič iz Alma Mater, rektorja UM Zdravka Kačiča, direktorja mariborskega zavoda za zaposlovanje, župana občine Muta, Mirka Vošnerja. Na daljavo pa so se nam oglasili direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, Janez Damjan, Urban Lapajne s Tovarne podjemov, župan občine Vuzenica, Franjo Golob, Sabina Žnidaršič, iz ljubljanske univerze ter Zlatka Lebar, ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.

Celotna oddaja na ogled na spodnji povezavi.

Danes, 26. januarja, se je odvila 4. izredna seja Občine Ruše. Na predlaganem dnevnem redu je bila tudi problematika novih cenikov Javnega zavoda Športnega parka Ruše, a je bila umaknjena iz dnevnega reda.

Za umik točke je glasovalo sedem od 15 prisotnih svetnikov, eden je glasoval proti umiku. Gradivo so svetniki prejeli šele danes ob prihodu na sejo. Očitki so padli na to, da gradivo ni bilo ustrezno pripravljeno, kar nekaj pa jih je bilo mnenja, da razprava o tej tematiki ne sodi v občinski svet. Darko Knez je opomnil, da je županja sama imenovala ljudi v svet zavoda in med njimi sta bila dva člana njenega volilnega štaba. Da nihče ne ve, za kakšne cenike se gre, je označil za sprenevedanje.

“Takšno pranje umazanega perila ne spada na občinski svet”

Darko Knez – ZA – Združena akcija, je dejal: “Takšno pranje umazanega perila ne spada na občinski svet. Mislim, da s tem nekateri želijo te odgovornosti, ki so jo povzročili z imenovanjem ljudi v svet zavoda Cezama z imenovanjem tega direktorja oz. vodstva Športnega parka, samo odkrižati odgovornosti, ki je njihova. To je bilo pričakovano, da se umakne.” 

In kako komentira poziv županje, da direktor Športnega parka Ladinek odstopi: “To je smešno bom rekel. Delati iz nekih stvari probleme, ki bi se morali reševati na nekih drugih organih odločanja, se pravi v svetu zavoda, mogoče v nekem dialogu med županjo, direktorjem Športnega parka. Jaz mislim, da so te stvari primerne, da se rešujejo za mizo, ne na občinskem svetu, kjer bomo mi odločali o nekih cenikih, programih, za katere nismo kvalificirani. Zato imamo ljudi, ki so tam nastavljeni.”

Knez: “V končni fazi je županja sama imenovala ljudi v svet zavoda. Kot vemo, sta bila dva člana njenega volilnega štaba imenovana v svet zavoda, tako da to sprenevedanje, da nihče ne ve za kake cenike se gre, je malo smešno.”

“Jaz mislim, da morajo to oni popraviti, ne pa občinski svet”

Martin Lesjak – SD pa je komentiral: “Že pred časom, ko smo dobili prve cenike, ko je nam občinska uprava poslala e-mail, kake cene imamo na bazenu, sem komentiral, da je to domena direktorja in sveta zavoda. Mi lahko o tem razpravljamo, a ne moremo o tem odločati na občinskem svetu. Danes smo dobili gradivo, ko sem prišel na sejo. Ki naj zdaj jaz to preštudiram, kaj je prav in kaj ni prav. Cenovna politika ne more javno prati perila, naj se ljudje, ki so iz strani lastnika, občine, postavljeni v svet zavoda, s tem ukvarjajo.”

“Ko so potrjevali cenik, je bila seja dopisna. Jaz pa mislim, da svet zavoda ne sme potrjevati spremembe financ na dopisni seji, ampak mora biti seja sklicana. Jaz mislim, da morajo to oni popraviti, ne pa občinski svet. Sem pa za dialog, da imamo dobre cene tukaj,
ampak ekonomsko upravičene,” doda.

“Vodstvo občine se je popolnoma zaletelo v neprimerljivi dve vrednosti jabolk in hruški”

Mihael Kranjčević, Neodvisna lista #SKUPAJ: “Takšna praksa je zelo nenavadna. Že prvič pranje nekaterih stvari v javnosti, je popolnoma nepotrebno. Res pa je, da tako po pristojnosti, po papirjih, da tako rečem, ne županja ne občinski svet nista pristojna, da se o tem pogovarjata in če pomislimo, da v večjih občinah imajo ne vem koliko javnih zavodov, in da bi vedno mestni svet ali občinski sveti o tem razpravljal, je malo nenavadno.”

“Jaz mislim, da je nujno potrebno, občina kot ustanoviteljica ima v svetu zavoda velik vpliv, če ne odločujoč na take stvari, da bi te stvari lahko rešili zelo elegantno”

V nadaljevanju pove, da meni, da se je vodstvo občine popolnoma zaletelo v neprimerljivi dve vrednosti jabolk in hruški: “In je to v končni fazi, glede na današnji dnevni red, to zelo nepomembna zgodba napram energetski obnovi, kjer se pogovarjamo o milijonih evrih, tu pa o tem, kaj je nekdo rekel, napisal. Nepotrebno skratka.”

“Noben župan ali občinska uprava se nimajo pravice vmešati v delo direktorjev ali javnih zavodov”

Barbara Jert, ZA – Združena akcija, je komentirala tudi županjin poziv k odstopu direktorja Športnega parka Ruše: “Mislim, da je to absolutno absurd. Noben župan ali občinska uprava se nimajo pravice vmešati v delo direktorjev ali javnih zavodov. Mislim, da nikjer v nobeni občini se to ne dogaja, vsaj upam, da se ne dogaja.”

V nadaljevanju je pojasnila, da meni, da so tržne cene nekega javnega zavoda stvar direktorja: “Mislim, da je njegova avtoriteta bila načeta, kršena in mislim, da si kaj takšnega ne smemo in ne moremo privoščiti. Konsenz med direktorjem in županjo pa se mora postaviti med štirimi stenami in tudi dialog, in upam, da se bo postavil in da takšnega vmešavanja v prihodnosti ne bo.”

Županja Urška Repolusk je bila sicer na seji prisotna preko ZOOMA, saj je v karanteni, zato je po seji za njen komentar, nismo mogli povprašati.

“Imamo direktorja, imamo vodstvo občine, ki bi moralo komunicirati, pa ne preko interneta”

Med drugim je umik točke predlagal Jernej Ajd, 2×2 Neodvisna lista:Pri točki 6. mi nekaj ni jasno. To gradivo, ki smo ga dobili, ne vem, kaj sporoča, zato se sprašujem o namenu točke, nisem videl niti enega predlaganega sklepa, pa se sprašujem, če bomo imeli samo debatni krožek oz. kako bomo zaključili to točko.”

“Imamo za to pristojne organe, da se taka vprašanja rešujejo znotraj njih. Imamo direktorja, imamo vodstvo občine, ki bi moralo komunicirati, pa ne preko interneta, imamo svet zavoda, ki je pristojen za take zadeve in jih je potrdil. Jaz skratka, smisla te točke danes na tej seji, ne vidim. Predlagam, da se gradivo dopolni, da se priložijo zapisniki sestankov, kaj in kako so se dogovarjali.”

“Smo predlagali v svet naše člane in ti člani delujejo v nasprotju s politiko občinskega sveta”

Oglasila se je tudi Marjana Kotnik Poropat, DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije, ki se s predlogom umika ni strinjala: “Cene so tako visoke, da mislim, da je treba razmisliti, na kakšen način so bile spremenjene in o tem kaj reči tudi na občinskem svetu. Smo predlagali v svet naše člane in ti člani delujejo v nasprotju s politiko občinskega sveta, ki se s takšnim porastom ne strinja, vsaj jaz, ki zastopam upokojence, ki imajo male penzije in ne bodo več mogli na kopanje, se ne strinjam. Kaj šele drugi, ki so prihajali, tudi šole so v velikem številu pripeljale otroke iz drugih krajev, tudi iz Maribora, na tak način ne bomo več v Rušah zanimivi.”

Minulo sredo smo v oddaji Vzhodna gostili Janeza Žaklja, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, Davida Švarca, generalnega sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, Aleša Ciringerja, direktorja Gasilske brigade Maribor ter Mirana Korošaka, predsednika Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. O gasilstvu in povezanih temah, pa so spregovorili tudi gostje, ki se javili v oddajo.

Celotna oddaja na ogled na spodnji povezavi.

Lani so se cene neprofitnih stanovanj dvignile prvič po letu 2003. Če je bilo leta 2015 prosilcev okoli 700, jih je bilo na zadnjem razpisu več kot 1000.

Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor ima v lasti 2035 stanovanj, 95 odstotkov jih je v tem trenutku zasedenih. Stanovanja so primorani prodajati, da si lahko zagotovijo finančna sredstva za investicijske obnove obstoječega fonda.

Cene bodo 35 odstotkov višje

Najemnine so se lani, ko je bila sprejeta novela stanovanjskega zakona, po 17-ih letih prvič spremenile in se bodo višale v prihodnjih treh letih. Konec leta 2023 naj bi bile okvirno 35 procentov višje. Prosilcev pa je iz leta v leto več.

Lani so bili sicer primorani odpisati nekaj več kot 135 tisočakov, ti so posledica osebnih stečajev, smrti ali zastaranosti. Vse trenutne terjatve do najemnikov pa znašajo dobrih 1,7 milijona evrov.

Več v prispevku.

Pod Vurberškim gradom je zanimiva soba pobega, v stavbi Kulturnega doma Vurberk so namreč uredili tematsko sobo pobega kot atelje umetnika Francesca. Poskrbeli pa so tudi za aplikacijo Vurkov zaklad, s katero povežejo vse člane družine pri raziskovanju okolice.

Obiskovalci se v sobi pobega znajdejo v ateljeju slikarja Francesca. Da bi uspeli pobegniti ven, morajo rešiti vse uganke in opraviti vse naloge. Župan Dupleka Mitja Horvat nas je vodil po sobi, a namigov, kako se reši uganke in opravi naloge ni izdal. Užitek reševanja tako ostaja obiskovalcem. Prav tako pa tudi, kaj vse ponuja aplikacija Vurkov zaklad družinam. Med drugim namreč poskrbi ne samo za spoznavanje Vurberka, ampak tudi za povezovanje vseh članov družine v ekipo, ki skupaj hodi po zanimivih poteh od prve do zadnje točke.

Več v videoposnetku:

Na Muti urejajo širokopasovno omrežje za internet, optiko. Pred leti so ga že uredili na periferiji, kjer je ostalo še nekaj sivih lis. Zdaj pa so na vrsti center Zgornje Mute, Spodnja Muta, Gortina in druga naselja. Dela bodo po besedah župana predvidoma nadaljevali spomladi.

Več v videposnetku:

V lanskem letu so se v občini Muta lotili športnega igrišča na Spodnji Muti. Župan ob pregledu gradenj, obnov in sanacij poudarja, da dejansko ves čas skrbijo za vsa naselja. Športno igrišče na Spodnji Muti je tako eno od tistih, ki ga postopoma nadgrajujejo glede na vsebine in potrebe športnikov in rekreativcev.

Župan občine Muta Mirko Vošner je izpostavil, da do gradenj, posodobitev in sanacij prihaja ne samo v naselju Zgornja Muta, ampak tudi v vseh ostalih naseljih: “To sem prepričan, da razpršimo izgradnjo omrežij, dela cest, novogradnjo tudi v naših zaselkih, seveda pa je center Mute tisti, kjer se največ stvari dogaja, tudi kliče po največjih obnovah.”

Postopno urejanje športnega igrišča v Spodnji Muti

V Spodnji Muti so se že pred leti lotili urejanja športnega igrišča, tega postopoma glede na želje in potrebe ter razpoložena sredstva urejajo še naprej. Tam je igrišče za košarko, za mali nogomet, balinišče, pumptrack itd. Tako so se lani lotili nogometnega igrišča, za to pa tudi pridobili nekaj sredstev.

Več v videoposnetku:

Načrti pa se ob tem ne ustavljajo, športno igrišče za različne aktivnosti bo deležno še nadaljnje nadgradnje.

December, najbolj prazničen mesec v letu, v uredništvu BK TV praznujemo nekoliko drugače.

Obiskali smo več občin v naši regiji, rdeča nit obiskov občin pa je bil slogan “Delajmo dobra dela”. Tokrat smo bili v Lovrencu na Pohorju, kjer nas je župan Marko Rakovnik popeljal po kraju.