Posebno priznanje HORUS 2020 kot družbeno odgovoren posameznik je letos prejel Danilo Burnač. V utemeljitvi so zapisali zapisali, da je njegova težnja k družbeno odgovornemu ravnanju prisotna vso njegovo celotno poslovno kariero in da se zdi, da se z leti še stopnjuje. Burnač pa ne deluje družbeno odgovorno samo na poslovni poti, ampak tudi sicer deluje družbeno odgovorno in dobrodelno. Prav k temu pa poziva tudi druge.
Več v videointervjuju:
Na Muti se bodo predvidoma v naslednjem proračunskem obdobju lotili urejanja zbirnega centra odpadkov. Želja pa je urediti tudi karavlo Bistriški jarek, dokončati pomožni prostor v glasbenem domu. Prav tako pa nadaljevati urejanje strelišča in poskrbeti za šolski okoliš na Zgornji Muti in okolico vrtca na Spodnji Muti.
Več v videoprispevku:
Današnje množično testiranje v Mariboru se je začelo s slabo uro zamude. Po neuradnih podatkih naj bi zamujala ekipa, čakali pa naj bi tudi na same teste. Ob množici več kot 100 ljudi, ki so čakali prvo uro v dolgi vrsti pa se je pojavilo tudi nekaj ljudi, ki so proti tovrstnemu testiranju in tudi proti tem testom. Naša ekipa je govorila tako z nasprotnico testiranja kot tudi z ljudmi, ki so za testiranje in je to bilo že opravljeno.
Množično testiranje v Mariboru
Pred Dvorano Tabor danes in jutri izvajajo množično testiranje. Množica ljudi se vije v dolgi vrsti kot jara kača, med njimi je sicer primerna razdalja, nosijo zaščitne maske. Na to, da tovrstno testiranje ni zanesljivo in da se nanj ne velja zanašati, pa je izpostavila naša prva sogovornica v anketi. Izpostavila je, da ima “pridobljene podatke in videoposnetke, kjer CPR-testi reagirajo in na kokakolo in na marmelado in na mleko, torej, ne vem, kaj naj rečem, če na ne vem kaj reagirajo, kako lahko ljudje še sploh zaupajo takšnim testom”. Po njenih besedah so bile palčke za testiranje aprila drage, zdaj pa naj bi bile poceni. Pravi, da obstajajo tudi slike zaprtih, zapakiranih palčk za testiranje, na katerih naj bi pisalo ponekod, da so pozitivni testi, na drugih pa, da so negativni testi.
Sicer pa sta z nami spregovorili tudi moški in ženska, ki sta stala dobro uro ali več v vrsti, da sta se lahko testirala. Moški je povedal, da ima doma ženo in tri otroke ter starše, ki so že v letih: ” In če lahko s tem testom, bom rekel, zagotovim neko določeno varnost, da vem, ali sem prebolel ali ne, ali sem pozitiven ali nisem pozitiven, grem lahko z malo večjo sigurnostjo na obisk k staršem.” Na testiranje je čakal že od zgodnjih ur. Zanj so ti prostovoljni testi dobrodošli in bi po njegovih besedah jih lahko bilo več: “Enostavno imamo zdaj na voljo samo te opcije, ali so dobre ali slabe, ali je ta pandemija konstrukt ali ne, bomo videli na koncu. Ta trenutek pa si želimo vsi vrniti v neko normalno stanje, normalno življenje, normalno službo.” Poudarja, da je za rabo mask in da se vsak po svoji vesti odloči, kako bo prispeval k temu, da se pandemija čimprej zaključi.
Tudi naša tretja sogovornica je čakala na testiranje iz osebnih razlogov. Prišla je nekaj do osem, na vrsto je prišla malo pred deseto uro. Postala je babica in vnuka ni videla že skoraj tri mesece, ker živijo s sinom na Vrhniki. “Mlada družina ima namen priti v Mariboru in sem se sama od sebe odločila, da bomo sigurni. Upam, da sem zdrava, in sem pač rekla, da imam en dokaz, da prihajajo v Maribor in da bom lahko videla svojega vnuka.” Razlogi za testiranje so torej različni in velikokrat osebne narave.
Celoten posnetek javljanja z množičnega testiranja z izjavo proti in izjavami za si lahko ogledate na spodnji povezavi.
V petek se je Božiček najprej ustavil v Dupleku. Čakalo ga je veliko dela, vzel si je časa kar nekaj ur. Za pomoč pa je poprosil župana in občinske uslužbence. Uredili so mu poseben prevoz, poskrbeli za božično glasbo in obdarovanje se je lahko začelo.
Več v videoprispevku:
Vuzeniški župan je zadovoljen z realizacijo proračuna za letošnje leto in zaključenimi projekti, investicijami v tem letu. Izpostavlja pa, da so zaradi naravnih ujm imeli precej višje stroške. Še naprej pa vlagajo v velik projekt vodooskrbe ter cestno infrastrukturo.
Več v videpriospevku:
V Mariboru in okolici je več kot 200 bunkerjev Rupnikove linije. Bunkerje so začeli načrtovati davnega leta 1935, od leta 1937 pa je bil vodja štaba za utrjevanje divizijski general Leon Rupnik, po kateremu se poimenovali linijo bunkerjev, ki so jih leto kasneje začeli graditi. Mnogi od teh so zdaj zasuti ali v slabem stanju, nekatere ljudje uporabljajo. V Ruperčah pa je domačin Oskar Neuvirt dobil idejo, da bi vsaj enega od njih uredil kot turistično zanimivost.
Več v videoprispevku:
Na Muti je župan na sodoben način, preko digitalne konference predstavil predlog proračuna te občine za naslednji dve leti. Med večjimi in pomembnimi projekti tokrat izpostavljamo prestavitev zidu na pokopališču, izgradnjo gasilskega muzeja in promenadne poti na Zgornji Muti. Velika projekta pa bosta tudi kolesarska pot k industrijski coni in dvorana v Gortini.
Več v videoprispevku:
Zlata lisica bo 16. in 17. januarja v znamenju dveh ženskih veleslalomov, letos brez menjave disciplin zaradi dodatnih preventivnih ukrepov FIS za zajezitev širjenja Covid 19. Ta ukrep je bil sprejet zaradi zmanjševanja potovanj ekip. Organizatorji Zlate lisice so to odločitev pozdravili, saj naše tekmovalke kažejo najboljše predstave ravno v tej disciplini, svoja nastopa pa je že potrdila tudi trenutno najboljša slovenska tekmovalka – Mariborčanka Ilka Štuhec.
Več v videoposnetku:
Ob prvih letošnjih snežnih padavinah je Nigrad aktiviral zimsko službo in izvedel prvi akciji pluženja in posipa cest.
In kdaj so prvič letos izvozili in kako je potekal prvi delovni dan ter tudi noč? Preverite v spodnjem prispevku.
Mariborsko podjetje Lineal je v okviru dobrodelne akcije Za kanček več z inženirji dobrodelnosti namenil 15.000 evrov Domu Danice Vogrinec Maribor za razvoj kmetije v občini Duplek za zgodbe prihodnosti.
V Domu Danice Vogrinec Maribor se že ozirajo tudi v prihodnost. V sodelovanju s podjetjem Lineal, so začeli vseslovensko akcijo Za kanček več z Inženirji dobrodelnosti, v okviru katere pozivajo podjetja, da namesto prazničnega obdarovanja svojo zahvalo za zaključeno poslovno leto izrazijo z dobrodelnimi gestami. Več pa v spodnjem videoprispevku.
Čez dober mesec čaka Simona Marčiča adrenalinska preizkušnja – že sedmič bo z motorjem tekmoval na reliju Dakar. Ta bo tokrat ponovno v Saudski Arabiji, zaznamovan pa bo s strogimi preventivnimi ukrepi. Marčič, ki letos trenira z novim trenerjem – Pokleka se mu je pridružil konec lanskega leta – upa, da bo presegel uspeh prejšnjega Dakarja.
Več v videoprispevku:
Epidemija je precej prizadela tudi vse mariborske domove za starejše. Prvi je bil Dom Danice Vogrinec oziroma njihova enota na Taboru in kasneje na Pobrežju. Povsod je tudi kar nekaj okuženih zaposlenih, a trudijo se da kadrovskega primanjkljaja starostniki ne zaznajo in zanje skrbijo kar se da lepo.
Z direktorjem doma Danice Vogrinec Maribor smo se v minulih dneh pogovarjali o stanju v njihovem domu starostnikov. Bolezensko stanje je vsaj zaenkrat obvladljivo. Več pa v spodnjem videoprispevku.
Fotograf in direktor Fotokluba Maribor Branimir Ritonja je naredil dokumentarni film o fotografiji Mariborskega kroga, v katerega je bilo vključenih 15 fotografov. Krog je nastal v začetku 70. let prejšnjega stoletja, fotografije pa so ustvarjali tudi prej. Z vidika današnjega pogleda na takratno ustvarjanje velja fotografija Mariborskega kroga za sodobno fotografijo, enakovredno sočasnemu fotografskemu dogajanju na tujem. Kot zanimivost: enotnemu vsebinskemu konceptu in podobnim formalnim pristopom so dodali vtis o skupnem avtorstvu, ko na začetnih razstavah svojih fotografij niso opremili z imeni in priimki.
Več v videoprispevku:
Tik pred vrati je december. Mesec, ko postanejo mariborski trgi, mostovi in ulice, najživahnejša družabna prizorišča v mestu. A letošnji december bo zaradi negotovih razmer drugačen – bolj umirjen. Kljub temu pa bo mesto zažarelo v prazničnih lučeh, ki bodo Mariborčanom prinesle vsaj malo čarobnosti.
Letos življenja in dogodke kroji epidemija novega koronavirusa. Še nekaj dni nas loči do začetka najbolj prazničnega meseca v letu, ki bo letos zelo drugačen. Več pa v spodnjem prispevku.
Tokrat v občinskem informatorju:
1. V obeh osnovnih šolah občine Hoče-Slivnica kosila za vse učence
2. V UKC Maribor bogatejši za celoobrazne maske
3. Na Ptuju ustoličili novega princa karnevala
4. Mariborski zdravstveni dom na robu zmogljivosti organizacije dela
5. ŠPORT: Mariborčanka mladinska evropska prvakinja
Tokrat v občinskem informatorju:
1. V Mariboru še vedno veliko okuženih, pozivajo na spoštovanje ukrepov
2. V Lovrencu na Pohorju izglasovali projekte za participativni proračun
3. V Mariboru se je začel virtualni karierni sejem
4. V Sveti Trojici redno razkužujejo javne notranje prostore
5. Mariborska zimska služba dobro pripravljena na sezono
Danes se je v Mariboru začel letošnji karierni sejem. Ta zaradi razmer poteka virtualno, a organizatorji obljubljajo, da bodo osnovnošolci in dijaki kljub temu dobili vse informacije o nadaljevanju šolanja, hkrati pa jim bodo vsebine na voljo več časa.
Več v videoprispevku:
V zadnjem času je velikokrat omenjeno, da so se slovenski otroci polenili, da se med epidemijo koronavirusa premalo gibajo. Mi smo pogledali z druge strani. Kdo je tisti, ki mora otrokom biti zgled in jih spodbujati.
Več v videoprispevku:
Direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Jernej Završnik je danes povedal, da število novo odkritih pozitivnih testov na covid-19 v Mariboru že tri dni upada, a da je še vedno veliko bolnikov, ki niso preboleli bolezni, hkrati pa je med temi tudi veliko takih, ki potrebujejo intenzivno nego. Zato je še vedno treba biti previden pri stikih z ljudmi. Zdravstveni dom pa v teh dneh, kar se tiče organizacije dela, stoji na robu zmogljivosti. Manjka jim namreč kar 116 zaposlenih zaradi različnih bolezni, poškodb in varstva šoloobveznih otrok.
Včeraj so na mariborski vstopni točki, ki spada po Zdravstveni dom Adolfa Drolca, odvzeli bris 296 osebam. Direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik je ob tem dejal, da število pozitivnih testov v Mariboru sicer upada, kar je spodbudno, vendar »pa se je treba zavedati, da imamo veliko število pozitivnih iz prejšnjih dni«. Poudaril je, da pride do poslabšanja stanja pri pacientih tretji, četrti in peti dan. Prav za vse pa je treba ustrezno. Pet do sedem odstotkov gre v bolnišnico, velik odstotni delež teh potrebuje čez nekaj dni tudi intenzivno nego. Veliko breme, kar 93 odstotkov bolnikov pa oskrbujejo nato izbrani osebni zdravniki. Ti skrbijo tudi za vse druge bolnike, ki nimajo covid-19, ampak druge bolezni.
Zdravstveni dom sicer deluje, a se že čuti, da imajo manko zdravniškega osebja. Trenutno namreč manjka zaradi koronavirusa 35 oseb, 33 jih je pozitivnih, dve osebi pa sta v preventivni samoizolaciji. Vseh skupaj odsotnih je 116 oseb, od tega 35 zaradi varstva šoloobveznih otrok, ostali pa manjkajo zaradi bolezni ali poškodb. Tako je trenutno 11-odstotna odsotnost zaposlenih. Direktor je dejal, da organizacijsko delujejo na robu zmogljivosti. Nekaj zdravniškega osebja pa je odšlo na pomoč UKC Maribor, gre za tri medicinske sestre in zdravnico pulmologinjo. Njim pa so na pomoč priskočili tako študenti, ki razbremenijo zaposlene.
Oglejte si 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je bila 28. 10. 2020.
Mesec november je tudi movember, ko se posvetimo temi pravočasnega odkritja in zdravljenja raka prostate. V Društvu uroloških bolnikov Slovenije, gibanju Movember in UKC Maribor opozarjajo, da tudi med soočanjem z novim koronavirusom omenjena bolezen ne ostane na stranskem tiru.
Več v videoprispevku:
Oktobra smo obiskali mestno tržnico v Mariboru prav v času, ko je močno deževalo. Stanje osrednje tržnice, ki je nujno potrebna obnove, je tako v tistem času prišlo še posebej do izraza. Medtem, ko na sodišču še tečejo pravdni postopki zaradi stavbne pravice za tržnico, pa morajo branjevke tudi v takem vremenu tam delati. Na mestni občini pa čakajo na razplet na sodišču.
Več v videoprispevku:
Stiska ljudi se v letošnjem letu marsikje poglablja. Mnogi se bojijo, da ne bodo zmogli se postaviti na noge, na zeleno vejo med epidemijo in po njej. Hkrati pa je že zdaj mnogo posameznikov in družin, ki enostavno nimajo dovolj denarja za dostojno življenje. Tem in podobnim pomaga tudi Društvo UP-ornik s svojo mrežo prostovoljcev in dobrih ljudi.
Več v videoprispevku:
Kako delujejo občinske uprave in šole ter druge ustanove, predvsem pa, kaj je pomembno zdaj za občane, smo preverili v občinah Muta, Vuzenica in Lovrenc na Pohorju. Da je stanje zelo resno in da je treba upoštevati pravila, hkrati pa izkazati tudi potrpežljivost in odgovornost, pravijo vsi trije župani, izvedeli pa smo tudi, kako poteka pouk na daljavo.
Več v videoprispevku s terena:
Mariborski župan Saša Arsenovič, ki je pravkar prebolel covid-19, je dopoldan pozval Mariborčane k doslednemu upoštevanju zaščitnih ukrepov. Obenem pa izpostavil, da bodo v vrtce sprejemali vse otroke, katerih starši si ne bodo mogli zagotoviti drugega varstva. Razložil je še, kako dela občinska uprava in da v mestu kljub epidemiji opravljajo mnoga gradbena dela.
Saša Arsenovič se je odločil za poziv Mariborčanom k doslednemu upoštevanju zaščitnih ukrepov zaradi tega, ker ga je mnogo ljudi, zdravstvenih delavcev in drugih opozorilo, da na ulicah ljudje ne nosijo zaščitnih mask in ne upoštevajo varnostne razdalje.
Več v videoprispevku:
Danes je v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor hospitaliziranih 45 pacientov s covid-19 na akutnem oddelku in 14 na intenzivni terapiji. Strokovni direktor centra Matjaž Vogrin pričakuje, da se bodo v naslednjih 14 dnevih številke hitro spreminjale. Ob tem je izrazil strah, da kapacitete ne bodo zadoščale. Zato prehajajo v tretjo fazo. Na današnji novinarski konferenci so v UKC Maribor sicer izpostavili, da imajo težave zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra.
Tretja faza pomeni, da bodo imeli za potrebe bolnikov s covid-19 na voljo še eno etažo na Kliniki za ginekologijo, stavbo infekcijskega oddelka, nato pa še eno etažo na ginekologiji. Skupaj pa to pomeni enormen napor za osebje, je poudaril strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin in dodal: “Samo za potrebe covid akutnih oddelkov prerazporejeno več kot 110 medicinskih sester, več kot 40 medicinskih sester je prerazporejenih v covid intenzivne enote in več deset zdravnikov je prerazporejenih v te enote. Največje težave pričakujemo pri obravnavi covid intenzivnih pacientov. Sami vidite, kako se te številke večajo, višajo na državnem nivoju.” Poudaril je še, da v njihovi ustanovi to predstavlja “enormen problem, ker že pred to krizo smo imeli velikanske težave pri oskrbi intenzivnih pacientov. Na voljo smo imeli 27 postelj za te paciente in prav nobene rezerve, kar se tiče kadra.” Na oddelku za interno intenzivno medicino imajo namreč samo štiri zdravnike, za perioperativno terapijo pa pet do šest specialistov, tako da za dežurno službo zagotavlja pomoč oddelek za kardiologijo in anestezijo.
Predstojnica enote za intenzivno terapijo za covid paciente Alenka Strdin Košir je izpostavila, da so za covid paciente načrtovali 24 postelj, pri tem pa imajo problem s kadrom. za trenutno 14 bolnikov imajo na voljo 40 sester, od tega jih je zdaj 15 takih, ki so v intenzivnih enotah do zdaj že delale. Priliv covid bolnikov v intenzivno nego je zdaj dva do štiri bolnike na dan, čez teden ali dva pričakujejo bo intenzivni oddelek poln in “bomo morali razmišljati o nadaljnjih kapacitetah”, je razložila Strdin Koširjeva in dodala: “Ko govorimo o sestrskem kadru, ki je naše najbolj ozko grlo – vsakič ko dodamo posteljo, vsakič, ko dobimo dodatne bolnike, sestre prerazporejamo. Prerazporejamo jih enakovredno z obeh ostalih intenzivnih oddelkov, ki delata skoraj normalno naprej in seveda razredčimo znanje in strokovnost tistih dveh oddelkov. Polovico sester pa dodamo z drugih delovišč.”
“Ko se bodo te kapacitete napolnijo, bo delal z bolniki neustrezno izobražen kader,” je dejala Strdin Koširjeva in dodala: “Ko napolnimo 24 kapacitet in se selimo na novo lokacijo, bomo imeli razredčitev. Če imamo zdaj razredčitev sester 40 procentov ustrezno izobraženih, bomo imeli potem 10 do 20 ustrezno izobraženih, na bolnika, ostale bodo prišle od drugod.” Nekatere se bodo v tem času delno priučile, potem pa bodo delali po protokolih, ne pa po individualni obravnavi, kar pa pravi predstojnica bo problem, saj se bolniki med seboj razlikujejo in potrebujejo individualno obravnavo. Strokovni direktor je ob tem dodal, da se je treba zavedati, da bodo standardi padli zaradi za to delo neusposobljenega kadra. “Ker nimamo nobene rezerve, smo zato morali bistveno zmanjšati druge dejavnosti, zato zdaj izvajamo le še nujne posege in zdravimo bolnike s karcinomskimi obolenji,” je še dejal Vogrin.
Izpostavil je še, da razmere po Slovenije niso enake, da imajo nekatere več rezerve, zato bi lahko ministrstvo za zdravje razporedilo kadre tako, da bi bili tam, kjer se borijo za življenja bolnikov. se moralo zdravstveno ministrstvo odzvati ter kadre razporediti tja, kjer se borijo za življenja bolnikov.
Strokovna vodja oddelka za internistično intenzivno medicino Iris Živko je dejala, da imajo premalo kadra, ki bi bil usposobljen za delo s težkimi bolniki, ob tem pa, da so medicinske sestre v stiski, saj se morajo dela še naučiti, a da želijo pomagati.
Vuzeniški župan Franjo Golob je izpostavil, da ima Vuzenica dokaj stabilno stanje v primerjavi z drugimi in da je občina vse od marca sledila vsem navodilom NIJZ, predvsem pa še s svojimi preventivnimi ukrepi poskušala nekako zajeziti, da bi se znotraj občine in regije virus širil. Ravnateljica osnovne šole Mojca Hrastelj Brelih pa je izpostavila, da je ob tokratnem začetku pouka na daljavo ta stekel precej boljše kot spomladi.
Župan Golob je poudaril, da je celotna Slovenija v stanju, ki je zelo zaskrbljujoče. Ljudi poziva k temu, da vsak zase nekaj postori, da ostane zdrav, in izpostavlja, da se z raznimi lažnimi informacijami ustvarja zmedo. Ravnateljica vuzeniške osnovne šole Mojca Hrastelj Brelih pa je naši ekipi povedala, kako imajo zdaj organiziran pouk, predvsem na daljavo. Spomladanska izkušnja jih je marsikaj naučila, poleti so bili na izobraževanju, zdaj so precej boljše pripravljeni na izzive in tudi drugače, boljše organizirani. V veliko pomoč jim je tudi, da imajo računalničarja na voljo več časa kot prej, manjka pa jim boljša računalniška oprema.
Več v videoposnetku pogovora z županom in ravnateljico:
Občina Muta je ena od tistih občin, ki jih novi koronavirus žal ni obšel. Pred nekaj dnevi je bilo potrjenih aktivno okuženih deset oseb, kako bo naprej, bo pokazal čas. “Novi primeri pomenijo še dodatno pozornost in previdnost,” izpostavlja župan Mirko Vošner. Veseli ga, da ljudje razumejo, da je treba spoštovati preventivne ukrepe. Kot pravi, v kraju funkcionirajo glavne, ključne vsebine.
V osnovni šoli poteka pouk v prvih dveh triadah nemoteno, za tretjo pa na daljavo. Poudarja, da ve, da pouk sicer deluje drugače, a je prepričan, da bodo tudi to premagali. Občinska uprava deluje neokrnjeno, okrnjeni so le neposredni sestanki, te so omejili na minimum. Tudi sam sprejema ljudi, ko je to nujno potrebno. Še vedno pa imajo vzpostavljeno mrežo prostovoljcev za pomoč tistim, ki sami ne zmorejo vsega, tudi za starejše in onemogli, da jim prinesejo živila iz trgovine ali kaj drugega.
Več pa v videoprispevku:
Oglejte si 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je potekala 6.10.2020.
Vlada Janeza Janše je danes na celodnevnem obisku na Koroškem. Najprej so premier in ministri imeli delovni posvet v Šentjanžu pri Dravogradu, nato pa so se odpravili na vrsto obiskov po koroških občinah. Pripravili so tudi posebno gradivo s podatki o stanju regije po področjih in izpostavlja izzive, rešitve in projekte. Kako je bilo v Vuzenici, kjer so bili kar trije ministri?
Med vsemi občinami, kjer so bili ministri tudi v Vuzenici, kjer je ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka in ministra brez resorja, zadolženega za evropsko kohezijo, Zvonka Černača sprejel vuzeniški župan Franjo Golob, ki nam je ob koncu njihovih delovnih sestankov in še pred večernim skupnim zaključnim srečanjem v Mežici izpostavil, o čem so govorili tako s področja celotne regije kot tudi same Vuzenice. Vesel je, da nacionalna politika spremlja tudi politiko na lokalnem nivoju. Upa pa, da bo vlada na obisku in po obisku tudi upravičila njihova pričakovanja. Ob tem pa upa, da bo ob veliko dela, ki jih še čaka, se rodila tudi enotnost na Koroškem.
V Vuzenici je župan Golob sprejel ministra Vizjaka in ministra Černača. Kasneje po njegovi izjavi za našo ekipo pa je v Vuzenico prišel še obrambni minister Matej Tonin. Župan je poudaril, da sta ministra zelo pomembna za Koroško, ter povedal, o čem je tekla beseda na sestankih:
