Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V NK Maribor so na današnji novinarski konferenci predstavili tri nove okrepitve, nogometaše, ki bodo v dresu vijoličastih do leta 2022. Med njimi je dosedanji nogometaš NK Celja in najboljši nogometaš slovenske prve lige v pretekli sezoni, Rudi Požeg Vancaš.

Ob njem bosta za Maribor zaigrala še Andrej Kotnik iz ND Gorica in Špiro Peričić iz NŠ Mura. Na novinarski konferenci je tako direktor kluba Zlatko Zahovič potrdil, da gre za rekorden prestop, čeprav o finančnih podrobnostih ni govoril.

To o prestopu pravijo nogometaši:

Medtem je Zahovič na vprašanje novinarjev, ali je v igri še kak prestop, potrdil, da je v igri še en igralec, vendar ime zaenkrat ostaja skrivnost. V svetu nogometa pa so medtem vedno glasnejše govorice o tem, da naj bi šlo za vezista NK Olimpije, Roka Kronavetra.

 

Županja Ruš, Urška Repolusk je sklicala 1. izredno sejo Občinskega sveta Občine Ruše, na kateri je podala predlog za neposredno financiranje Društva prijateljev mladine Ruše (DPM) v višini 30.000 EUR, katere je v proračunu z amandmajem zagotovil predlagatelj Jernej Ajd iz Neodvisne liste 2×2.

Neposredno financiranje se sme uporabljati pri financiranju programov, ki se redno izvajajo in so vitalnega pomena za lokalno skupnost in to je očitno zaznala županja Urška Repolusk in njen podžupan Jernej Ajd, katerega dolgoletna partnerica je zaposlena prav pri tem društvu.

Županja je želela podeliti denar DPM Ruše kar brez finančnega načrta
Da je sklic izredne seje pravi fijasko so opozorili koalicijski in opozicijski svetniki. Županja Urška Repolusk je namreč želela, da se DPM Ruše dodelijo sredstva direktno brez razpisa brez kakršnegakoli finančnega plana. Na seji tako ni bilo jasno za kaj bo društvo denar porabilo, svetniki niso dobili programskih usmeritev društva in nobenih podatkov o številu otrok, ki dnevno obišče društvo, niti števila zaposlenih. Na vse to je opozoril tudi koalicijski svetnik Drago Bolčina: “V sklepu tudi piše, da mora društvo predložiti finančni načrt za leto 2019, ki bo sestavni del pogodbe z občino. Ta finančni načrt, bi tudi moral biti del gradiva, ki smo ga prejeli svetniki za lažje odločevanje. Pa ga med prilogami ni bilo.”

Tudi Bojana Muršič, koalicijska svetnica Socialnih demokratov, je imela za predlagatelja gradiva, kar nekaj vprašanj.

Zanimivo, da je bil nad predlogom sklepa in gradivom razočaran tudi Lovro Bačun, saj ga je v sprejetje predlagala Neodvisna lista 2×2, katere član je tudi sam. “Morda bi se marsikdo strinjal s takšnim načinom financiranja, če bi poznal samo podlago, zakaj se takšno financiranje sploh predlaga. Upam, da v prihodnosti ne bo prihajalo več do takšnih situacij, ko bomo pred sabo imeli premalo gradiva in informacij,” je pomisleke opozicije razumel Lovro Bačun, svetnik 2×2 Neodvisne liste. Nekoliko nenavadna in predvsem neusklajena situacija, saj je predlagatelj sredstev v proračun Jernej Ajd, prav tako iz iste liste. Ali to pomeni, da je Jernej Ajd predlagal sredstva za katera sploh ne ve, kje in kako se bodo porabila, ali pa je šlo zgolj za to, da gredo sredstva iz občinskega proračuna direktno društvu v katerem je zaposlena njegova dolgoletna partnerica? Presodite sami.
Še bolj slikovita je bila Barbara Jert, članica liste ZA – Združena akcija, ki je dejala: “Koliko otrok sploh obiskuje te delavnice oziroma DPM, koliko je tam vzgojiteljic, kakšen program izvajajo? Ima društvo kakšne normative, kolikšno je najvišje število otrok, ki jih še lahko pazi ena vzgojiteljica? Ali je v letošnjem letu toliko povečan vpis otrok, da je potrebno dodatno financiranje? Gre za povečanje programov? Mi nismo dobili v gradivu nobenega podatka, zato sploh ne vem o čem se odločam. Ali je morda ogrožena dejavnost tudi v drugih društvih, ki ne morejo kriti plač oziroma prispevkom tistim, ki pri njih izvajajo neko dejavnost? Pomeni, da bi si direktno financiranje zaslužila vsa društva. Zadeva je zelo pristranska do drugih društev v Rušah, ki prav tako delujejo v interesu otrok.”
Nekateri opozicijski svetniki so videli predvsem priviligiranje določenih društev v občini in “trhle temelje” na katerih stoji predlog o direktnem financiranju Društva prijateljev mladine.

Direktno financiranje društva, ki svoje delavnice izvaja v dopoldanskem času
DPM Ruše je dvigovalo prah že v preteklosti, saj so leteli očitki, da se izvaja vrtčevsko dejavnost in ne le delavnic, prav tako se izvaja dopoldansko varstvo otroka od 9.00 ure do 14.00 ure za precej nižji mesečni znesek, kot nekateri starši, ki za vrtec plačujejo tudi do 350 EUR. Na dodaten problem je opozorila svetnica Silvija Belčič, ki je dejala: “Mi bomo torej nekaj direktno financirali, pa sploh ne vemo kaj. Še posebej pa se mi zdi diskriminatorno do vseh tistih otrok, ki ustvarjalnih delavnic ne morejo koristiti, zato ker potekajo med 9. in 14. uro. Zakaj je vsem otrokom, ki so vpisani v redne vrtce in šolo, onemogočeno koristenje programa oziroma delavnic DPM?”
Na društvu prijateljev mladine Maribor, ki prav tako izvaja delavnice so nam danes potrdili, da se njihove delavnice izven časa počitnic izključno izvajajo popoldan med 15. in 19. uro. Tako v Mariboru njihovih delavnic niso prikrajšani otroci, ki so redno vpisani v vrtec ali šolo.

Izredna seja za DPM Ruše, za športna društva v Rušah pa ni bilo posluha
Županja je namreč brez kakršnegakoli gradiva in finančne konstrukcije, ki so jo zahtevali tudi svetniki, sklicala izredno sejno za Društvo prijateljev mladine Ruše, po drugi strani pa je Športna zveza Ruše že 12.2.2019 pripravila program in finančno konstrukcijo, denarja pa športna društva še danes niso dobila. Zakaj je torej Društvo prijateljev mladine “priviligirano”, da je bilo zanj potrebno sklicati izredno sejo in izglasovati, da od občine dobi denar direktno, brez razpisa in to vse brez predloženega finančnega načrta? Odgovora na to žal nimamo, upamo le, da ni to politično kupčkanje in vračanje usluge Jerneju Ajdu in neodvisni listi 2×2 za podporo v volilni kampanji.
Na  izjemno slabo pripravljeno gradivo in posledično izgubo časa, je opozoril tudi Martin Lesjak, svetnik Socialnih demokratov. Občinsko vodstvo pa je sklic izredne seje utemeljevalo z dejstvom, da je delovanje DPM Ruše finančno ogroženo. Očitno to pojasnilo velja le za določena društva, saj, ko so na nevzdržnost delovanja opozarjala športna društva, sklica izredne seje za njih ni bilo. Darko Knez, ZA – Združena akcija je po seji dejal: S sklicom seje bi lahko počakali dva tedna in tako bi privarčevali davkoplačevalski denar Rušanov, ki se je potrošil za sejnine in sklic izredne seje, da ne govorimo, da nismo danes prejeli nobenega finančnega plana zakaj se bo denar sploh porabil. Torej smo glasovali kar na pamet.

Koalicija zagotovila DPM Ruše direktno financiranje in še prijavo na ostale razpise
Zaradi velikega nezadovoljstva svetnikov, da nimajo nikakršnih podatkov in finančnega ali programskega poročila DPM Ruše, je županja Urška Repolusk umaknila svoj sklep in odredila 15 minutni odmor. Po odmoru pa je nastopil še večji preobrat, saj nov predlagan sklep ni več vseboval, točke, ki govori o direktno namenjenem znesku DPM v višini 30.000 EUR, ampak se bodo direktno krile plače in materialni stroški pri čemer se odbijejo prispevki staršev. So pa s spremembo sklepa, ki so ga na izredni seji sprejeli koalicijski svetniki, Društvu prijateljev mladine (DPM) še dodatno pomagali. Zdaj se lahko DPM poleg zagotovljenega direktnega financiranja, prijavi tudi na ostale občinske razpise vezane na društva. Ne samo, da bodo dobili dodaten denar, preko razpisov bodo lahko “jemali” denar še ostalim društvom kot so Nogometni klub Pohorje, Planinsko društvo Ruše, Strelsko društvo I. Pohorskega bataljona Ruše, Športno društvo Ruše, Kulturno umetniško društvo Svoboda, Društvo invalidov Ruše, Klub KURS, Likovno društvo Rulik Ruše, Športno društvo Bistrica ob Dravi, Športno društvo Bezena, Kulturno umetniško društvo Godba Ruše, Društvo za razvoj LIRA Ruše, Društvo Sena, Šahovsko društvo Messer Slovenija, Kulturno umetniško društvo Bezena in drugi. Ostala društva dobijo namreč samo finance, ki so vezane na razpis. DPM se tako zraven fiksno določene vsote iz občinskega proračuna, lahko prijavlja še na razpise.

Status javnega interesa ima v Rušah kar 20 društev a ti nimajo direktnega financiranja
Jasne in podrobne razlage, zakaj je Društvo prijateljev mladine v občini Ruše tako pomembno, oziroma bolj pomembno od ostalih 20 društev s statusom javnega interesa, svetniki tako niso prejeli. Je pa zanimivo, da ima povsem enak status iz enakega ministerstva še osem društev v Rušah, ki direktnega financiranja iz strani Občine Ruše nimajo zagotovljenega.
“Po natančnem pregledu tega sklepa ne morem podpreti. Kot je že bilo povedano, me je najbolj zmotilo dejstvo, da v gradivu ni nikakršnega plana delovanja. Predvsem bi si želel videti finančni in vsebinski plan društva, ki želi direktno financiranje občine,” je svojo odločitev utemeljil Blaž Sternad, svetnik Slovenske demokratske stranke.

Demokracija komuniciranja županje ponovno povožena
Kot smo že vajeni je županja Urška Repolusk na začetku seje ponovno določila, kateri del seje lahko kamere posnamejo in katerega ne. S tem je občankam in občanom ponovno preprečila, da vidijo celotno dogajanje na seji. Prav tako po seji ni bila na voljo za izjavo za naš portal.

Danes so v Mariboxu predstavili poslovne rezultate in razvojne načrte družbe – povečali so tržni delež in število zaposlenih – Po posodobitvah dvoran in novi južni fasadi, napovedujejo še investicije v gostinsko dejavnost in okolico.
Družba Projektor bila ustanovljena 2015, leta 2017 pa so uvedli blagovno znamko Maribox. Od popolne prenove blagovne znamke pred dvema letoma, razvijajo tako področje kinematografije kot ostale vsebine in dejavnosti. S prodajo zavarovalnice Adriatic Slovenica februarja letos je Maribox prešel v neposredno last KD Group, ki je tako lastnik objekta Maribox in zemljišč v neposredni bližini. Družba Projektor, ki upravlja z blagovno znamko Maribox, je v upravljanje prevzela celoten objekt z vsemi najemniki in je trenutno v fazi preoblikovanja v delniško družbo. Družba Projektor ima bonitetno oceno A+.

Maribox je ena izmed pomembnih naložb skupine KD Group in družba Projektor je ta objekt ponovno obudila. Izpeljali so obsežne investicije namenjene tako sanaciji objekta kot razvoju kinematografske dejavnosti, v promocijo in implementacijo blagovne znamke in druge tehnološke posodobitve. V interesu nam je, da je objekt sestavni del mesta, da se vklaplja vanj, zalogaj, ki je pred nami, pa so nove vsebine,” je dejal Damijan Korošec, KD Group d.d., vodja naložb za Slovenijo.

Maribox med top tremi kinematografi v Sloveniji

Največji del poslovanja družbe Projektor predstavlja kinematografska dejavnost, kjer so, glede na gibanje na slovenskem kinematografskem trgu, zabeležili nadpovprečno rast števila obiskovalcev. Leta 2017, ko so uvedli novo blagovno znamko, je Maribox obiskalo 176.239 gledalcev, lansko leto pa že 208.786 gledalcev, kar predstavlja 18% rast. Na kinematografskem trgu v Sloveniji je bila ta rast leta 2018 povprečno le 8 %. Porast števila gledalcev lahko pripišemo novim kino obiskovalcem, saj konkurenčnemu kinematografu v Mariboru, število gledalcev ni upadlo. »S tem smo se povzpeli na 3. mesto mesto med več kot 50 kino prikazovalci v Sloveniji, od tega 9 multipleksov. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da je Maribor edino mesto z dvema po velikosti konkurenčnima kino prikazovalcema. S tem smo povečali tudi tržni delež – iz 7,5% v letu 2017 (5. mesto med kino prikazovalci) na 8,2 % tržni delež v letu 2018 (3. mesto med kino prikazovalci),« je povedal Stipe Jerić, Projektor d.o.o., direktor.

V prihodnosti več kot 40 milijonske investicije

Nove investicije pa se obetajo tudi v bližnji prihodnosti. V teku je investicija v prenovo velike terase in dodaten gostinski lokal ob terasi, pripravljeni pa so tudi projekti za prenovo gostinstva v pritličju objekta z novimi gostinskimi enotami. Med najpomembnejšimi dolgoročnimi razvojnimi načrti pa je ureditev celotnega območja v neposredni bližini Mariboxa. Za ta del načrtovanih investicij je že stekel postopek spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Delno naj bi šlo tudi za projekt Mestne občine Maribor, načrte pa nameravajo realizirati v petih letih. V video izjavi pojasnjuje Damijan Korošec, KD Group.

Zabava ob drugi obletnici

Napovedali so še zabavo ob 2. obletnici Mariboxa, ki bo 31. maja 2019. Že popoldan so za najmlajše obiskovalce pripravili animacijski program z Bratoma Malek. Ob 17.00 bodo zarezali v torto velikanko, ves dan pa si boste v Mariboxu lahko ogledali filme po akcijski ceni že od 1.99 EUR. Ob 20.00 bo sledila premiera filma Rocketman, po filmu, od 22.00 naprej, pa Rocket Party na Terasi Mariboxa.

 

maribox 2 maribox 3 maribox invesiticje 3 maribox investicija maribox investicije 2 maribox novinarska maribox

 

V UKC Maribor so danes sklicali novinarsko konferenco zaradi nezavidljive situacije v kateri so se znova znašli zdravniki splošne medicine (družinski zdravniki) Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor. Zaradi preobremenjenosti tamkajšnjih družinskih zdravnikov in posledično njihove nezmožnosti izvajanja še dodatnega dežurstva v UKC Maribor, bodo zdravniki UKC Maribor priskočili na pomoč in si razdelili dežurstva.
Z junijem je v mariborskem zdravstvenem domu ena zdravnica družinske medicine napovedala odpoved, zato bo manko med splošnimi zdravniki še večji. Do kdaj bodo situacijo lahko pokrivali, zdravniki pravijo, da zagotovo ne v nedogled.
Spomnimo, da so pred časom za junij družinski zdravniki mariborskega zdravstvenega doma, kar 40 teh, napovedalo kolektivno odpoved, vendar so jo zdaj prestavili na 30. september. Do takrat bodo “luknje” pokrivali z zdravniki mariborske bolnišnice. Zaradi pomanjkanja zdravnikov družinske medicine imajo posledično težave tudi v UKC Maribor. Razlaga Roman Košir, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor

Na problematiko, ki se pojavlja v družinskih ambulantah, že nekaj mesecev aktivno opozarjajo zdravniki, zaposleni v ZD Adolfa Drolca Maribor. Preobremenitve pri rednem delu so stalnica, ob tem pa je treba dodati še njihovo delo v dežurni službi. S kakšnimi težavami se soočajo razlaga, Maja Arzenšek, predstojnica splošnega zdravstvenega varstva v ZD Maribor.

Ob tem opozarjajo, da je pacientov, ki potrebujejo urgentno obravnavo vedno več, zdravnikov, ki bi jim lahko pomagali, pa je premalo. V kliničnem centru se zavedajo, da ti pacienti ne morejo čakati, dodaja strokovni direktor kliničnega centra UKC Maribor, Matjaž Vogrin

Nadaljeval je optimistično. Tudi v urgenci so medtem soočeni s kadrovsko problematiko, vendar so končno začeli prihajati prvi specialisti na tem področju. V letošnjem letu tako napovedujejo 5 specialistov, nekaj še jih pričakujejo v naslednjem letu. Napovedi so tako pozitivne, saj bodo s temi specialisti lahko izboljšali delo v urgentni službi, tako da ne bodo imeli le prostorov, temveč tudi ustrezno usposobljen kader, ki bo moral ves čas sodelovati tudi z zdravniki na primarnem nivoju, oziroma z družinskimi zdravniki.

Problematika primarnega zdravstva večletna

Kar 80 odstotkov, oziroma 40 vseh družinskih zdravnikov, ki dela v mariborskem zdravstvenem domu, je napovedalo kolektivno odpoved. Ali prestavitev kolektivne odpovedi iz meseca junija na september zveni kot izsiljevanje, Arzenškova pojasnjuje, da to niso težave, ki bi se zgodile včeraj.

Dejstvo je, da se na to problematiko opozarja že 15 let, ne od lani in očitno opozorila niso zalegla, tako da lahko razumemo to kor kakorkoli, dejstvo je, da je nemogoče tako nadaljevati z delom. In v lanskem letu so tudi ta glavarinski količnik o katerem ves čas govorimo, še dvignili za vse izpostave. To je bilo to, kar je sodu izbilo dno. Že ob teh obremenitvah, ki jih imamo trenutno, med katerimi se ne upošteva dejstvo, da se vključujmo v dežurno službo, to pomeni, da naslednji dan nadaljujemo delo v svojih ambulantah in nimamo prostega dneva, tako kot je to sicer. Obremenitve so res velikanske. In tudi v času ko nekoga ni, ni zagotovljenih dodatnih kadrov, s katerimi bi lahko manjkajoče pokrivali,” razlaga Arzenškova.

Teh 40 zdravnikov, ki se je odločilo za “grožnjo” s kolektivno odpovedjo, vztraja s tem, vkolikor njihove zahteve ne bodo uresničene oziroma se bo v sistemu na področju primarnega zdravstva tudi nekaj spremenilo.

Situacija za zdravnike splošne medicine v Mariboru v tem trenutku ni rožnata. S tem, ko so lani glavarinski količnik še povečali, torej število pacientov na zdravnika, je dela vedno več, časa na pacienta premalo, pogoji, v katerih delajo, pa so za zdravnik postali nemogoči. Svoj delovnik je opisala Arzenškova.

V primeru črnega scenarija, torej da ministrstvo za zdravje ne odobri aneksa 2, in s tem dodatne finančne vzpodbude za dodatno zaposlovanje prepotrebnega kadra, bo 40 zdravnikov mariborskega zdravstvenega doma dalo odpoved. Kam bodo šli, še ne vedo, nekateri med njimi zaradi situacije v kateri so, razmišljajo celo o menjavi poklica.

V Občini Selnica ob Dravi je občinski svet imel slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja občankam in občanom. Županja Vlasta Krmelj pa je ob tem z županom občine Kostrena iz hrvaške, podpisala še podpis listine o pobratenju.

Podrobnosti v video prispevku:

Ob včerajšnjem slavju na zelenici Ljudskega vrta, ko so mariborski nogometaši zasluženo dvignili pokal državnih prvakov, je veselje nekoliko prekinil govor Marka Šulerja, ki je naznanil konec nogometne kariere.

Marko Šuler

Marko Šuler

Nekdaj nepogrešljivi poveljnik mariborske obrambne vrste je že letošnjo sezono igral izjemno malo, saj so ga pri njegovih 36-ih letih začele pestiti poškodbe, katerim telo ni znalo več kljubovati. Tako je včeraj ob slavju državnih prvakov naznanil slovo od zelenic in od direktorja NK Maribor, Bojana Bana, v spomin prejel častno plaketo s podpisi soigralcev ter množično zahvalo v obliki glasnega skandiranja njegovega imena in priimka iz tribun Ljudskega vrta, za vse kar je v šestih sezonah dal vijoličastim. Ob slovesu je spregovoril tudi za našo kamero. Več v priloženem videu.

Marko Šuler je v 1. SNL odigral kar 278 tekem in dosegel 15 zadetkov. Najtrofejnejših šest sezon je odigral v Mariboru, kjer je vrhunec njegove kariere, poleg domačih lovorik, nedvomno predstavljalo dvakratno igranje v skupinskem delu elitne Lige prvakov. Šuler je bil tudi član reprezentance, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. Profesionalno kariero je začel v Dravogradu in jo končal v Mariboru. Vmes pa je igral še za Gorico in v tujini za Gent, Maccabi Tel Aviv in Legio.

Svet zavoda CEZAM je že od februarja, ko je bil sklic prve ustanovne seje sveta zavoda v nepopolni sestavi. Svet zavoda je sestavljen iz dveh članov občinskega sveta, ki ju predlaga občina, enega člana s strani delavcev in dveh članov zainteresirane javnosti od katerih enega izbere direktor, drugega pa županja Občine Ruše. Županja pa kljub pozivu vse do danes ni imenovala oziroma izbrala člana sveta zavoda iz strani zainteresirane javnosti.

CEZAM ima svoje prostore v Domu kulture Ruše

CEZAM ima svoje prostore v Domu kulture Ruše

Tako v tem trenutku svet zavoda sestavljajo zgolj trije člani, saj je vmes iz sveta izstopila predstavnica občine, Ruška županja pa kljub štirim popolnim vlogam, ki so prispele na CEZAM, ne želi v svet zavoda imenovati predstavnika zainteresirane javnosti. “Samega dejanja jaz ne morem komentirati, lahko pa povem, da smo mi po nalogu sveta zavoda v ta namen pridobili pravno mnenje, ki je tudi povedalo na kakšen način te zadeve potekajo. To mnenje smo posredovali ustanovitelju. Pričakujemo, da bo ustanovitelj ravnal oziroma ukrepal v skladu s tem. Kar pa se tiče samega sveta zavoda, pa jaz kot direktor, lahko povem, da je svet zavoda operativen. Trije člani so imenovani in je svet tako tudi sklepčen. Kar se mene tiče, svet zavoda deluje. Odgovornost ustanovitelja pa je, da imenuje preostale člane in da zadevo rešijo,” je uvodoma zaplet komentiral direktor CEZAM-a, Tomi Prosnik.
Pravzaprav ni jasno, zakaj županja ni želela nikogar imenovati, saj so prispele vloge bile popolne in je pravzaprav njena dolžnost, da nekoga izbere. Kandidati so bili namreč predlagani iz strani aktivnih društev v občini.

Predstavnik zaposlenih v svetu zavoda sicer meni, da okrnjen svet zavoda ne vpliva na delovanje Cezama, kljub vsemu pa županja zaposlenim s takšnim postopanjem daje slab signal. “CEZAM lahko vseeno poslovno normalno deluje. Je pa res, da je to slab signal ljudem, zaposlenim na CEZAM-u in mogoče tudi celim Rušam,” je bil direkten Marko Ozim. Sicer pa nepopoln svet zavoda ni največja težava CEZAM-a. V letošnjem letu je CEZAM-u županja Urška Repolusk, namenila tudi precej manj sredstev za delovanje.

Po besedah direktorja Prosnika se bo krčenje sredstev prav gotovo poznalo na aktivnostih in pogostosti teh aktivnosti. “Se mi zdi škoda opuščati neke zadeve, ki so uspešne in dobre, po drugi strani pa ne priti z nekimi rešitvami. Seveda potem nastaja slaba volja in vse ostalo. Vsekakor pa smo mi za to tukaj, da zadeve speljemo tako kot so, saj smo ustanovljeni iz strani Občine Ruše in odgovornost za vse, kar se bo dogajalo naprej, je na koncu dneva pri njih,” je o krčenju proračuna CEZAM-a še komentiral Prosnik. Da se bo krčenje sredstev poznalo na delovanju CEZAM-a je prepričan tudi predstavnik delavcev v svetu zavoda.

Minuli vikend se je v Športnem parku ruše odvijal “Dan rekreativnega športa”, ki je pokazal, kako lahko šport poveže različne generacije in da športni park v Rušah živi. Zato je bilo ob namerah nove županje, ki lahko ogrozijo pestrost tudi tega dogodka, med organizatorji in uporabniki precej nezadovoljstva.

Bomo torej v prihodnosti v Rušah lahko spremljali nadaljnji razvoj že uspešnih in utečenih projektov ali zgolj boj za lasten ego in rušenje vsega, kar je uspelo zgraditi nekdanje občinsko vodstvo?

V tokratni oddaji V Mariboru si so gosti kritično spregovorili o nameravani dražbi najemnin za prostore, v kateri delujejo Rajzefiber in Artmijemar. Govorili so tudi o tem, da ni strategije upravljanja s prostori in nevladnimi organizacijami, ki so pomembne za Maribor.

Več v videu:

Na osnovni šoli Selnica ob Dravi so že tretje leto zapored pripravili popoldansko druženje v okviru projekta “tržnica znanja”. Otroci so izbirali med različnimi delavnicami, športnimi, glasbenimi, pomerili so se lahko v znanju ali kaj dobrega skuhali.

Podrobnosti v video prispevku:

Še nekaj utrinkov v fotogaleriji:

Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi Tržnica znanja na OŠ Selnica ob Dravi 20190516_172635 20190516_172628 20190516_172458 20190516_172438 20190516_172410 20190516_172337 20190516_172333 20190516_172158

Na vrhu Mariborskega Pohorja boste letos na dan poletnega solsticija že tretjič lahko množično pričakali sončni vzhod. Dogodek Po sončni vzhod na Pohorje se bo v organizaciji društva TOP začel 21. junija ob 4.30 z nastopom Kristalnega orkestra iz zavoda Šola luči. Ta bo nato ob 5. uri na oder pri zgornji postaji gondole pospremil enega največjih slovenskih glasbenikov, Vlada Kreslina, ki bo zbrane ob vzhodu sonca dokončno prebudil z balado Nekega jutra, ko se zdani in svoj nastop nadaljeval z jutru prijaznim programom.

Letošnji vzpon na Pohorje, bo 21. junija še posebej čaroben in zanimiv, v izjavi razlaga Martina Rauter, predsednica Društva Top.

Po koncertu Kreslina bo sledil še after party v družbi dua Akustični orgazem na terasi koče Koča. V podjetju Marprom bodo že tretje leto zapored poskrbeli, da bodo tisti, ki se ne bodo odločili za vzpon na Pohorje peš, lahko kljub temu pričakali sončni vzhod, vendar bodo na vrh prišli z gondolo. O popustih razlaga direktor podjetja Marprom, Bernard Majhenič.

Dogodek bo imel tudi dobrodelni pridih. Na današnji predstavitvi je  tako Hervis Sports humanitarnemu društvu UP – ornik predal bona v vrednosti 400 evrov, s čimer bodo v društvu pomagali dvema mladima športnikoma iz socialno ogroženih družin.

 

FOTO: FB Visit Pohorje novinarska, sončni vzhod pohorje novinarska, sončni vzhod pohorje

 

Mariborski mestni svetniki so se v oddaji V Mariboru si med drugim pogovarjali o tem, zakaj bomo plačevali višje položnice Snage, kaj bo z nameravanim ustanavljanjem Holdinga v Mariboru in kaj to prinaša za občane ter zaposlene. Nekaj svetnikov je bilo kritičnih do četrtega podžupana v Mariboru, ki si ga je zaželel mariborski župan Saša Arsenovič.

Z nami so bili: Saša Pelko, Matic Matjašič, Stojan Auer in Vlado Šega.

Po današnjem sestanku županov občin kohezijske regije Vzhodna Slovenija in predstavnikov poslanskih skupin Državnega zbora ter predstavniki Univerze v Mariboru je jasno, da je namen izvajanja kohezijske politike zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost manj razvitih regij. V obstoječem operativnem programu za izvajanje kohezijske politike se kljub večjemu deležu razpoložljivih sredstev za Vzhodno kohezijsko regijo, razlika med razvitostjo vzhoda in zahoda države ne zmanjšuje. Tudi zato so se danes na mariborski občini sestali ključni deležniki in razpravljali o načinu izvajanja Kohezijske politike za dobrobit Vzhodne kohezijske regije.

Podrobnosti v video prispevku:

Včeraj pozno popoldne se je sesedel del Čeligijevega stolpa, ki predstavlja enega izmed nekdanjih obrambnih stolpov Maribora. Danes sta na lokaciji statik ZVKD gospod Miran Ježovnik in operativni vodja gradbišč gospod Goran Gabrovec, ki proučujeta situacijo in pripravljata popis stanja.

Včeraj so gasilci zavarovali Čeligijev stolp zaradi krušenja približno 20 kvadratnih metrov zunanje kamnite stene. Gre za kulturni spomenik, saj je stolp eden izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460. V preteklosti je bilo že več poskusov obuditve tega kulturnega spomenika, ki so ga kot prenočišče v preteklosti velikokrat uporabljali brezdomci. Nazadnje je bil stolp deležen nekaj pozornosti v letu 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture. Takrat je bila okoli njega postavljena posebna ograja, ki predstavlja arhitekturno umetniški izdelek na katerem je v vpisano poetično besedilo tudi v Braillovi pisavi. Kljub večletnemu opozarjanju medijev, da je potrebno zgodovinsko zapuščino mesta sanirati, se ni zgodilo nič. Zadeva je bila potisnjena “na stran” tako dolgo, da danes ogroža mimoidoče ljudi. Kako bo zadevo uredila nova mestna oblast pa v priloženem videu.

V izjavi je podžupan Mestne občine Maribor, Gregor Reichenberg, ki je odgovoren za arhitekturo in prostor, ob tem dejal, da se je Čeligijev stolp najverjetneje sesedel, seveda, zaradi dotrajanosti in neugodnosti vremenskih razmer v letošnjem letu. Podrobnosti v izjavi:

Fotografija Čeligijevega stolpa v videu: Marko Pigac

Včeraj pozno popoldne se je sesedel del Čeligijevega stolpa, ki predstavlja enega izmed nekdanjih obrambnih stolpov Maribora. Danes sta na lokaciji statik ZVKD gospod Miran Ježovnik in operativni vodja gradbišč gospod Goran Gabrovec, ki proučujeta situacijo in pripravljata popis stanja.

Včeraj so gasilci zavarovali Čeligijev stolp zaradi krušenja približno 20 kvadratnih metrov zunanje kamnite stene. Gre za kulturni spomenik, saj je stolp eden izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460. V preteklosti je bilo že več poskusov obuditve tega kulturnega spomenika, ki so ga kot prenočišče v preteklosti velikokrat uporabljali brezdomci. Nazadnje je bil stolp deležen nekaj pozornosti v letu 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture. Takrat je bila okoli njega postavljena posebna ograja, ki predstavlja arhitekturno umetniški izdelek na katerem je v vpisano poetično besedilo tudi v Braillovi pisavi. Kljub večletnemu opozarjanju medijev, da je potrebno zgodovinsko zapuščino mesta sanirati, se ni zgodilo nič. Zadeva je bila potisnjena “na stran” tako dolgo, da danes ogroža mimoidoče ljudi. Kako bo zadevo uredila nova mestna oblast pa v priloženem videu.

V izjavi je podžupan Mestne občine Maribor, Gregor Reichenberg, ki je odgovoren za arhitekturo in prostor, ob tem dejal, da se je Čeligijev stolp najverjetneje sesedel, seveda, zaradi dotrajanosti in neugodnosti vremenskih razmer v letošnjem letu. Podrobnosti v izjavi:

Fotografija Čeligijevega stolpa v videu: Marko Pigac

Z željo, da bi otrokom že v osnovni šoli približali in v teoriji in praksi predstavili poklice, za katere se bodo odločali na življenjski poti, so se v Območno obrtno-podjetniški zbornici Maribor odločili, da pripravijo Tehniški dan. Ta bo na OŠ Duplek ter na srednjih šolah in v podjetjih potekal v torek, 21. maja med 8. in 13. uro.

Kako pomembno je povezovanje šolstva z gospodarstvom oziroma teorije s prakso, se namreč že dolgo govori na glas. Otrokom primanjkuje znanja o poklicih, posebej tistih, pri katerih se pojavlja deficit kadrov in, ki omogočajo hitro zaposlitev. Več o tehniških dnevih pa v video prispevku, ko razlaga Janja Vindiš Božičko, Spot Svetovanje Podravje in Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtne podjetniške zbornice Maribor

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Na Gortini otvorili 4. Drava festival
2. Festival solat na Grajskem trgu
3. Ali je kaj trden most?
4. Okrogla miza, kakšen Maribor si želim?
5. Ana Lampič naj študentka mariborske univerze

6. Na Destrniku posadili 70 potomk najstarejše trte z lenta
7. Na Univerzi v Mariboru o pametnih mestih in vaseh
8. Mednarodno BMX tekmovanje v Mariboru

Končal se je projekt Kakšno Slovenijo si želimo – Kakšen Maribor si želimo, ki je v enem letu na različnih plasteh povezal mariborske učence in dijake. Društvo Jasa je pripravilo še zaključno prireditev v Narodnem domu Mariboru, kjer so odprli razstavo ubesedenih in upodobljenih premišljanj učencev in dijakov o Mariboru in Sloveniji, skupaj z razpravo. Županu Mestne občine Maribor, Saši Arsenoviču pa so izročili Deset dramilnih zapovedi.

Podrobnosti v video prispevku:

Na Grajskem trgu v Mariboru se danes v okviru 1. Festivala solat, streže,  kaj pa drugega kot solata. Solatni mojstri so v živo pripravljali slastne solate, ena izmed bolj zanimivih predstavitev pa je bila tudi masaža rok s solatnim dresingom.

Zavod za turizem Maribor-Pohorje je s pomočjo Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki je strokovno podprlo izvedbo festivala, letos prvič organiziral Festival solat. V načrtu je, da bi ta dogodek v prihodnosti postal vsaj dvodnevni, razlaga direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, Doris Urbančič Windisch.

Na 15 stojnicah so se predstavljali različni ponudniki, ki imajo različna olja, vina, tudi Višja šola za gostinstvo in turizem se je predstavljala na večih stojnicah. Kot so ugotovili, smo Slovenci “nostalgiki po solati”, razlaga Mojca Polak iz Višje šole za gostinstvo in turizem.

Obiskovalce festivala so povabili, da s seboj prinesejo tudi družinske sklede za solato, te pa so postavili tudi na posebni razstavni prostor v središču prizorišča, kjer so nato svojo zgodbo tudi predstavili. Pred zaključkom bodo razglasili še naj družinske sklede za solato, njihove lastnike pa nagradili s kulinaričnim doživetjem v Mariboru.

Kot zanimivost. Solato si lahko popestrimo tudi s kakšnimi travniškimi zelišči oziroma rastlinami, je pojasnila Katja Rebolj iz Zavoda Raspro.

Utrinki v fotogaleriji:

Sequence 99.00_21_57_24.Still010 Sequence 99.00_22_12_17.Still009 Sequence 99.00_26_10_23.Still002 Sequence 99.00_26_25_03.Still001 Sequence 99.00_26_37_02.Still004 Sequence 99.00_26_45_14.Still003 Sequence 99.00_28_12_18.Still008 Sequence 99.00_28_42_20.Still006 Sequence 99.00_28_48_06.Still007 Sequence 99.00_31_46_15.Still005

Pred jutrišnjim derbijem med NK Maribor in NK Olimpijo, v taboru vijoličastih napovedujejo, da bodo igralci lačni golov. Za derbi je na voljo le še 300 vstopnic, zato pričakujejo tudi dobro navijaško vzdušje in podporo s tribun.

Podrobnosti v video prispevku:

V sklopu današnje otvoritve 4. Drava Festivala so organizatorji predstavili program festivala, v katerega so vključeni dogodki, ki so izključno povezani z reko Dravo in se dogajajo na Dravi ali neposredno ob njej in se osredotočajo na šport, rekreacijo ter izobraževanje o reki Dravi. Med predstavitvijo sta se odvili vožnja s flosom po reki Dravi in pokušina domačih koroških jedi. Predstavili so tudi zgodbo o sestavljanju flosov. V letošnjem letu bo 4. Drava Festival potekal med 18. majem. in 14. julijem.

Tudi letos bo to skupek enotno promoviranih izobraževalno-naravovarstvenih ter rekreacijsko-turističnih dogodkov, ki jih organizirajo raznovrstna društva in druge organizacije na in ob reki Dravi. Drava Festival želi reko Dravo in njene številne danosti približati lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o zdravem in kakovostnem življenjskem okolju, ki ga reka omogoča, ter o pomenu njegovega ohranjanja. Razlaga direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, Doris Urbančič Windisch.

Hkrati želi povezati tako posameznike kot ponudnike raznovrstnih storitev ali izdelkov ter s tem spodbuditi sodelovanje za skupen trajnostni razvoj in promocijo območja reke Drave v Sloveniji. Festival koordinira Skupina za Dravo, v kateri sodelujejo RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Maribor, Zavod RS za varstvo narave – OE MB in Zavod Iskriva. Da bodo vsem gostom, ki bodo želeli, ponudili tudi vožnjo s “hlodovcem”, je pojasnil Anton Gostenčnik, flosarski gospoda.

GRADNJA »HLODOVCA«

Od 23. maja in vse do sredine junija bodo v splavarskem pristanu gradili nov flos. Tesarji bodo »tesali« les ter pričeli sestavljati okvir Hlodovca. V lenštat (splavarski  pristan) se bo s konjsko vprego pripeljal sam lesni trgovec, gospodar se bo pogodil s »kormonišem« in če bo prodaja lesa uspela, bodo 20. junija že imeli nov splav. Od 20. do 23. junija v sklopu Drava Festivala načrtujejo posebne promocijske vožnje. Nov splav Hlodovc bo namenjen novi turistični ponudbi in doživetjem manjšim skupinam turistov, popotnikom, družinam, kolesarjem in drugim obiskovalcem Koroške. Doživetje s plovbo po reki in v stiku z naravo bo odlično dopolnjevalo že tradicionalno in prepoznavno turistično ponudbo splavarjenja na Dravi ter ponujalo nova kulinarična in romantična doživetja. V sklopu Drava Festivala se bo v soboto, 8. 6. 2019, ob 19. uri odvijal tudi Kulinarični spust ob soju bakel z glasbenim gostom Milanom Kamnikom. Razlaga Lucija Črešnik, vodja turizma Koroških splavarjev.

Črešnikova dodaja, da je v turizmu potrebno slediti novim trendom, zato koroški splavarji izkoriščajo dano priložnost in v okviru Drava festivala snujejo dogodke, ki bodo definitivno zanimivi za širšo javnost. “Hlodovec” bo približal splavarsko zgodbo na pristen, avtentičen način, kjer bodo gostje sproščeno in edinstveno lahko doživeli čudovito dravsko zgodbo, ob tem pa uživali v koroških dobrotah ali zgolj ob druženju s prijatelji.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je včeraj s sodelavci posloval v občini Muta. Obiskal je tudi nekaj institucij in se seznanil z uresničevanjem pravic ljudi. Na pogovore se je prijavilo 11 ljudi, ki so ocenili, da so jim kršene človekove pravice. Varuh je ob tej priložnosti spremljal tudi člana Državnega preventivnega mehanizma, ki sta opravila nenapovedan obisk Policijske postaje Radlje ob Dravi in preverila postopke pridržanja. 

Na osnovni šoli Muta so varuha s kratkim zabavnim kulturnim programom sprejeli učenci in zaposleni na šoli. Varuh je vodstvu in strokovnim delavcem šole predstavil samostojno enoto znotraj Varuha človekovih pravic RS, to je zagovorništvo otrok, v pogovoru pa so se dotaknili tudi integriranega šolanja, ki ga šola uspešno izvaja. Svetina se je srečal tudi s predstavniki uporabnikov in staršev CUDV Črna na Koroškem in VDC Muta in se z njimi pogovoril o odprtih vprašanjih. Direktorica CUDV Črna na Koroškem Dalja Pečovnik in vodja VDC Muta Darinka Križan Krajnc sta varuha opozorili na prostorsko stisko, s katero se srečujejo že dolga leta, dotaknili pa so se tudi težav pri nameščanju oseb z odločitvijo sodišč. Varuh je problematiko CUDV-ja posebej izpostavil na krajši novinarski konferenci po srečanju z županom občine Mirkom Vošnerjem.

Varuh je ocenil, da je razvoj občine na področju skrbi za ranljive skupine dober, prav tako je dobra tudi skrb na področju okoljskih vprašanj. Tudi župan Občine Mute, Mirko Vošner je obisk varuha ocenil kot dobrodošel korektiv delu lokalne samouprave ter z zadovoljstvom sprejel predloge varuha in njegovih sodelavcev.

Večina pritožb, ki so jih obravnavali na obisku občine Muta, se je nanašala na delo državnih organov. Svetina je apeliral na ljudi, da izkoristijo pravna sredstva, ki so jim na voljo, saj lahko s tem povečajo možnosti, da rešijo zadeve sebi v prid in uveljavljajo pravice, ki jih imajo.

Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor so ocenjevali podravska vina, letnik 2018. Na Prerezu vin vinorodne dežele Podravje je žlahtno kapljico ocenjevala več kot 20-članska komisija. Organizatorji pa so poudarili pomembnost lokalne pridelave vina.Najvišje ocenjeno vino normalne trgatve letnika 2018, z oceno 18,34 je traminec pridelovalca Zvonka Špilerja iz Malečnika. Med vini posebne kakovosti letnika 2018 pa je najvišjo oceno, 19,36, dosegel sauvignon suhi jagodni izbor, ki ga je pridelal Marjan Kobale iz Loč.

Podrobnosti v video prispevku:

Prva trgovina v Mariboru, sicer druga v Sloveniji, ki ponuja izdelke brez plastične embalaže, je danes odprla svoja vrata. Zelena japka ima svoje prostore na Dominkuševi ulici, v okviru Male tržnice.

Dandanes se skoraj vsakdo zaveda škodljivosti plastik in plastičnih izdelkov na okolje. Tudi zato je ideja o tovrstni trgovini v Mariboru padla na plodna tla. Podpora lokalne skupnosti je velika, zato večjih težav z odprtjem ni bilo, razlaga Tina Arnuš, iz društva Pupillam in vodja trgovine Zelena japka.

Zelena japka je postala tudi prav trgovina, ki deluje pod znamko Kupujem odgovorno. Ta osvešča potrošnike, da s svojim družbeno odgovornim nakupom vplivajo na ponudbo izdelkov, zdravih za ljudi, živali in okolje. Iris Magajna, predsednica društva Pupillam o tem, da so ljudje s svojo ozaveščenostjo o pomenu izdelkov prijaznejših do okolja, prevzeli veliko mero družbene odgovornosti.

Sicer pa bo trgovina Zelena japka tudi prva trgovina pod blagovno znamko Kupujem odgovorno, ki osvešča potrošnike, da s svojim družbeno odgovornim nakupom vplivajo na ponudbo izdelkov, zdravih za ljudi, živali in okolje.

Trgovina ponuja izdelke brez embalaže

Trgovina ponuja izdelke za gospodinjstva, ki so alternativa plastičnim izdelkov. Najdete lahko zobne ščetke, krtačke za posodo, slamice za večkratno uporabo, izdelke iz bio bombaža, veliko stvari pa lahko dobite tudi na rinfuzo. Vsi izdelki, predvsem hrana, so vrhunske kakovosti. Miro Mihec iz Združenja socialne ekonomije Slovenije v video izjavi razlaga o družbeni odgovornosti kupcev. “Kupujem odgovorno” je sicer tudi slogan trgovine.

Kmalu vse mariborske tržnice brez plastičnih vrečk?

Nataša Matijevič iz podjetja Snaga d.o.o. razlaga, da je trgovina nastala v okviru projekta Male tržnice, pridružilo se je tudi podjetje Pupillam. “V Snagi si aktivno prizadevamo, da  bi na naše tržnice oziroma iz naših tržnic  odpravili plastične vrečke in plastično embalažo, delamo tudi na projektu, Kupuj z lastno torbo, zato je ta trgovina velika pridobitev za mariborske tržnice. Upam, da bo oživela, da bodo ljudje prepoznali nakup živil brez plastične embalaže in da jo bomo lahko kar se da hitro selili tudi na kakšno drugo tržnico,” tako Matijevičeva.

Več utrinkov iz današnje otvoritve v foto galeriji:

zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev zelena japka otvoritev

Ali je kaj trden most so se letos že desetič zapored spraševal na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, ko so študentje in Slovenije in tujine tekmovali v gradnji mostov iz špagetov. Tekmovanje je namenjeno predvsem študentom tehničnih ved.

Gre za enega največjih študentskih projektov Univerze v Mariboru, ki ga organizirajo študentje Študentskega sveta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter Društva študentov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.
Na tekmovanju so ekipe imele tri dni časa, da pripravijo načrt in nato tudi zgradijo most iz špagetov. Tekmovalci so morali v iskanju najbolj optimalne rešitve pokazati inovativnost, iznajdljivost in natančnost. Prav tako so morale ekipe konstrukterjev upoštevati navodila organizatorja, ki so vsebovala glavne karakteristike kot so razpon mostu, višina nad cesto, višina pod cesto, prometni profil in maksimalna masa mostu. Pravila se vsako leto spreminjajo. Tako je bil letos razpon mostu lahko največ 1000 milimetrov oziroma 1 meter. Dovoljena širina mostu je bila 20 milimetrov, višina pa največ 250 milimetrov nad osjo mostu. Dovoljena je bila tudi gradnja pod osjo mostu, vendar največ do globine 150 milimetrov. Ekipe so prav tako morale poskrbeti, da je bil 100×50 mm velikemu prometnemu profilu omogočen neoviran prehod skozi most. Na most je bilo potrebno namestiti tudi 4 elemente za prenos obremenitve. V primeru kršenja pravil se ekipi pripiše kazen za vsako posamezno kršitev.
Vse prijavljene ekipe so tekmovale v kategoriji nosilnosti, kjer se je vsak most obremenil do točke preloma in v kategoriji dizajn, kjer se je ocenjevala kreativnost, unikatnost in estetika.
Vse pa se je začelo pred desetimi leti.

Ekipe so morale paziti na več dejavnikov pri konstruiranju mostov iz špagetov.

Mednarodni festival Druga godba bo že 35. leto zapored gostoval v drugem največje slovenskem mestu. Od 21. do 25. maja bo v Ljubljani in Mariboru 16 koncertov izvajalcev različnih glasbenih žanrov, od severa Evrope do juga Afrike. Med njimi bodo ameriški kitarist Yonatan Gat ter ukrajinska in britanska zasedba DakhaBrakha in Kokoroko.

Letošnja festivalska edicija ne ena bogatejših v zadnjem času. Kot je dejal Bogdan Beniger, vodja programskega odbora Druge godbe, je festival narejen tako, da skuša zbujati radovednost, odpirati obzorja, nagovoriti ljudi, da gredo poslušat tiste stvari, ki jih ne poznajo. “To je bil vedno naš cilj in tako je tudi letos,” je dejal Beniger.

Zadnji dve leti so gostovali v Piranu, letos pa bodo se predstavili še občinstvu v Mariboru. Kot je dejal Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, so ugotovili, da je od Ljubljane do Maribora enako daleč kot od Maribora do Ljubljane. Čeprav bo v Mariboru potekal le en festivalski dan, 25. maja, bodo v minoritski cerkvi in avditoriju Lutkovnega gledališča Mariboru (LGM) nastopili poljski trio Sutari, slovenska zasedba Bakalina Velika in zasedba BCUC iz Južnoafriške republike.

 

Z avditorijem LGM je Druga godba ponovno pridobila prizorišče na prostem, zato so organizatorji festivala sodelovanja z Mariborčani izjemno veseli. “Druga godba je bila vedno festival, ki se je dogajal tudi zunaj,” je še povedal Benigar.

Prihodnji vikend, 17. in 18. maja, bo Športni park Tabor polno zaseden. Na zunanjih površinah parka in v Ledni dvorani, se bo namreč odvijal Prvi sejem Športa in zdravja. S tem sejmom se Maribor ponovno vrača na zemljevid sejemskih mest, kot je to nekoč že bilo. Pred tem, 10. maja, pa bo desetdnevni festival Športna pomlad že 15. leto zapored sproščal energijo. Do 19. maja se bo po Mariboru zvrstilo več kot 110 različnih športnih dogodkov na 20 lokacijah.  Sodelovalo bo skoraj 30 klubov, organizatorji pa ocenjujejo, da bo športno pomlad obiskalo približno 10.000 obiskovalcev. 

Od takrat, ko so organizatorji javnosti predstavili sejem športa in zdravja, pa do danes, je sejem že dobil na veljavi, saj bo očitno postal mednarodni. Glede na prijave razstavljavcev in udeležencev tega pestrega, športno obarvanega vikenda, bomo lahko videli tudi inštitucije iz drugih držav. Sejem bo potekal 17. in 18. maja v Ledni dvorani in zunanjih parkiriščih, pa tudi na umetni travi, kjer bo osrednji športni dogodek, pojasnjuje Aleš Antolinc, vodja organizacijskega odbora sejma.

Želja po organizaciji prvega Sejma športa in zdravja je pri organizatorjih zorela nekaj časa. “Da bi Mariboru zopet dali to sejemsko dejavnost, ker Maribor je nekoč že bil sejemsko mesto. Sicer nismo pričakovali, da bo že prvi postal mednarodni glede na teorijo sejmov, da se z leti pridobi na kilometrini in širjenju dejavnosti, zato smo zelo zadovoljni z udeležbo različnih razstavljavcev na področju športa in uradne medicine, pa tudi alternativne. Medsebojne povezave pa tako tvorijo pomembno celoto, ki so pomembne za mesto Maribor in ljudi, tudi širše,” je dodal direktor Športnih objektov Maribor, Anton Knez.

Mesto bo do sejma razgibala Športna pomlad

V Železničarskem športnem društvu Maribor, Športnih objektih Maribor in sodelujočih
društvih, klubih bomo že 15. leto zapored organizirali Festival športa in zabave – Športno
pomlad, ki bo od 10. – 19. maja 2019 sproščala športno energijo vseh generacij, mladih po
srcu. Da je Maribor vedno bilo športno mesto in da prebivalci dihajo s športom, je prepričan tudi direktor Športnih objektov Maribor, Anton Knez.

V 10 dneh se bo zvrstilo ogromno športnih dejavnosti, na katerih se boste lahko preizkusili. Od brezplačne osebne vadbe, učenja osnov različnih športov in merjenja moči na različnih rekreativnih tekmovanjih. Med drugim v:

• 6. Mini Lumarjevo tekmovanje v športnem plezanju,
• tekmovanje za otroke v kegljanju,
• turnir v badmintonu za osnovnošolce in rekreativce,
• 9. memorialni šahovski turnir Jožeta Antolinca,…

V programu letošnje Športne pomladi izpostavljajo dva osrednja dogodka, Rolly open, mednarodni plesni festival, ki se bo zgodil 18. maja od 9. ure naprej v Dvorani Tabor. In zaključni dogodek, že tradicionalni Neulovljivi škrat, ki bo v nedeljo, 19. maja od 15. ure dalje na Atletskem stadionu Poljane, ta dogodek pa bo najbolj naklonjen družinam z otroki. Ob opravljenih športnih nalogah – juda, šaha, atletike, lokostrelstva, gasilstva in policijskega kotička bodo otroci prejeli spominske diplome. Otroke in starše pa bo začaral tudi Čarovnik Grega.

Po tem, ko so svetniki in svetnice Mestne občine Maribor prejšnji mesec izglasovali podražitev položnic komunalnih storitev Snage, je bilo rečeno, da bodo do reševanja problematike v podjetju Snaga pristopili postopoma. Najprej skupščina podjetja, nato krizni menedžment, odpoklic nadzornega sveta in imenovanje novega, v vmesnem času pa da bi prišlo do začasnega vodenja. Župan MO Maribor Saša Arsenovič je po ponedeljkovi seji nadzornega sveta podjetja Snaga tako storil rečeno in odločil zamenjati nadzorni svet. Medtem pa direktor Snage, Cveto Žalik še ostaja na čelu podjetja. 

Spomnimo, da je župan Arsenovič po seji konec aprila očitno pričakoval odstop prvega moža Snage (video izjava je nastala po seji MS MO Maribor dne: 25.4.2019)

Tudi Žalik je takrat dejal, da je odstop oziroma vprašanje o njegovem odstopu preuranjeno in da krizni menedžment v podjetju ni potreben. “Vemo kakšni so postopki odpoklica, zdaj četo tako bom reko na javno dobiš informacijo vsekakor je vredna razmisleka, pa tudi treznega,” so bile Žalikove besede po aprilski seji mariborskega mestnega sveta.

Tokrat pa je Arsenovič očitno udaril po mizi in najprej zahteval razrešitev nadzornega sveta, kaj se bo zgodilo z direktorskim mestom, zaenkrat še ni jasno. So pa medtem iz mariborske občine sporočili:

»Nadzorni svet na včerajšnji seji še ni razrešil direktorja Snage Cveta Žalika, je pa, skladno z zahtevo Mestnega sveta MO Maribor, naročil izvedbo revizije poslovanja. Župan MO Maribor Saša Arsenovič se je zato odločil, da bo zamenjal nadzorni svet Snage, poslal zahtevo za sklic skupščine, hkrati pa posredoval tudi korespondenčni sklep o razrešitvi nadzornega sveta.«

Sicer pa je Snaga že nekaj časa v likvidnostnih težavah, ki so jih mariborski mestni svetniki konec meseca nekoliko omilili z dvigom cen odvoza odpadkov. Slišati je bilo, da dvig cen ni posledica naložbe v sortirnico, tudi, da ni nasedla naložba. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Kot smo danes že poročali, so Radvanjčani s protestom opozarjali na posledice zaprtja poštne poslovalnice pod Pohorjem. Na Pošti Slovenije so se nemudoma odzvali z odgovorom, da poslovalnica pod Pohorjem ostaja, vendar v obliki pogodbene pošte. Zaposleni ne bosta ostali brez dela, sledijo le razporeditve na druge poslovalnice.

Da bi zaprtje poštne poslovalnice v Radvanju pod Pohorjem pomenila težave za prebivalce, pa tudi turiste, ki dnevno migrirajo na Pohorje, so danes dopoldan opozarjali prebivalci prej omenjene Mestne četrti. Očitno je ta miren protest zbudil tudi upravo Pošte Slovenije, ki je pohitela z odzivom in umirila strasti, predvsem pa Radvanjčane, da ne bodo ostali brez poštne poslovalnice. Pojasnjuje Darja Ljubec, direktorica področja tehnologije in globalne logistike Pošte Slovenije.

Kaj pomeni pogodbena pošta?

Da se za uporabnike poštnih storitev v prihodnosti ne bo nič spremenilo, je Ljubecova pojasnila, da pogodbena pošta pomeni zgolj to, da pogodbenik poleg svoje dejavnosti, opravlja tudi poštne storitve. “Stranke lahko tam opravljajo vse storitve nemoteno naprej, kot če bi poštna poslovalnica še vedno bila pod okrilje Pošte Slovenije. Lahko tudi dvigujejo pošiljke, denarne, bančne storitve, na nek način enakovredno pošti. Pogodbene pošte imajo ponavadi tudi daljši delovni čas, ker imajo pogodbeniki odpiralni čas v okviru obratovanja svoje trgovine in na ta način je dostopnost za uporabnike bolj ali manj včasih celo boljša kot na redni pošti, ker imamo na določenih območjih tudi zelo kratke delovnike,” je pojasnila Darja Ljubec.

Poslovna strategija je zastavljena, sledi še več zapiranj

Na območju Maribora bodo tako do konec leta zaprli še štiri poslovalnice Pošte Slovenije in sicer pošte 2109 Maribor na Trgu revolucije 8, 2229 Malečnik (to poslovalnico naj bi zaprli), 2110 na Tržaški cesti 5 in 2112 na Na trati 3, so pojasnili na Pošti Slovenije.

Danes se na KGZ Maribor odvija krovno ocenjevanje vin Prerez vin vinorodne dežele Podravje, na katerem poleg posameznih sort vina ocenjujejo celotni letnik 2018.

KGZ Maribor ima dolgoletno tradicijo ocenjevanja vin, saj v njihovem laboratoriju ocenjujejo vsa vina , ki gredo v promet na našem tržišču. Ob tem pa izdajajo odločbe o primernosti vin našega območja. Današnje ocenjevanje pa je prerez celotnega letnika vinorodne dežele Podravje. Vino so ocenjevali člani strokovne komisije, sestavljene iz pridelovalcev vina, potrošnikov in strokovnih služb. Vsako sorto vina je ocenjevalo kar 12 ocenjevalcev.

Simona Hauptman, vodja KGS pri KGZ Maribor, poudarja, da je tovrstno ocenjevanje zelo pomembno tudi za potrošnika, saj se na osnovi ocen lažje odloči za vino, ki je lokalno, kakovostno in primerno za prodajo. Sploh ker želijo s tovrstnimi dogodki še bolj opozoriti na to, kako pomembno je, da se podpira lokalno pridelavo tako hrane kot vina.

Ocene vin vsekakor vplivajo na samo promocijo posameznih sort vina in omogočajo pridelovalcem, da z njimi lažje nagovorijo potrošnike. Prav to ocenjevanje omogoča prvo komunikacijo med pridelovalci in potrošniki, je poudarila Leonida Gregorič, vodja Laboratorija KGZ Maribor.