Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Krajani Mestne četrti Radvanje so se danes zbrali pred poslovalnico Pošte Slovenije pod Pohorjem z namenom, da opozorijo na posledice zaprtja omenjene poslovalnice. Krajani so pripravili manjši protestni shod s plakati, s katerimi so glasno sporočali, da: “Pošte ne damo!”.

Pošta na tem mestu je nujno potrebna, tudi zaradi turistov, ki dnevno prihajajo na Pohorje ali morda letujejo v bližnjih hotelih. Očitno niso pomislili na izgubo, ki bi jo z zaprtjem poslovalnice krajani utrpeli,” je bil jasen predsednik MČ Radvanje, Nino Kac.

Podporo prebivalcem Radvanja je izrazila tudi direktorica Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, Helena Cvikl.

Poslanec in mestni svetnik SMC Branislav Rajić meni, da je Pošta dobila dovolj jasen signal, da je nekaj narobe z odločitvijo, da se ta poštna poslovalnica in da bodo še enkrat vzeli v premislek in da najdejo način, da poslovalnica nadaljuje z obratovanjem.

Na odziv Pošte Slovenije medtem še čakamo.

pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest89.00_00_23_14.Still004 pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest pošta radvanje protest

Študentska organizacija Univerze v Mariboru bo skupaj z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in podporo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 100 mladim brezposelnim osebam zagotovila zaposlitev.

Podrobnosti v video prispevku:

V času letošnjih prvomajskih praznikov, 1. in 2. 5., ter prvi vikend v maju, 4. in 5. 5., sta bili na območju Pohorja ponovno na voljo dve posebni avtobusni liniji: ena na relaciji Ruše–Areh–Bellevue–Botanični vrt in druga Botanični vrt–Hoče–Bellevue–Areh–Ruše. Na obeh bo Marprom v omenjenih dneh opravljal prevoz z manjšim avtobusom, opremljenim s prikolico za kolesa. Verjetno si v podjetju Marprom niso mislili, da bo prav ta avtobus na Arehu obtičal v snegu.

Sicer smo bili že leta 2016 priča spomladanskemu sneženju, celo do nižin. Takrat je sneg pobelil strehe, ulice in ceste Maribora, 28. aprila.

Arhiv BK TV

Arhiv BK TV

Letos pa sneg ni zmogel pobeliti nižin, je pa zato toliko bolj pobelil vrhove. Snežna meja se je, po toplem koncu minulega tedna, ko se je živo srebro povzpelo čez 20 stopinj Celzija, včeraj spustila do 800 metrov nadmorske višine. Na Arehu je zapadlo toliko snega, da je povzročil preglavice predvsem vozniku Marpromovega avtobusa na posebni liniji Ruše–Areh–Bellevue–Botanični vrt. Priča nevsakdanjemu dogodku za ta letni čas je bil Rušan Milan Robič, ki se je na Areh odpravil na izlet, tam pa posnel zanimivo dogajanje – reševanje Marpromovega avtobusa, ki je obtičal v snežnem metežu.


Vir: Facebook profil Milan Robič


Vir: Facebook profil Milan Robič

Milan Robič je na družbenem omrežju tudi javno pohvalil podjetje javno podjetje Marprom in njihovega šoferja, ki je po njegovem mnenju zaradi prisebnosti in profesionalnosti, potnikom zagotovil varno doživetje. Prav tako je pohvalil vse vpletene v reševalno akcijo. Na objavo se je že odzval direktor Marproma, Bernard Majhenič s stavkom: “Hvala za pohvalo našemu vozniku.”

Tako pa danes pobeljeni vrhovi Pohorja izgledajo iz centra Maribora.

Vir: Facebook profil Gregor Lednik

Tokrat smo v oddaji V svetu odraslih govorili o Šourocku in finalistih, ki se bodo predstavili še na zadnjem izboru – finalu, 8. maja. Govorili smo tudi o zaključku akcije Okoljevarstva, ki jo je v mesecu aprilu izvajala Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) ter o nacionalnem predtekmovanju za nagrado European Young Chef Award 2019. Vstopnico za evropsko tekmovanje je strokovna komisija podelila študentu Višje šole za gostinstvo in turizem Maribor, Juretu Dretniku.

Športno društvo Zimica je letos že peto leto zapored pripravila veliko kresovanje. Tokrat so za glasbo poskrbeli z ansamblom Šaljivci, ki so publiko v deževnem in hladnem vremenu dodobra pogreli.

Kljub temu, da je kres, ki so ga domačini že postavili, nekdo predčasno zakuril, so v pičlih dveh dneh uspeli zbrati dovolj materiala za pripravo novega. Tako nam je pojasnila Saša Ruis iz Športnega društva Zimica.

Ljudje nas že poznajo, vedo kako delamo in kaj od nas pričakovati, saj jih vedno z nečim presenetimo in se potrudimo, da jim kresovanje ostane v spominu,” je še dodala Ruisova. Šotor se je kljub slabemu vremenu napolnil, ljudje so se pa lahko res sprostili, saj je 1. maj dela prost dan.

Kresovanje Zimica

Na Smolniku že skoraj 40 let ohranjajo tradicijo ročnega postavljanja majskega drevesa. Letos je “majpan”, kot mu pravijo domačini, postavljalo več kot 40 gasilcev in gasilk iz štirih lokalnih, prostovoljnih društev.

Grafika je objekt s svojimi notranjimi procesi, ki jih gledalec konzumira. Na tokratni razstavi Grafika včeraj, danes, jutri II. v Šušmeljevi galeriji Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi so se predstavili trije mojstri globokega tiska, ki grafiko doživljajo kot dinamično in evolutivno tehniko.

Podrobnosti v video prispevku:

Že tradicionalno bodo na prvomajsko jutro Rušane in Selničane prebudili člani Godbe Ruše in mažorete Mažoretnega in twirling kluba Ruše. Po ruških in selniških ulicah bodo zaigrali že tradicionalno prvomajsko budnico, ki jo je pred leti ustvaril akademski glasbenik Milko Homer.

Več v videu.

Mariborski študenti so celotni mesec april posvetili veliki okoljevarstveni akciji in z malimi vsakdanjimi koraki pokazali kako lahko skupaj dosežemo male korake za izboljšanje stanja in zaščito narave. Vsak teden so posvetili določeni tematiki, projekt pa zaključili s tržnico brez svinjarije na kateri so se predstavljala podjetja, ki surovine reciklirajo.

Mariborsko Pohorje bo ta vikend prizorišče tekme svetovnega pokala v gorskem kolesarstvu – downhillu. Oči slovenske javnosti bodo tudi tokrat uprte v Moniko Hrastnik, Slovenko, ki tudi tokrat lahko doseže vrhunski rezultat. Otvoritev sledi danes ob 17. uri na Tyrševi središču Maribora.

Podrobnosti v video prispevku:

Prihajajoči vikend bo mariborsko Pohorje prizorišče svetovnega pokala v downhillu. Vse je nared za pričetek tekmovanja, vendar bo pospremljeno z grenkim priokusom. Ob pregledu proge so tekmovalci naleteli na grozljiv prizor napete žice med drevesoma. Organizatorji tekmovanja so dejanje ostro obsodili, policisti dogodek že preiskujejo. 

Žici sta bili napeti med drevesi v gozdu, kjer potekajo nelegalne kolesarske proge, na višini 110 cm od tal. V času ogleda sta bili žici v sredini že prerezani in odmaknjeni, tako da nista več predstavljali nevarnosti. Na enem od dreves, pred krajem, kjer je bila nameščena žica, je velik rdeč opozorilni napis ZAJLE,” sporočajo iz PU Maribor.

Kljub temu, da sta žici bili napeti na lokacijah, ki sta izven uradne proge, kjer bo potekal svetovni pokal v gorskem kolesarjenju, organizatorji ta dogodek ostro obsojajo.

Žici sta bili speljani v gozdu na Pohorju, desno od Pohorske vzpenjače, na zgornjem delu Pohorja, ki je sicer odmaknjeno od tekmovališč in po njem potekajo neurejene proge, ki jih posamezniki uporabljajo na lastno odgovornost.

Po do sedaj zbranih obvestilih se na navedenem mestu k sreči še nihče ni poškodoval oziroma zaletel v nastavljene žice. Policisti v zvezi z opisanim dogodkom obravnavajo kaznivo dejanje Povzročitev splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), saj je bila z navedenim dejanjem povzročena konkretna nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Zagrožena kazen za to dejanje je do 5 let zapora,” še sporočajo iz PU Maribor.

FOTO: PP Maribor II FOTO: PP Maribor II FOTO: PP Maribor II FOTO: PP Maribor II

Brez zapletov na občinski seji Občine Ruše tudi tokrat ni šlo. 4. redna seja se je namreč začela zelo podobno kot 3., saj je županja Urška Repolusk tudi tokrat sejo začela s podukom medijem, katere točke dnevnega reda seje bo dovolila snemati in katerih ne.

Opozicija se je tudi tokrat čudila praksi županje in ji očitala, da sejo zapira za javnost ter jo prosila za razlago, čemu je temu tako. Županja je na očitke odgovorila, da seje ne zapira pred javnostjo, ampak izkorišča zgolj 25. člen poslovnika, ki ki predsedujočemu omogoča omejitev slikovnega in glasovnega snemanja oziroma na izrecno prošnjo medija lahko predsedujoči dovoli slikovno in zvočno snemanje določenih delov seje. Tako se je po lastni presoji, ne glede na prošnjo medija BK TV, da bi snemali dele vseh točk, odločila, da bo dovolila snemanje le 4. točke dnevnega reda (Odlok o proračunu Občine Ruše za leto 2019 – druga obravnava), 5. točke (Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ruše) in 6. točke (Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2018). Opozicije z odgovorom kljub vsemu ni prepričala, saj so mediji sicer sejo lahko spremljali v celoti, zainteresirana javnost pa je pri spremljanju omejena, saj dvorana ne sprejme vseh občanov Ruš, kar pomeni, da se mora večina občank in občanov zadovoljiti s poročanjem izbranega lokalnega medija s strani županje in medija BK TV. In prav to je zmotilo opozicijo, ki ne vidi razloga, zakaj se seje ne smejo snemati v celoti, kot je bila to praksa do sedaj in je praksa tudi v sosednji mariborski občini. Več v videu.

Proračun sprejet brez upoštevanja opozicije
Že takoj na začetku je občinsko vodstvo postreglo s podatkom, da so za proračun v času javne razgrnitve, prejeli kar 113 mnenj oziroma predlogov občanov za njegovo izboljšavo. Od tega jih je bilo 94 podanih pravočasno v skladu z zakonsko časovnico. Županja je zatrdila, da so jih upoštevali kar 64. Kljub vsemu je opozicija županji očitala, da proračun ni razvojno naravnan, predvsem pa se vidi ponavljanje vseslovenske prakse, da se ob zamenjavi občinskega vodstva, zamenjajo tudi prioritete in se tako pozabi na nekatere nedokončane dobre projekte prejšnjega občinskega vodstva. Županja je na očitke odgovorila, da je proračun osnovala na podlagi predlogov občank in občanov, ki si želijo boljših cest in boljše komunalne infrastrukture. Koalicijski svetnik neodvisne liste #Skupaj, Ladislav Pepelnik, pa je opoziciji odgovoril, da proračun ohranja vse njihove dobre projekte, je pa jasno, da ima trenutna županja drugačne prioritete od prejšnjega vodstva.
Kljub temu so se pri sprejemanju proračuna kopija lomila prav pri amandmajih opozicijske svetniške skupine ZA – Združena akcija, ki je vložila amandma, ki bi sredstva, predvidena za nakup avtomobila in za nakup pisarniškega materiala, prerazporedil za dokončanje projekta Matavškove jame. Skupaj bi bilo po predlogu opozicije za dokončanje projekta na voljo še 50.000 EUR. Amandma je tako odprl daljšo razpravo, saj so predvsem koalicijski svetniki prepričani v mnoge finančne in druge nepravilnosti projekta, kljub zagotovilom direktorja občinske uprave, Dušana Laheta, ki je funkcijo opravljal tudi pri nekdanjem županu Urošu Razpetu. Opozicija je tako soglasno napovedala revizijo projekta, ki ji je že dlje časa trn v peti. “Razmislite o smotrnosti revizije, saj bi bilo to podobno metanju denarja skozi okno,” je na napoved revizije dejal Razpet in dodal, da je amandma vložil, ker čuti odgovornost, da se projekt zaključi, hkrati pa izrazil prepričanje, da revizija ne bo razkrila nobenih nepravilnosti. Opozicijski svetniki so predlagali še amandma, ki bi znižal sredstva namenjena informiranju in nabavi pisarniškega materiala, ta denar pa bi namenili ukrepom za spodbujanje malega gospodarstva, katerim je županja Urška Repolusk v letu 2019 odvzela skoraj 49.000 evrov. Opozicija županji tako očita, da ni naklonjena ustvarjanju novih zaposlitev v občini. Barbara Jert (ZA – Združena akcija) je zato proračun ocenila za prenapihnjen, predvsem pa premalo socialno naravnan. “Socialni ukrep bi bil podpora malemu gospodarstvu,” je zaključila Jertova.
Za daljšo debato je nato poskrbel še amandma koalicijske 2×2 Neodvisne liste, ki predvideva višanje proračunske postavke za Društvo prijateljev mladine za 30.000 evrov, kar naj bi omogočilo dodatno redno zaposlitev. Amandma je vložila tudi županja, ki je predvideval višanje postavke za Letno gledališče za 26.500 evrov v namen obnove kulturne dediščine. Oba koalicijska amandmaja sta bila sprejeta z desetimi glasovi za, amandmaja opozicije pa oba zvrnjena s tesnim izidom z osmimi glasovi za in devetimi proti. Tako je koalicija najverjetneje nakazala, kako se bodo sprejemali pomembni akti skozi celotni mandat. Več v videu.

Kljub vsemu je nekdanji župan Ruš Uroš Razpet, proračun za leto 2019 podprl, saj je dejal, da ni v občinskem svetu zato, da bi jezil županjo. “Nisem tukaj zato, da bi komurkoli od vas, ki seveda imate legitimno pravico, ugotovljeno na volitvah, da na nek način vodite kraj, nagajal. Rad bi pomagal, rad bi, da neke projekte speljemo, rad bi, da smo toliko pametni, da ne počnemo tega, kar počnemo v tej državi že cel čas, da ob zamenjavi oblasti, vse tisto, kar se je počelo prej, zmečemo stran pa gremo na novo,” je svojo podporo proračunu utemeljil Razpet, obenem pa izrazil željo zadostni finančni podpori, ki bi omogočila dokončanje projekta Matavškova jama. Kot rečeno je opozicija pokazala drugačen obraz in predlog zavrnila. Tako v proračunu ostaja za projekt zgolj 20.000 evrov od željenih 50.000.

Svetnikom omejen dostop do dokumentacije
Svetnik Darko Knez iz ZA – Združena akcija je občinsko vodstvo opozoril, da je imel željo za dostop do dokumentacije, ki jo hrani občina a je ni dobil.  Boštjan Petek iz Oddelka za gospodarstvo, finance, komunalo, okolje in prostor  mu je odgovoril: “Ker gre za informacijo javnega značaja se na odgovor čaka dvajset delovnih dni,”. Ob tem se je takoj oglasila Katja Markač Hrovatin, predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinsko vodstvo podučila, da mora imeti vsak svetnik takojšen vpogled v vso občinsko dokumentacijo.
Temu je pritrdila tudi svetnica SD, Bojana Muršič. “Drži. Tudi jaz kot poslanka imam možnost takojšnjega vpogleda v vso državno oziroma državnozborsko dokumentacijo o kateri se zanimam.” Vse torej kaže, da občinsko vodstvo še ne pozna vseh postopkov, predvsem pa nekoliko skrbi dejstvo, da takšni manevri precej spominjajo na poskus nekega zavlačevanja oziroma prikrivanja, sicer bi Knez dokumentacijo že zdavnaj dobil v vpogled. Tudi, če bi veljali zakonski roki, nikjer ne piše, da ni možno odgovora dobiti še pred iztekom zakonsko določenega roka za podajo odgovora oziroma željene dokumentacije.

S tesnim izidom potrjen tudi zaključni račun za leto 2018
Svetniki so razpravljali še o zaključnem računu za leto 2018, ki je svetnike spet razdelil na koalicijo in opozicijo. Opozicijo je zmotilo že dejstvo, da je bil proračun v letu 2018 izveden v 93%, svetnico Katjo Markač Hrovatin pa je še dodatno zmotilo, da so bila v lanskem letu planirana sredstva za nakup stvarnega premičnega premoženja v vrednosti 30.000 EUR, v zaključnem računu pa so prikazana porabljena sredstva v višini 68.000 EUR. V tem primeru je šlo za nakup dveh avtomobilov in viličarja, ki so bili namenjeni Režijskemu obratu Ruše. Ob tem jo je svetnik Mihael Hleb Oset iz Neodvisna lista za varnost in pomoč – NLVP opozoril, da so bila vozila, ki so se nabavila nujna, saj stara vozila niso bila več izpravna. “Jaz bi vsakega svetnika prosil, da se pred Režijskim obratom ustavi in pogleda, ko pozimi naši delavci čistijo sneg, poleti kosijo travo in me zanima, kako bi oni gledali na nas, ko razpravljamo o takšnih zadevah. Mislim, da je jasno, da morajo biti njihova delovna sredstva izpravna,” je zaključil Hleb Oset. Svetniki so nato zaključni račun, s sedmimi glasovi za in šestimi proti, podprli.

Občinski svetniki so potrdili tudi Letni program športa v Občini Ruše, ki je programsko identičen prejšnjemu. Prišlo je zgolj do manjših prerazporeditev sredstev iz programov namenjenim starejšim in invalidom k programom prostočasnih dejavnosti in športa mladih. Je pa zanimivo, da se je Letni program športa, ki omogoča sofinanciranje športnih društev v Rušah sprejel tako pozno, saj podlaga za sprejetje ni sprejet proračun, kar dokazuje praksa iz občine Maribor. Tako bodo športna društva občinska sredstva prejela šele čez dober mesec ali dva, v primeru, da pride do kakšnih pritožb, kar pomeni, da bodo športna društva večino leta morala funkcionirati brez nujnega sofinanciranja občine.

Nedostopnost za medije, kljub drugačnim objlubam

Prav tako je županja, kljub začetnim obljubam, da bo po seji, ki je ni dovolila v celoti zvočno in slikovno posneti, na voljo za medije, na koncu pokazala drugačen obraz, saj je na izrecno prošnjo medija BK TV za izjavo pred kamero odgovorila, da ne bo dala izjave, lahko pa ji vsa vprašanja pošljejo pisno in bo nanje pisno odgovorila. Prav tako to velja za naš portal, za svoj plačan medij pa daje izjave takoj po seji.

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Tržnica na Trgu svobode ostaja
2. Članice Društva Soroptimist klub ptujski porodnišnici predale dihalne blazinice
3. Salon Sauvignon razvajal brbončice od blizu in daleč
4. Razstava društva Invalid Kidričevo
5. 7. praznik regrata na Bezeni

Na Grajskem trgu v Mariboru so tudi letos na Zavodu za turizem Maribor Pohorje pripravili zdaj že tradicionalni velikonočni sejem. Ob dobrotah lokalnih pridelovalcev je bilo mogoče kupiti tudi ročne izdelke. Za najmlajše pa so pripravili tudi pester spremljevalni program in rokodelske delavnice.

Med 17. in 19. aprilom bo na Trgu svobode in Grajskem trgu med 9. in 18. uro potekal Velikonočni sejem. Na 15 stojnicah se bodo predstavili ponudniki domače in umetnostne obrti, poskusiti pa bo mogoče tudi velikonočne kulinarične dobrote. V video izjavi o Velikonočnem sejmu pojasnjuje Monika Jurišič Hlevnjak iz Zavoda za turizem Maribor-Pohorje.

Na velikonočnih delavnicah pod vodstvom rokodelskih mojstrov bodo obiskovalci lahko podrobneje spoznali tehnike izdelovanja velikonočnih okraskov. Delavnic se lahko udeležite vsak dan med 10. in 11. uro in popoldan med 16. in 17. uro.

Otroke bo s čokoladnimi jajčki obdaril tudi velikonočni zajček, ki bo sodeloval na ustvarjalnih delavnicah. Med pisani in raznoliko ponudbo na stojnicah boste zagotovo našli kaj zase in si tako pričarali pravo velikonočno vzdušje.

Karierni center Univerze v Mariboru je danes skupaj z območnima službama Zavoda za zaposlovanje OE Ptuj in OE Maribor, izpeljal že 6. Karierno tržnico v živo. Študentom, diplomantom in mladim iskalcem zaposlitve želijo s karierno tržnico zagotoviti priložnost, da vzpostavijo osebni stik s potencialnimi delodajalci. 

Z njo želijo svojim študentom in diplomantom ter mladim iskalcem zaposlitve zagotoviti priložnost, da vzpostavijo osebni stik s potencialnimi delodajalci. “Strategija je vlogo kariernega centra še povečati, kar se izkazuje kot eden pomembnih mostov med delodajalci in študenti, so pa ga tudi študenti že prepoznali kot takšnega. Tudi naše sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje je zelo uspešno že vrsto let,” je pojasnil Zoran Ren, prorektor za znanost in raziskave Univerze v Mariboru.

V prihodnosti na mariborski univerzi načrtujejo dogodek še smiselno povečati, morda tudi časovno raztegniti na kak dan več. Želja je, da bi tovrstne dogodke v okviru kariernega centra lahko pripravljali večkrat na leto. Letošnji izbor podjetij oziroma potencialnih delodajalcev je specifičen, saj so izbirali takšne, da pokrijejo čimveč branž in poklicev, glede na analize prejšnjih let.

Kot je pojasnila Mirjana Zgaga iz Zavoda za zaposlovanje OE Maribor, je delež mladih brezposelnih glede na slovensko povprečje v Mariboru nekoliko višji.

Podatek, ki je alarmanten je ta, da je kar 33 odstotkov vseh mladih prijavljenih na OE Maribor z osnovnošolsko izobrazbo. Delodajalci pa potrebujejo tudi te. In tukaj moramo narediti nekaj več kot družba, da te mlade pritegnemo na trg dela, da gredo delat in da se vključijo v izobraževanje na četrti ravni, poklicni ravni, kjer pa so na trgu dela prav tako velike potrebe,” je zaključila Zgaga.

Med 23 potencialnimi delodajalci je bilo tudi tokrat nekaj teh, ki so na karierni tržnici prisotni že več let, zato so vedeli kaj pričakovati in kaj iščejo. Da so izkušnje z dogodkom pozitivne, je pojasnila Petra Munda, direktorica Jezikovne šole FIMA znanje, ki je prisotna že šesto leto.

Vzporedno s sejemskim delom je letos prvič potekala tudi okrogla miza o kompetencah v pedagoškem poklicu z vidika delodajalcev ter predstavitev kontaktnega centra zavoda za zaposlovanje in Euresa, ki bo predstavil zaposlitvene priložnosti v Evropi.

Organizirali so tudi “CV kliniko”, kjer so udeleženci dobili povratne informacije o življenjepisu in spremnem pismu, izkoristili pa so lahko še možnost brezplačnega profesionalnega fotografiranje za življenjepis. Po koncu sejemskega dela so sledili hitri razgovori z delodajalci, kjer so tako delodajalci kot kandidati že bili izbrani.

6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica 6. karierna tržnica

V tokratni oddaji V svetu odraslih smo spregovorili o projektu Okoljevarstva, ki so ga na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru začeli v začetku aprila, spregovorili smo o 6. Karierni tržnici, ki bo 17. aprila na Univerzi v Mariboru ter napovedali 4. Festival oblikovanja, ki te dni poteka na Srednji šoli za oblikovanje Maribor.

Člani Liste kolesarjev in pešcev so pred mariborsko upravno enoto tudi danes zbirali overjene podpise za nastop liste Povežimo se na evropskih volitvah. Prisotna je bila tudi prva nosilka liste, Urška Zgojznik, Slovenka leta in kandidatka za evroposlanko.

Lista Povežimo se, bo na evropskih volitvah nastopila skupaj s Pirati, Evropskimi zelenimi, Evropsko piratsko stranko, Stranko mladih + Zeleni Evrope, Solidarnostjo, Delavsko stranko, Odprtim Celjem, Neodvisno listo Tomaža Žoharja, Zavodom Up, Zagonom, Povodom in Ljudsko fronto. Kot prvo kandidatko so na skupni listi izbrali Urško Zgojznik.

Zgojznikova je med drugim pobudnica akcije Očistimo Slovenijo, predsednica organizacije Ekologi brez meja in Slovenka leta 2018. Zakaj se je odločila kandidirati pa je pojasnila v video izjavi.

Ker so neodvisna lista, morajo v tem tednu zbrati 3000 podpisov državljank in državljanov, kolikor je potrebno za vložitev kandidature. Kampanjo bodo začeli 26. aprila. Sicer verjamejo v uspešno zbiranje podpisov in na koncu izvolitev v Evropski parlament.

So lahko slovenski poslanci v Evropi kljub majhnosti slišani?

V družbi še vedno velja prepričanje, da slovenski poslanci v evropskem parlamentu glede na svojo majhnost ne dosežejo veliko. “Zanimivo, da se v Sloveniji veliko ukvarjamo s tem ali smo slišani ali nismo, ampak je veliko drugih majhnih evropskih držav, ki so zelo glasne. Mi imamo izredno dobre predispozicije kar se tiče zelenega okolja, ohranjenega okolja in bi absolutno lahko bili bolj ambiciozni, kar pomeni bolj glasni, tudi v evropskem parlamentu. Zakaj pa ne?,” se sprašuje Zgojznikova.

lista kolesarjev in pešcev

V Sloveniji je sicer zaznati apatičnost v smislu evropskih volitvah, katerih volilna udeležba je ena najnižjih, okrog 25 odstotkov.

Za višje dobro se je potrebno boriti

Verjamemo, da se tudi v širšem evropskem pomenu da nekaj narediti in boriti. In da to lahko tudi služi ali koristi našim prizadevanjem na lokalni ravni, da se nekaj vzpostavi in naredi,” pojasnjuje Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev.

Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament bodo v nedeljo, 26. maja 2019.

Regrat ni samo plevel, temveč je zelo zdravilna rastlina, uporaba katere sega daleč v zgodovino. Naši predniki so regrat vedeli dodobra izkoristiti in na to so tudi letos opozarjali organizatorji, letos že 7. praznika regrata.

Tudi letos so se člani Društva za prihodnost Slovenije, Društva Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in Centra za mlade Ruše potrudili in pripravili pravo poslastico za vse ljubitelje regrata. V video izjavi o regratu razlaga Drago Bolčina, organizator 7. praznika regrata.

Regrat v solati, pecivu, kruhu, namazi, juhe in še bi lahko naštevali. Njegova raba in uporaba je neskončna. Na letošnjem prazniku regrata so pripravili marsikatero dobroto iz regrata, ki so jo obiskovalci poskušali in nabirali ideje, ki jih bodo poskusili tudi doma. V video izjavi Milena Pečnik iz Zeliščarskega krožka “Srčna moč” iz Lovrenca na Pohorju pojasnjuje kako lahko ta izredno razširjen in popularen travniški plevel tudi uporabimo.

Utrinke iz 7. praznika regrata si poglejte v fotogaleriji:

praznik regrata praznik regrata regrat praznik regrat regrat z jajcio 7. praznik regrata (1) 7. praznik regrata (7) 7. praznik regrata (6) 7. praznik regrata (3) 7. praznik regrata (2) 7. praznik regrata (4)

Kljub temu, da je pred časom mariborski župan Saša Arsenovič dejal, da je ideja, da bi tržnico na Trgu svobode preselili na Vodnikov trg oziroma na mestno tržnico, tržnica pri “Kojaku” za zdaj ostaja. Župan je prisluhnil občankam in občanom, ga pa medtem moti tržnica na Glavnem trgu.

Pojavila so se nasprotovanja županovi ideji, da bi tržnico iz Trga svobode preselili oziroma priključili mestni tržnici. Občanke in občani so se lokacije očitno navadili, zato tržnica na tem mestu ostaja.

Tržnica na Glavnem trgu pa je očitno večja težava ali pa trn v peti županstva, kot menda tudi prebivalcev v okolici. Težava naj bi bila med drugim tudi neposredna bližina “glavne” tržnice

Pozdravljam, da imamo več tržnic po vseh mestnih četrteh. Lahko bi po dogovoru z branjevkami oziroma ponudniki, ki prodajajo na Glavnem trgu, šle kak dan še v drug del mesta,” je še dodal Arsenovič. Ob tem je pohvalil trud občank in občanov, ki so se zavzeli za lepšo Malo tržnico. “Po vzoru teh, bi lahko naredili tudi na drugih lokacijah,” je dodal Arsenovič. Želja je, da bi osrednja mariborska tržnica dobila svojo vlogo družabnega prostora, kot je bila to včasih, v prihodnosti nazaj.

V Snagi zadovoljni, da lokacija ostaja

Upravljalec mariborskih tržnic, podjetje Snaga, ki upravlja vseh 8 tržnic po mestu, je zadovoljen z županovo odločitvijo, da lokacija na Trgu svobode ostaja. V video izjavi pojasnjuje predstavnica Snage Maribor, Petra Hercog.

V letošnjem proračunu je sicer namenjenih nekaj sredstev za prenovo osrednje mariborske tržnice, vendar časovnice, kdaj naj bi se začelo karkoli dogajati, še nimajo, niti načrtov, kako bodo tržnico naredili znova funkcionalno. Po tem, ko so se znebili nefunkcionalnih dežnikov, so te nadomestili s stojnicami, ki so zaenkrat vzdržale vse vremenske pojave. “Tudi po tem vikendu, ko je bilo precejšnje deževje, nismo zaznali nobenih pritožb med branjevkami in branjevci,” je pojasnila Hercogova.

Pestro dogajanje na Mali tržnici in Tržnici Tabor

Pester vikend je bil za nami, saj se je na tržnicah po Mariboru marsikaj dogajalo. Na Mali tržnici so otvorili spomladansko sezono s pestrim programom, prav tako pa se trudijo, da bi ponovno oživili Tržnico Tabor.

Srednja šola za oblikovanje Maribor prihodnji teden, med 15. in 18. aprilom, pripravlja 4. Festival oblikovanja. Do četrtka bodo vsak dan namenili drugi stroki, začenjajo v ponedeljek z dnevom oblikovalcev, nadaljujejo s frizerji, nato medijci. Festival bodo zaključili s svečano prireditvijo v četrtek 18. aprila. Tema letošnjega festivala je hitrost.

Podrobnosti v video prispevku:

V tokratni oddaji V svetu odraslih smo napovedali prihajajočo Aktivno študentsko pomlad, ki jo pripravljajo v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, prav tako pa smo bili na Štuku kjer je potekala že tradicionalna krvodajalska akcija Častim 1/2 litra krvi. Minuli petek so na Univerzi v Mariboru podpisali pogodbo o utirjanju prvega slovenskega nanosatelita, na Strojni fakulteti UM pa so dobili novi laserski merilnik.

Podrobnosti v videu:

Kaj se bo zgodilo z mariborskim letališčem čez 100 dni, oziroma kaj bo po 15. juliju? Po zapletih povezanih s širitvijo letališča, je dosedanji najemnik januarja letos odpovedal najemno pogodbo. Ker je najemnik z letališčem dolžan upravljati šest mesecev po odpovedi pogodbe, nato pa letališka infrastruktura preide nazaj v upravljanje Republike Slovenije, na Ministrstvo za infrastrukturo. Čez 100 dni poteče navedeni rok, nihče pa ne odgovori  na vprašanje kakšna bo usoda letališča po tem času.

Ministrstvo za infrastrukturo se ne odziva na apele in vprašanja župana Občine Hoče-Slivnica, Marka Soršaka. “V letališče je bilo vloženega preveč truda, časa in denarja, da bi mirno dovolili, da se zaprejo njegova vrata. Z morebitnim zaprtjem letališča se bo ustavil razvoj Podravja in posledično zvišal brezposelnost v regiji, država pa bo izgubila 19 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za obnovo letališke infrastrukture,” je dodal Soršak.

Ogrožena Helikopterska nujna medicinska pomoč

V primeru, da se bo Aerodrom Maribor zaprl, bo v težavah tudi Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), ki rešuje življenje v Severovzhodnem delu Slovenije. Kako pomembna je HNMP priča podatek, da so v lanskem letu izvedli okrog 280 intervencij, kar dokazuje smotrnost izvajanja te službe. “Nismo se zastonj več kot 10 let borili za to, da končno imamo to vrsto nujne medicinske pomoči,” je bil jasen vodja HNMP Štefan Mally.

Zaposleni in ostali dejavni na letališču Edvarda Rusjana so tako danes pozvali državne oblasti, naj prekinejo negotovosti in čim prej dorečejo prihodnost letališče. Morebitnemu zaprtju odločno nasprotujejo. Na kocki so namreč tako zaposlitve kot več kot 40 letna tradicija letalstva v Mariboru. Mariborsko letališče ima pomembno funkcijo kot regijsko letališče, saj izvaja tudi izobraževanja pilotov in kadra, ki se kasneje lahko tudi zaposli v regiji. Letališče je za komercialni promet zaživelo v letu 1976 in je še danes alternativno letališče mnogim letalskim družbam, ki letijo v slovenskem zračnem prostoru. “Smo pomembno regijsko letališče in želimo, da tako tudi ostane,” je povedal Tone Bračko, vodja prometa letališča Maribor.

V nevarnosti je tudi obratovanje protitočne obrambe, ki jo izvaja Letalski center. Premestitev celotne flote na alternativno lokacijo v primeru zaprtja, pa je skorajda nemogoč poseg, so prepričani. Še dodatni izziv bi bilo ponovno odprtje letališča v primeru zaprta v sredi julija, saj ponovna pridobitev obratovalnega dovoljenja traja med 3 do 9 mesecev. Kar v teoriji in praksi pomeni, zaprtje letališče vsaj do konec leta.

Ali gre za neenakomerno in neenakopravno obravnavo s strani države? “Če preletimo zgodovino 15 do 20 let, ugotovimo, da se je v letališče v Ljubljani vlagalo v razmerju 20:1. Se pravi v letu 2007-2013 v mariborsko letališče cca. 15 milijonov, medtem ko v ljubljansko med 40-60 milijonov. Tudi subvencije za odpiranje novih letalskih linij, kot je bila prejšnji teden v  znesku milijon evrov, z novo letalsko linijo z ljubljanskega letališča, se poraja dvom kako in kaj. Kdo je prvorazredni, kot drugorazredni državljan, za kar smatramo, da v enakovredni Sloveniji veljajo pogoji za vse enako,” je zaključil Bračko.

Vlado Republike Slovenije pozivajo, da javnost seznani z njenimi načrti o prihodnosti letališča. Zapisali so dve pomembni točki:

  • Če nameravajo letališče zapreti, naj to jasno povedo,
  • če nameravajo zagotoviti nadaljevanje obratovanja letališča, jih zanima na kakšne način načrtujejo to storiti. Do zaprtja letališča je še okvirno 100 dni. Ker poznajo dolžino upravnih postopkov jih skrbi, kaj lahko v tako kratkem času sploh storijo?Je javni razpis, s pogoji, ki so se izkazali za neatraktivne, zadosten odgovor na izziv ali zgolj umivanje rok?

Kakšna bo usoda mariborskega letališča je tako še vedno zavito v skrivnost.

Futsalisti FutureNer Maribor so prejšnji petek, 5. aprila, v dvorani Lukna s 6:5 odpravili futsaliste FC Litija. Odigrali so prvo tekmo polfinala  24. sezone 1. SFL proti trertjeuvrščenim Litijanom. Naslednja tekma bo v petek, 12. aprila v Dvorani Lukna, ko bodo Mariborčani znova poskusili premagati Litijane. 

Trda petkova tekma je postregla z vzponi in padci. Preobrat Litijanov, ki so nadoknadili skorajda 5 golov. Gol za končni rezultat 6:5 so dosegli če štiri sekunde pred sodniškim žvižgom.

Kaj je o tekmi povedal trener FC Litija, Damir Pertič.

Trener domačinov, Tomislav Horvat je dejal, da so zadovoljni z zmago in da je njihov cilj dobiti vsako tekmo.

Prva polfinalna tekma je bila naporna za igralce. Igralec tekme, Teo Turk, član FutureNet Maribor je dosegel največ golov.

Medtem pa je eden najmlajših igralcev pri FC Litija, Timotej Debeljak, dobil priložnost zaigrati med člani in se dokazati.

Futsalisti FutureNer Maribor so prejšnji petek, 5. aprila, v dvorani Lukna s 6:5 odpravili futsaliste FC Litija. Odigrali so prvo tekmo polfinala  24. sezone 1. SFL proti trertjeuvrščenim Litijanom. Naslednja tekma bo v petek, 12. aprila v Dvorani Lukna, ko bodo Mariborčani znova poskusili premagati Litijane. 

Trda petkova tekma je postregla z vzponi in padci. Preobrat Litijanov, ki so nadoknadili skorajda 5 golov. Gol za končni rezultat 6:5 so dosegli če štiri sekunde pred sodniškim žvižgom.

Kaj je o tekmi povedal trener FC Litija, Damir Pertič.

Trener domačinov, Tomislav Horvat je dejal, da so zadovoljni z zmago in da je njihov cilj dobiti vsako tekmo.

Prva polfinalna tekma je bila naporna za igralce. Igralec tekme, Teo Turk, član FutureNet Maribor je dosegel največ golov.

Medtem pa je eden najmlajših igralcev pri FC Litija, Timotej Debeljak, dobil priložnost zaigrati med člani in se dokazati.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor (UKC) pripravila tradicionalno spomladansko krvodajalsko akcijo “Častim pol litra”. Veliko je bilo takšnih, ki so kri darovali prvič, se pa potem vsako leto radi tudi vrnejo.

Krvodajalska akcija ŠOUM-a poteka že dve desetletji. Tudi letošnja akcija je potekala pod okriljem krovne Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Študentje v Mariboru so tudi letos pridno oglaševali krvodajalsko akcijo na vseh fakultetah Univerze v Mariboru in tako vse, ki so želeli pomagati, povabili k sodelovanju. V video izjavi razlaga Mojca Ban, vodja krvodajalske akcije “Častim pol litra”.

Vsakoletna krvodajalska akcija zagotovo pri študentih zbudi tisti humanitarni čut. Sicer pa člani Študentske organizacije UM tudi skozi leto skrbijo, da ostanejo dobrodelni.

Vsak študent, ki je včeraj daroval kri na Štuku je prejel tudi majhno pozornost in seveda zasluženo malico. V Mariboru je do sedaj vsako leto darovalo več kot 3500 študentov. V video izjavi razlaga Iva Jajčevič, vodja projekta Epruvetka.

Zakaj pa se študenti odločajo za krvodajalsko akcijo?

Pri zalaganju s krvjo smo še samozadostni

V trenutni organiziranosti transfuzijske službe v RS, Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor skrbi za nemoteno zdravljenje bolnikov s krvjo v UKC Maribor, v Splošni bolnišnici Ptuj in Splošni bolnišnici Murska Sobota. “Mi moramo dosledno tedensko spremljati zalogo krvi in poskušamo približno zbrat toliko krvi, kolikor se tudi na teden porabi v teh treh bolnišnicah. To so bili moji predlogi, morda po celi Sloveniji ti predlogi niso enaki, ampak na podlagi desetletne analize statističnih podatkov sem ugotovila, da so ti podatki za nas sprejemljivi in primerljivi,” razlaga Erika Kavaš, spec. transfuzijske medicine iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

Krvodajalcev je zaenkrat še dovolj in smo zato lahko samozadostni, čeprav statistični podatki kažejo, da trend krvodajalcev v severovzhodni regiji nekoliko upada. “Zato moramo delati in razmisliti kakšno bo stanje čez pet ali deset let na področju krvodajalstva na območju severovzhodne Slovenije. Potrebno bo mlade spodbujati, da se odločajo za krvodajalstvo in jih osvestiti, da na ta način lahko vendarle veliko doprinesejo k zdravju drugih in pomagajo drugim, navsezadnje tudi sebi. Bistvo je z mladimi sodelovati in ustvariti mrežo,” razlaga Kavaševa.

Univerzalna kri, ki so jo “veseli” v vseh bolnišnicah je 0 Rh-. Ti krvodajalci so večkrat klicani, da pomagajo in ponovno darujejo kri. To pa je sicer mogoče darovati vsak teden v prostorih UKC Maribor ali v terenskem avtobusu.

Ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, so mariborske ulice preplavili tekači. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so tako prvič organizirali tek zdravja, z namenom osveščanja po gibanju in zdravem načinu življenja.

Podrobnosti v video prispevku:

Tokrat v občinskem informatorju:
1. Lista Andreja Fištravca z amandmaji do podpore proračuna
2. Utirjanje prvega satelita TRISAT
3. Dan fakultete za naravoslovje
4. Stračanek svetovni prvak, Pečnik evropski

5. Čistilna akcija v Vuzenici
6. V Sveti Trojici street food ob jezeru
7. Tek zdravja po mariborskih ulicah

V Vuzenici je minulo soboto potekala čistilna akcija pod geslom “Očistimo Vuzenico”. Tokrat je v akciji sodelovalo okrog 500 udeležencev. Občanom so se priključili tudi osnovnošolci, ki so se poleg čistilne akcije udeležili še Hiške eksperimentov. Gre za tako imenovani mobilni raziskovalni center, ki je tokrat gostoval v Vuzenici.

Podrobnosti v video prispevku: