Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine video

VIDEO: Hana Strakušek zlata, Maksi...
Dodano:

V Rušah so se minuli vikend zvrstila finalna tekmovanja v streljanju z zračno puško in zračno pištolo Grand Prix Ruše. Že pred tem so tekla kvalifikacijska tekmovanja tako za člane in članice kot tudi za mladince in mladinke, ki so sicer imeli finalna tekmovanja v petek.

Domače društvo je ponovno poskrbelo za odlično organizacijo tekmovanja, na katerem se je zbrala smetana najboljših strelcev in strelk sveta. Med najboljšimi strelkami in strelci pa so se znašli na finalnih tekmovanjih tudi Slovenci in Slovenke. Zlato medaljo je pri mladinkah v streljanju z zračno puško na deset metrov dobila Hana Strakušek,  s katero smo tik pred tekmovanjem govorili.  Bila je mirna in pripravljena na vse.

Več o tekmovanju sta povedala tudi Ljubo Germič, predsednik Strelske zveze Slovenije, in Simon Potrč, gen. direktor ISSF Grand Prix Ruše.

Med dobitniki medalj je tudi Maksimilijan Žarić, ki je dobil srebrno medaljo po finalnem tekmovanju v streljanju z zračno puško. 

Finale mladincev z zračno puško

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladincev po napetih kvalifikacijah. Luca Joldea se je po kvalifikacijah kot prvi s prednostjo 16  točk uvrstil v finale in zmagal.

Vrstni red finalistov:
Zlata medalja: Luca Joldea, Romunija
Srebrna medalja: Giorgi Mumladze, Gruzija
Bronasta medalja: Ryan Piepers, Slovaška
4. mesto: Ioane Khvareshia, Gruzija
5. mesto: Juraj Elko, Slovaška
6. mesto: David Vodražka, Slovaška
7. mesto: Matko Čolaković, Hrvaška
8. mesto: Lasha Shavshishvili, Gruzija
V kvalifikacijah slovenskim mladincem, ki so bili pod pritiskom velikega mednarodnega tekmovanja, na žalost ni uspelo priti v finale. Renee Lenzi je zasedel 9. mesto, Miha Fras 10. mesto in Mitja Dolšina 11. mesto.

Finale mladink z zračno pištolo, Sara Ščuri na četrtem mestu

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladink po kvalifikacijah in se borilo za odličja. Vse mladinke iz Slovenije so se uvrstile, vendar se jim na stopničke žal ni uspelo povzpeti, najuspešnejši Sari Ščuri je zmanjkalo le nekaj točk do tretjega mesta.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Nare Gabrielyan, Armenija
Srebrna medalja: Mariami Prodiashvili, Gruzija
Bronasta medalja: Salome Prodiashvili, Gruzija
4. mesto: Sara Ščuri, Slovenija
5. mesto: Mariam Abramishvili, Gruzija
6. mesto: Zala Kajtna Poženel, Slovenija
7. mesto: Eva Vodopivec, Slovenija

Finale mladink z zračno puško, Strakušek z zlato medaljo, Skubic na četrtem mestu

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladink po kvalifikacijah. V finale so se uvrstile kar 3 mladinke iz slovenske reprezentance in se borile za odličja. Nika Skubic se je kljub slabemu začetku uspela povzpeti na 4 mesto in za 0.1 zgrešila stopničke. Hana Strakušek, zmagovalka finala, se je če celotno finale držala na vrhu in tam tudi ostala ter zanesljivo zmagala.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Hana Strakušek, Slovenija
Srebrna medalja: Namma Lihi Rabi, Izrael
Bronasta medalja: Alma Levy Mussan, Izrael
4. mesto: Nika Skubic, Slovenija
5. mesto: Oleksandra Salenkova, Izrael
6. mesto: Regina Vintze, Madžarska
7. mesto: Tjaša Kužnik, Slovenija
8. mesto: Alica Poljovkova, Slovaška

V kvalifikacijah so nastopile slovenski strelki Sara Slak, ki je zasedla 9. mesto, in Eva Petek 10. mesto.

Finale mladincev z zračno puško, Žarić dobil srebrno medaljo, Judež na četrtem mestu

V finalu se je pomerilo osem najboljših mladincev po kvalifikacijah, v katerih sta si dva slovenska mladinca priborila mesto v finalih. Gašper Judež je osvojil 4. mesto, Maksimilijan Žarić pa se je po veliko odličnih strelih prebil na 2. mesto, ter zaradi manjše napake za 0.6 točke zgrešil 1. mesto.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Aron Racz, Madžarska
Srebrna medalja: Maksimilijan Žarić, Slovenija
Bronasta medalja: Darko Tomašević, Hrvaška
4. mesto: Gašper Judež, Slovenija
5. mesto: Matej Rašić, Bosna in Hercegovina
6. mesto: Adrian Pavlik, Slovaška
7. mesto: Tamas Tankovics, Madžarska
8. mesto: Martin Mezian, Slovaška

V kvalifikacijah je nastopil slovenski strelec Florjan Klemenčič, ki je zasedel 10. mesto.

Finale mix team zračna puška

V finalu sta se za zlato medaljo pomerila dva najboljša para po kvalifikacijah. To sta bila Srba Teodora Vukojević in Lazar Kovačević ter Bolgara Tanya Rizova in Anton Rizov. Srba sta se po nenehnem izenačevanju z nasprotnikoma po time outu zbrala in zmagala. Za bron sta se pomerila tretji in četrti mešani par v kvalifikacijah. Oba mešana para sta prihajala iz Nemčije, v boju za bron sta zmagala Lisa Mueller in Maximilian Dallinger.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Teodora Vukojević & Lazar Kovačević, Srbija
Srebrna medalja: Tanya Rizova & Anton Rizov, Bolgarija
Bronasta medalja: Lisa Mueller & Maximilian Dallinger, Nemčija
4. mesto: Anna Janssen & Maximilian Ulbrich, Nemčija

V kvalifikacijah je nastopil slovenski mešani par v katerem sta nastopila Urška Hrašovec in Luka Lukić, ki sta zasedla 17. mesto.

Finale zračna pištola članice

V finalu se je pomerilo osem najboljših članic po kvalifikacijah, ki so bile rezultatsko zelo blizu. V kvalifikacijah je bilo med 8. in 1. uvrščeno le 9 točk razlike, na tesno pa je šlo tudi v finalnem delu tekmovanja.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Anna Korakaki, Grčija
Srebrna medalja: Elmira Karapetyan, Armenija
Bronasta medalja: Veronika Major, Madžarska
4. mesto: Nevena Šaranović, Črna Gora
5. mesto: Sara Rahel Fabian, Mažarska
6. mesto: Renata Sike, Madžarska
7. mesto: Christina Moschi, Grčija
8. mesto: Nino Salukvadze, Gruzija

V kvalifikacijah so nastopile slovenske strelke Manja Slak, ki je zasedla 18. mesto, Anja Prezelj 22. mesto in Majda Raušl 27. mesto.

Finale zračna pištola člani

V finalu se je pomerilo osem najboljših članov po kvalifikacijah. Tudi člani so bili kot članice rezultatsko zelo skupaj, vendar si je v finalih Slovak pridobil nekaj točk prednosti in zanesljivo zmagal.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Juraj Tuzinsky, Slovaška
Srebrna medalja: Kiril Kirov, Bolgarija
Bronasta medalja: Miklos Tatrai-Fejes, Madžarska
4. mesto: Yusuf Dikec, Turčija
5. mesto: Federico Nilo Maldini, Italija
6. mesto: Pavel Schejbal, Češka
7. mesto: Tsotne Machavariani, Gruzija
8. mesto: Samuil Donkov, Bolgarija

V kvalifikacijah so nastopili slovenski strelci Jože Čeper, ki je zasedel 25. mesto, Sašo Stojak 33. mesto in Bojan Fras 34. mesto.

Finale Mix team zračna pištola

V finalu sta se za zlato medaljo pomerila dva najboljša para po kvalifikacijah Armenca Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan in Čeha Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy. Tekmovalna para sta se nenehno izenačevala vse do konca, vendar sta se Armenca na koncu zbrala in zmagala pred Čehoma. Za bron sta se pomerila Armenca Nare Gabrielyan in Gevorg Melkonyan in Madžara Sara Rahel Fabian in Miklos Tatrai-Fejes.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan, Armenija
Srebrna medalja: Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy, Češka
Bronasta medalja: Nare Gabrielyan in Gevorg Melkonyan, Armenija
4. mesto: Sara Rahel Fabian in Miklos Tatrai-Fejes, Madžarska

V kvalifikacijah je nastopil slovenski mešani par, Manja Slak in Jože Čeper, ki sta zasedla 8. mesto.

Finale zračna puška članice

V finalu se je pomerilo osem najboljših članic po kvalifikacijah. Poljakinja Aneta Stankiewicz se je že po nekaj prvih strelih do konca finala ostala visoko na prvem mestu, zato se drugouvrščena Anna Janssen, kljub izjemno močnim strelom ni uspela povzpeti na 1. mesto.

Vrstni red finalistk:

Zlata medalja: Aneta Stankiewicz, Poljska
Srebrna medalja: Anna Janssen, Nemčija
Bronasta medalja: Viktoriya Sukhorukova, Ukrajina
4. mesto: Soohyun Yoon, Južna Koreja
5. mesto: Eunji Kwon, Južna Koreja
6. mesto: Anita Mangold, Nemčija
7. mesto: Larissa Wegner, Nemčija
8. mesto: Eszter Meszaros, Madžarska

V kvalifikacijah so nastopile slovenske strelke Sonja Benčina, ki je zasedla 25. mesto, Urška Kuharič 43. mesto, Klavdija Jerovšek 51. mesto, Živa Dvoršak 54. mesto in Urška Hrašovec 56. mesto.

Finale zračna puška člani

V finalu se je pomerilo osem najboljših članov po kvalifikacijah. V finalih smo lahko spremljali tri Nemce in kar dva od treh sta stopila na stopničke. Z Nemcema pa je na stopničke po boju za tretje mesto stopil Izraelec Richter.

Vrstni red finalistov:

Zlata medalja: Maximilian Ulbrich, Nemčija
Srebrna medalja: Maximilian Dallinger, Nemčija
Bronasta medalja: Sergey Richter, Izrael
4. mesto: Anton Rizov, Bolgarija
5. mesto: Lazar Kovačević, Srbija
6. mesto: Max Ohlenburger, Nemčija
7. mesto: Andreas Thum, Avstrija
8. mesto: Josip Sikavica, Hrvaška

V kvalifikacijah so nastopili slovenski strelci, Luka Lukić, ki je zasedel 19 . mesto, Blaž Lužar 24. mesto in Anže Presterel 44. mesto.

VIDEO: Na mizi predlog za zaprtje ...
Dodano:

Medtem ko izvajalec meritev prometa v času gradnje na Lentu predlaga, da bi po končani gradnji Lenta tega zaprli za promet, podžupan Medved pravi, da na Mestni občini Maribor še nimajo končne rešitve. Čakajo namreč na odziv javnosti.

Mestna občina Maribor je pristopila k izvedbi analize prometa v času zaprtja Lenta zaradi gradbišča. Tako so na predstavitvi rezultatov predstavili rezultate: “Na osnovi opravljene prometne študije je bilo ugotovljeno, da se promet v kumulativnem smislu ne zvišuje. Povprečno se 25.000 vozil na dnevnem nivoju pelje ali skozi mestno središče ali pa so to izvorno ciljne poti.”

Izvajalec meritev prometa v času gradnje na Lentu je bilo podjetje Swiroo, njegov predstavnik Damijan Ferk pa je povedal, da je na nekaterih odsekih na levem in tudi na desnem bregu prišlo do obremenitev prometa. Upoštevali so meritve na 15 merilnih mestih od leta 2020 do oktobra 2023. Ob koncu so na podlagi meritev predlagali Mestni občini Maribor, da se promet na Lentu popolnoma zapre, razen z omejitvami za stanovalce, dostavo in podobno. Podžupan Samo Peter Medved pa je na včerajšnji predstavitvi dejal, da bo na Lentu uvedena ena avtobusna linija, končne rešitve oziroma odgovora, ali bo Lent zaprt za ostali oziroma ves promet, pa ni podal. Pravi, da čakajo na odločitev javnosti, a da se bodo morali do konca januarja tega leta odločiti. Več v prispevku:

Kaj je pokazala analiza meritev prometa?

Mestna občina Maribor je sporočila, da je analiza prometa ob zapori oziroma ob izgradnji Lenta pokazala, da je do sprememb dnevnih prometnih obremenitev prišlo na naslednjih odsekih:

– Stari most (približno 1.200 vozil/dan) in Pobreška cesta (približno 1.700 vozil/dan) in naprej na Valvazorjevo ulico (približno 1.900 vozil/dan);
– Mladinska oz. Maistrova ulica (približno 2.400 vozil/dan) in
– Razlagova oz. Krekova ulica (približno 2.300 vozil/dan) – kar pomeni, da se je posledično povečal promet na Partizanski in Titovi cesti.

“Kljub povečanju prometa na nekaterih odsekih kritična preobremenitev cest ni dosežena, na podlagi česar je predlog prihodnje prometne ureditve popolna zapora za osebni promet na Lentu, razen za stanujoče, dostavo, enosledni promet in JPP. Za izjeme, ki lahko vozijo po Lentu je predlagana uvedba t.i. »shared-space« cone (20 km/h). Dokončna odločitev glede prometne ureditve na Lentu zaenkrat še ni sprejeta,” so strnili ugotovitve po predstavitvi rezultatov in predloga za zaporo prometa na Lentu ter dodali: “Glede na rast deležev javnega potniškega in kolesarskega prometa ter predvideno širitev avtobusne in kolesarske mreže, v prihodnosti ni pričakovati nadaljnje rasti osebnega prometa v mestu Maribor. S tem mesto sledi tudi smernicam EU (Bela knjiga EU, zmanjšanje CO2 emisij, okolju prijazna naravnanost mestnega in primestnega prometa).”

REPORT (14/2023-2024): Prireditev I...
Dodano:

V tokratni oddaji Report smo predstavili delovanje Inner Wheel kluba Maribor in napovedali njihovo dobrodelno prireditev; posvetili smo se usodi 1. Pohorskega bataljona ter pogledali v zakulisje priprav in izvedbe mednarodnega tekmovanja v streljanju Grand Prix Ruše.

Naši gostje so bili Milena Nemec, predsednica Inner Wheel kluba Maribor, Jože Gašparič, predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Ruše, ter Simon Potrč, gen. dir. ISSF Grand Prix Ruše 2024, in Urška Hrašovec, tekmovalka in članica slovenske reprezentance.

VIDEO: V Vzhodni o vlaganju v smuč...
Dodano:

V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o nadgradnji smučarskih centrov, v zadnjem letu se je namreč kar 9 smučarskih centrov v Sloveniji moderniziralo z novimi oz. posodobljenimi žičniškimi napravami.

V gosteh so bili:

Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Prav tako sta bila v naši družbi Ranko Šmigoc, direktor Marproma ter Aleš Juhart, direktor RTC Jakec Trije kralji.

Na daljavo pa se je oglasil Boštjan Paradiž s smučarskega centra Kope, sicer pa tudi predsednik združenja žičničarjev.

VIDEO: Arsenovič ob skoraj zaklju...
Dodano:

Pred sejo mestnega sveta Mestne občine Maribor so mariborski župan Saša Arsenovič in drugi sodelujoči predstavili teme, ki jih bodo mariborski mestni svetniki obravnavali na seji mestnega sveta.Župan pa je uvodoma podal nekaj pohval o zaključenih projektih v mestu.

Saša Arsenovič je uvodoma dejal, da je Čarobni Maribor bistveno boljši kot v letu 2018. Dejal je, da so odzivi dobri in da je mesto polno, “dva trga že imamo in imamo velik izziv, kaj narediti vsebinsko, nadgradnja tega, kar je že zdaj, z več topline, z več vsebine in predvsem več nagovarjanja otrok in ranljivih skupin”. Ob tem je napovedal, da bo naslednje leto mesto dobilo novo prizorišče, namenjeno otroškemu veselju. To bo v avditoriju Lutkovnega gledališča, tako znotraj kot zunaj.

Župan je še pohvalil Pravljično Kamnico in povabil vse Mariborčane in obiskovalce v Kamnico, kamor se lahko na drsališče zapeljejo tudi z vlakcem.

Končana dela na Osnovni šoli Tabor I, na nekaterih drugih šolah še ne

Omenil je še, da so se zaključila energetsko sanacijska dela na Osnovni šoli Tabor I. in da je ta šola zdaj v celoti odprta za vse razrede. In tudi, da se zaključujejo dela na OŠ Prežihovega Voranca, da se dela v Kamnici in da si želijo, “če bo mestni svet to potrdil, da bi drugo leto delno MO Maribor, delno pa donator vzpostavili podobno igrišče, kot ga bo kmalu moč videti na OŠ Prežihov Voranc, tudi na OŠ Leona Štuklja”. Pri tem je dejal, da donator podpira usmeritev, da je tam mednarodna šola.

Arsenovič: “Sedaj smo dobili neverjeten prostor, ki bo vedno bolj zelen”

Izpostavil je, da je ena najlepših zgodb zanj urejanje nabrežja ob reki Dravi, torej Lent. Poudaril je: “Sedaj smo dobili neverjeten prostor, ki bo vedno bolj zelen, zdaj se to nakazuje z urbano opremo. In kar me najbolj veseli je, da je to postalo to, o čemer sem sanjal, da bo to sprehajališče, stičišče ljudi ob reki, ki jo je moč na večih delih tudi prečkati. Na Studenški brvi in na splavarski in nadaljevati pot.” Dejal je še, da se zaključuje investicija tudi poti med medicinsko fakulteto in dvoetažnim mostom. Uredili bodo tudi dve postaji za izposojo koles. Izpostavil je, da se prenova Lenta zaključuje: “Upam, da bodo zdaj konec meseca ali pa v začetku januarja končali vse te bistvene stvar.” Tudi luči že večinoma gorijo, je še dodal.

Pred četrtkovo sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor

Sicer pa so teme, ki bodo na četrtkovi seji Mestnega sveta MO Maribor, obravnavane, predstavili Saša Arsenovič, župan MO Maribor, Nataša Ritonija, direktorica OFEM, Jernej Gruber, Služba za razvojne projekte in investicije, Petra Klarič, Urad za gospodarske dejavnosti, in  Mitja Senekovič, Sekretariat za splošne zadeve.

FOTO in VIDEO: Lun in Sašo iz šov...
Dodano:

Sašo in Lun Plazovnik, oče in sin, ki sta skupaj zarepala na šovu Slovenija ima talent, imata skupno božično pesem, za katero sta posnela tudi videospot.

Pri ustvarjanju pesmi je sodeloval tudi Alen Luka Rajšter. Tako lahko rečemo, da so Korošci stopili skupaj in ustvarili novo, zanimivo božično pesem, saj sta Sašo in Lun Plazovnik z Mute, Alen Luka pa iz vuzeniške skupine DaDžem. Scenarij za videospot pa je naredila Ana Plazovnik, Lunova mamica, tako da je to pravzaprav družinski projekt in izdelek.

Sašo Plazovnik v videospotu božične pesmi. Vir: Izsek iz videospota Dragi božiček, Youtube

Lun zapoje tudi pismo Božičku, ki mu sporoča, da niso pozabili nanj, in da upa, da mu bo vedno stal ob strani. Ganljivo tudi zapoje, da si je nekoč želel hruške, pomaranče, zdaj, ko je večji, pa da so vsi skupaj srečni, v objemu domačih in ljubečih, saj je to najboljše darilo.

Sama pesem govori o božiču, o času, ki je najlepši, sploh če ga zapraviš s pravimi ljudmi.  Čas, za katerega je najboljše, da se ga preživi z družino. Pri darilih pa je najboljši iskren nasmeh na obrazu in dober piškot ob času.  Vsi trije, Lun, Sašo oziroma Sash in Alen Luka, pojejo o božič, o druženju, o lučkah.

Alen Luka Rajšter iz skupine Da Džem v videospotu božične pesmi Luna in Saša. Vir: Izsek iz videospota Dragi božiček, Youtube

 

VIDEO: Miss Slovenije nastopila v v...
Dodano:

Glasbena skupina Da Džem iz Vuzenice je predstavila pesem in videospot svojega prvenca ‘Zaspalo je poletje’.

Glavno vlogo v spotu je zavzela Maja Čolić – Miss Slovenije 2021/22.

Da Džem je rock glasbena zasedba iz Vuzenice in bližnje okolice. Zasedba deluje tri leta in je sestavljena iz izkušenih glasbenikov, ki so odraščali v številnih glasbenih zasedbah Koroške in Štajerske glasbene scene. Člani zasedbe so bobnar Damjan Naglič, bas kitarist Uroš Medved, kitarist in pevec Luka Rajšter in kitarist Matej Čoderl.

Skupina je bila ustanovljena z namenom popestritve lokalnega in širšega prireditvenega prostora. V letu 2023 so v studiu začeli nastajati številni projekti.

Vodilo pri ustvarjanju lastne glasbe je doseganje organskega zvoka z minimalno post produkcijsko obdelavo. Člani zasedbe prihajajo iz različnih žanrskih področij. Povezuje jih vizija ustvarjanja radijsko prijazne glasbe, namenjene širokemu spektru poslušalcev. V treh letih svojega delovanja je skupina razvila čut za univerzalnost in prilagodljivost. Skupne izkušnje so nabirali na večjih prireditvenih odrih, kot tudi na zasebnih zabavah širokega starostnega spektra.

Omenjena univerzalnost, zajem organskega zvoka in preprosta struktura, krasita prvi uradni studijski izdelek skupine. Pesem ‘Zaspalo je poletje’  je podprta s kvalitetno video produkcijo, ki jo odlikuje dobra zgodba in profesionalna igralska zasedba.

Trenutno v studiu že nastaja druga pesem, ki prinaša bolj energičen in ‘trši’ melos v diskografijo, ki jo skupina gradi.

 

FOTO in VIDEO: Na OŠ Rada Robiča ...
Dodano:

V petek, 1. decembra 2023, so na OŠ Rada Robiča Limbuš s tradicionalnim Sejmom dobre volje svečano stopili v praznični mesec december.

Sejem je s kratkim kulturnim programom začel šolski mladinski pevski zbor, nato pa so obiskovalci na praznično okrašenih stojnicah lahko izbirali med različnimi izdelki, ki so jih od začetka šolskega leta pripravljali in izdelovali učenci, učitelji, nekatere tudi starši, je dejala Mojca Kirbiš, ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš.

Novost letošnjega Sejma dobre volje so bile sobe doživetij, ki so zelo popestrile dogajanje. V čutni sobi so obiskovalci lahko preizkušali svoje čute, v pravljični sobi so si lahko ogledali glasbeno animirano pravljico Kako je nastal sneg, v sobi ritmov so lahko ritmično ustvarjali in v koncertni sobi uživali ob poslušanju gostujočega mešanega pevskega zbora Rosika.

“Stojnice in sobe doživetij so bile poimenovane po različnih vrednotah, kar je rdeča nit decembrskih prireditev na šoli. Na ta način niso sejali le dobre volje, pač pa tudi ozaveščali o pomenu ljubezni, družine, topline, časa, ustvarjalnosti in čarobnosti, na katera ob izobilju materialnih daril pogosto pozabimo. Sejem je bil dobro obiskan. Starejši obiskovalci so se družili predvsem ob kavi in čaju v čajnici, mlajši pa so se navduševali predvsem nad sladkimi dobrotami. Izkupiček Sejma dobre volje bo namenjen zmanjšanju stroškov šol v naravi,” je zaključila Kirbiševa.

 

FOTO in VIDEO: Na Alma Mater Europ...
Dodano:

Na Alma Mater Europaea so organizirali brezplačno predavanje in strokovno razpravo, namenjeno pedagoškim in strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter staršem.

Priznani strokovnjaki so se v okviru predavanj in odprte razprave dotaknili najbolj perečih izzivov vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji.  Skupne ugotovitve, ki so jih delili z udeleženci predavanj tako v predavalnici kot tudi preko on line-povezave, se dotikajo ožjih področij vzgoje, izobraževanja in tudi duševnega zdravja. Tako so vsak zase opozorili in podkrepili s primeri, da je treba šolski sistem v Sloveniji spremeniti, posodobiti in vrniti v sistem predvsem vzgojo, ki jo marsikje zaradi samega sistema dajo na stran. Nato pa se ukvarjajo bolj z izobraževanjem. Pri vsem skupaj pa se morajo vsi deležniki med seboj bolj povezati in sodelovati.

Alma Mater Europaea: Okrogla miza o vzgoji in izobraževanju

Izgubljata se avtonomija in strokovna integriteta

Prvi, ki je spregovoril na razpravi in udeležencem povedal več o študijskem programu za izpopolnjevanje Logopedagogika je bil profesor in strokovnjak s področja vzgoje, izobraževanja, logoterapije in duševnega zdravja na Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič.  Sam je tudi direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo. V svojem predavanju je izpostavil več aktualnih izzivov, pri tem pa podal slikovite primere iz prakse ter utemeljil strokovne ugotovitve, ki vodijo v vzgojo otrok in mladostnikov v avtonomne, samostojne odrasle. Pri tem pa je v predavanju poudaril,  da se v zadnjem času izgubljata avtonomija vzgojno-izobraževalnih delavcev in strokovna integriteta v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Sam ugotavlja, prav tako tudi drugi strokovnjaki, da je v sedanjosti veliko zasvojenosti med otroki in mladostniki, ki so včasih manj opazne ali pa celo tolerirane, npr.  od zaslonov, tehnike. Otroci tudi manj hodijo v naravo, kamor bi lahko pravzaprav šle cele družine. Izpostavlja tudi, da se je duševno zdravje pri otrocih in mladostnikih do 19. leta v zadnjih letih močno poslabšalo.

Sebastjan Kristovič

Spremembe so nujno potrebne

Izjemna govornica je bila tudi Ana Mikuš Kos, otroška psihiatrinja in humanitarna delavka, ki vrsto let sodeluje z raznimi institucijami. Sama je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, bila je tudi vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Še vedno pa je predsednica Slovenske filantropije. Večino svojega časa posveča otrokom in družinam v stiski, za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj.  Tudi ona se se strinja, da je treba še veliko narediti, spremeniti sistem tako, da bo prinesel več koristi pri vzgoji in izobraževanju. Zelo pa je izpostavila, da je treba več govoriti, pisati, brati o duševnem zdravju otrok. Prav ti bodo namreč odrasli in bili del aktivne družbe. Zato se zavzema, da bi v šolo vključili več aktivnosti, v katerih bi bila poudarjena človečnost. Sama se zavzema tudi za sistemsko uvajanje prostovoljskega dela v šole, saj je to po njenih besedah učenje socialnih odgovornosti.

Ana Mikuš Kos

Šola mora v pravo smer

Pri razpravi je s svojim predavanjem in govorom sodelovala še Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt. Izpostavila je opažanja in ugotovitve, do katerih je prišla pri svojem delu. Sama ima namreč bogate delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Ne nazadnje celo izhaja iz učiteljske družine, ki je v malem kraju delovala na vseh področjih, v skrbi za razvoj kraja. Vse to pa se odraža prav pri njenem večletnem delu. Poudarila je, da se je v družbi izgubilo spoštovanje do šolskega dela. Boji se, kakšna bo šola prihodnosti, ker se v sedanjosti premalo naredi, da bi šli pri vzgoji in izobraževanju v pravo smer.  Šola pa bi morala po njenih besedah biti gradnik za kakovostno prihodnost države in naroda. Zdaj je sicer slovenska šola, kot sama pravi, dobra šola, a kako bo to v prihodnosti, če ne bo pravih usmeritev.

Nekaj njihovih ugotovitev smo združili tudi s spodnjem prispevku, povzetku njihovih misli:

Na marsikaterem ožjem področju pri obravnavi vzgoje in izobraževanja so se govorniki strinjali,  izpostavili so tudi vprašanje človečnosti, duševnega zdravja, ki pa dejansko niso aktualna samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Na predavanju je s svojim delom sodelovala tudi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar, ki je izpostavila tudi odnos med šolo in družinami oziroma starši.

Oddaja Na glas: Ofem po Ofemu
Dodano:

V tokratni oddaji Na glas, ki je bila predvajana na BK TV, smo pregledali učinke Olimpijskega festivala evropske mladine, prav tako pa tudi, kakšen vtis so naredili organizatorji Ofema, festival in mesto Maribor na tujo strokovno športno javnost.

Kaj menita o Olimpijskem festivalu evropske mladine Peter Brüll, športni direktor pri Evropskih olimpijskih komitejih, in Líney Rut Halldórsdóttir, predsednica komisije Ofemov pri Evropskih olimpijskih komitejih. O učinkih za mesto in državo pa so spregovorili Nataša Ritonija, direktorica Ofema, Lea Štiberc, vodja projekte pisarne, Katja Žižek, vodja prostovoljcev, in Mitja Špes, vodja za obstranske dogodke in slovesnosti. Vabljeni k ogledu.

Oddajo si lahko v celoti ogledate tukaj:

VIDEO: Letošnji Teden Karitas pod ...
Dodano:

Letošnji Teden Karitas pod geslom »Upanje za vse« bo potekal od ponedeljka, 27. 11. 2023, do nedelje, 3. 12. 2023. Karitas ljudem v stiski odpira vrata na 445 župnijskih Karitas, kjer se preko celega leta več kot 9.700 prostovoljcev trudi pomagati, podpirati in opogumiti ljudi v stiski. Skupaj prostovoljci vsako leto opravijo več kot pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski.
V tednu Karitas nas bo letos nagovarjalo geslo »Upanje za vse«, ki je tudi letošnja vodilna misel dobrodelnega koncerta Klic dobrote. Ljudem v stiski prinesejo upanje z materialno pomočjo in z bližino, ki jo ljudem v stiski prinašajo sodelavci Karitas. Včasih že majhno dejanje zadošča, da v drugem oživi upanje. Predvsem pa poudarjajo, da je potrebno prinašati upanje družina v stiski, družinam in posameznikom prizadetim v poplavah, starejšim in dolgotrajno brezposelnim.

“Na Karitas si prizadevamo, da bi uredili paliativno in dolgotrajno oskrbo starejšim in podporo svojcem. Za dolgotrajno brezposelne si želimo več javnih del in zaposlitve tudi osebam, ki niso več zmožne vstopiti na trg dela. Velikokrat se tudi ne zmorejo vključiti v družbo. Največjo pozornost v Tednu Karitas namenjamo družinam ob nenadnem izpadu dohodka, ki je lahko posledica smrti, bolezni in nizkih dohodkov, znajdejo v situaciji, ki je same ne zmorejo rešiti.”

“Na Karitas na njihovo stisko odgovarjamo s hrano, plačilom položnic, svetovanjem …”

V letošnjem letu so nekatere družine med nami prizadele poplave. “Več kot 4.000 družinam smo do sedaj pomagali z 11,5 mio EUR finančne pomoči iz sredstev donacij ljudi, podjetji in tudi državnih sredstev. V prihodnje pa bomo pomagali predvsem najtežjim stiskam glede na škodo in socialno stanje. Teden Karitas pa je ena velika zahvala vsem sodelavcem in prostovoljcem Karitas, vsem darovalcem, podjetjem za izročene darove. Vsi smo povabljeni k pomoči, prostovoljstvu in pozornosti do ljudi v stiski.”

V sredo, 29. 11. 2023, bo potekalo romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12:00 sveta maša, ki jo bo vodil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Mašo bo neposredno prenašala RTS Maribor. Ob 14.00 uri bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo.

V Tednu Karitas po številnih župnijah v Sloveniji potekajo različna praznovanja – manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat in se zaključi z Nedeljo Karitas, 3. 12. 2023. Dobrodelni koncert in spremljajoče akcije Karitas v mesecu decembru so glavni vir za materialno pomoč na župnijskih Karitas. Teden Karitas je predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč za 99.400 oseb, ki jim Karitas tudi redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem.

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče prireja 33. dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 29. novembra 2023, ob 20. uri, z neposrednim prenosom na TV Slovenija, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Koncert bo tudi letos potekal v dvorani Golovec v Celju.

“V lanskem letu smo na dan koncerta zbrali 220.840 EUR, do konca leta pa se je za Klic dobrote zbralo 595.000,00 EUR. Zbrana sredstva bodo tudi letos namenjena 22.000 družinam v stiski, ki jim Karitas vsako letu nameni za več kot 4 mio EUR pomoči. Veliko družin se je v zadnjih mesecih zaradi podražitve hrane in kurjave znašlo pred hudimi preizkušnjami ter družine, ki so jih letos prizadele poplave,” povedo in dodajo: “Med njimi so številni starši, ki prejemajo nizke in neredne prihodke, nekatere je doletela bolezen, druge nesreča … Z vašo pomočjo jim na Karitas lahko pridemo naproti s hrano, sredstvi za plačilo položnic, kurjave in higienskih pripomočkov. Pomagamo jim, da zopet dostojno zaživijo.”

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

FOTO in VIDEO: V Mariboru se je odv...
Dodano:

Sinoči je v Mariboru na Glavnem trgu potekal shod za svobodno Palestino, ki se ga je udeležilo približno 300 udeleženk in udeležencev.

Shod je organizirala Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Začel se je na Glavnem trgu, kjer so sprva bili govori, nato pa so protestniki odšli po mariborskih ulicah, nosili so transparente. Čez čas so se vrnili na Glavni trg, kjer so bili še kratek čas.

Od vlade in drugih oblastnikov so zahtevali, da se aktivno zavzame za takojšnjo prekinitev izraelske invazije na Gazo in zaustavitev genocida nad tamkajšnjim prebivalstvom, da prizna Palestino kot samostojno državo in da uvede sankcije proti izraelskemu apardheidovskemu režimu.

Imeli so tudi transparente

Na shodu so prebrali govor, ki ga je napisal Amid Faleh, palestinski študent, ki živi na Zahodnem bregu. Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže, je v govoru poudarila, da Izrael izvaja etnično čiščenje na okupiranih palestinskih ozemljih s podpor večine zahodnih vlad. Ana Lah, članica ekosocialistične iniciative KLAS,  je dejala, da v Gazi ni varnega kotička.

Kasneje je Fawzi Abder Rahim, Palestinec, ki živi v Sloveniji, povedal svojo zgodbo. Kot 3-letni otrok leta 1945 občutil prvo nakbo. Izraelci so takrat njega in njegovo družino izgnali iz vasi Beit Jeez. V Sloveniji je študiral in se zaposlil vse do upokojitve. Povedal je, da so vsa ta leta Palestinci imeli upanje, da se bodo lahko vrnili na svoje domove, vendar pa nobena mednarodna resolucija, ki bi to omogočila, ni bila upoštevana.

Fawzi Abder Rahim, Palestinec, ki živi v Sloveniji

Maja Šnuderl iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je opozorila na okoljski vpliv okupacije. češ da se Izrael v očeh mednarodne javnosti želi prikazati kot zelena država, med tem ko izvajajo (podnebni, okoljski) apartheid in genocid nad Palestinci. “Palestinci so soočeni s številnimi okoljskimi, podnebnimi nevarnostmi: Negotovost preskrbe s hrano, pomanjkanje vode, degradacija rodovitne prsti, ekstremne vremenske razmere in migracije,” je povedala Šnuderl in dodala, da Izrael targetirano izvaja napade napade na kmetijsko, vodno in energetsko infrastrukturo.

VIDEO: Oddaja Z županom – gost M...
Dodano:

V novi oddaji na BK TV “Z  županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas zanima, kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat je bil naš gost Mitja Horvat, župan občine Duplek.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

REPORT (7/2023-2024): Nikodemovi ve...
Dodano:

V tokratni oddaji Report o prihajajočih Nikodemovih večerih, o Lunu in Sašu Plazovniku, ki sta nastopila v šovu Slovenija ima talent in o prihajajočem Kariernem sejmu v Mariboru.

Alma Mater Europaea – ECM v sodelovanju s Katoliškim akademskim združenjem Amos in Univerzitetno župnijo Maribor vabi na Nikodemove večere, ki bodo letos potekali na temo etike življenja, s pogledom na vprašanje evtanazije. Sedemletni Lun in Sašo Plazovnik sta povedala, kako je bilo na šovu Slovenija ima talent in kaj vse načrtujeta v kratkem, od tega, na katerem koncertu bosta nastopila, do tega, da bosta ustvarila tudi skupen videospot. Predstavili pa smo tudi Karierni sejem v Maribor, ki je v UŠC Leon Štukelj Maribor danes in jutri, 15. in 16. 11. 2023.

VIDEO: V sredo se začne mariborski...
Dodano:

V sredo in četrtek, 15. in 16. 11. 2023, bo v Mariboru karierni sejem za osnovnošolce in srednješolce.

Vabljeni so tudi odrasli, ki bi radi spremenili svojo karierno pot. Sejem je letos na drugi lokaciji, pripravljajo tudi nekaj novosti.

REPORT (4-2023/2024): Fizioterapevt...
Dodano:

Tokrat smo v oddaji REPORT spregovorili o Fizoterapevtih brez meja, ki delujejo s podporo Alma Mater Europaea, izvedeli smo kaj bodo pripravili za Noč čarovnic v Pivoli, ter spoznali jesenski program ZPM Maribor, tudi v času jesenskih počitnic.

Gosti oddaje so bili:

  • Anja Jelka Polanec, vodja odprave Fizioterapevtov brez meja,
  • Boris Pust, podžupan Občine Hoče – Slivnica,
  •  Tanja Verhovnik, vodja programa Noči čarovnic,
  • Tadeja Dobaj, koordinatorica dejavnosti v ZPM Maribor.

Podrobnosti na povezavi:

8. redna seja OS Občine Muta (19. ...
Dodano:

V videu si oglejte 8. redno sejo Občinskega sveta Občine Muta, ki je potekala 19. 10. 2023.

VIDEO: V Študentskih domovih Unive...
Dodano:

V Študentskih domovih Univerze v Mariboru so so tudi letos v okviru meseca požarne varnosti izvedli gasilsko vajo.

V gasilski vaji so sodelovali poklicni gasilci s dvema voziloma in eno avtolestvijo. Sicer pa je vaja namenjena tudi piljenju in izpopolnjevanju znanja zaposlenih in 2800 uporabnikom študentskih domov, saj na ta način pridobijo tudi praktično znanje kako ravnati v primeru požara.

Poglejmo kako je bilo.

VIDEO: Na Vurberku tudi letos podel...
Dodano:

Turistično društvo Vurberk tradicionalno pripravlja tekmovanje za najbolj urejeno okolico hiš oziroma domov. Ta vikend so najboljše uvrščenim podelili zlate kosmatince, ostalim pa priznanja oziroma pohvale.

Več neurij, ujm, toč, poletnega deževja je sicer mnogim udeležencem delalo preglavice in skrbi tudi pri urejanju okolice. Prav zaradi tega so se na Turističnem društvu Vurberku odločili, da ne bodo podelili čisto vseh kategorij kosmatincev, saj se zavedajo, da so se mnogi trudili, ujme pa uničevale njihov trud. Tako so naredili bolj poenoteno razdelitev priznanj in pohval.

VIDEO: Oddaja Z županom – gost F...
Dodano:

V novi oddaji na BK TV “Z županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas bo zanimalo kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat smo v goste povabili Franja Goloba, župana občine Vuzenica. Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

Vseslovenski šolski narečni festi...
Dodano:

V videu si oglejte Vseslovenski šolski narečni festival, ki je potekal 6.10.2023 na Muti.

8. redna seja OS Občine Vuzenica (...
Dodano:

V videu si oglejte 8. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 5. 10. 2023.

  1. Strani:
  3. 1
  4. 2
  5. 3
  6. 4
  7. 5
  8. 6
  9. 7
  10. ...
  11. 44