Minuli konec tedna so v Selnici ob Dravi izvedli že 56. podelitev priznanj in pohval Zlata vrtnica 2018. Vsako leto podelijo priznanja in pohvale za dolgoletna prizadevanja, za tisti presežek pri urejanju in ohranitvi okolja, ki ga članice in člani Hortikulturnega društva Maribor zabeležijo na terenu.
Podrobnosti v video prispevku:
V videu si oglejte 5. redno sejo občineksega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 21.3.2019.
Na Muti smo minuli konec tedna prisluhnili že 26. Jožefovemu koncertu. Tradicionalno so ga priredili člani Kmečke godbe Pernice. Gre za eno največjih prireditev na Muti. Za takšno, ki povezuje ljudi, so povedali obiskovalci.
Na redni programsko-volilni skupščini Športne zveze Ruše so izvolili nove člane organov za obdobje 2019-2023.
Športna zveza je tako dobila novega predsednika, saj se dosedanji predsednik Matjaž Vodušek ni odločil za vnovično kandidaturo.
Vodušek je še poudaril, da je ponosen, da športna zveza v takšnem okolju deluje, da se veča zavest po potrebi takšne organizacije, saj tako lažje kandidirajo za sredstva na republiškem nivoju. Minulih štirih let mandata predsednika se Vodušek spominja predvsem po zanimivostih, dinamiki in dejstvu, da so uspeli ohraniti ekipne športe, pojavu novih individualnih, predvsem borilnih športov. Je pa kritično pripomnil, da prostori za borilne športe še niso urejeni, kar po njegovem pomeni izziv za novo vodstvo. V zadnjem letu delovanja pa je Vodušek najbolj ponosen na tako imenovano “pohorsko grčo”, ki predstavlja neorganiziran množični šport, kamor so pritegnili okoliščane iz celotne Dravske doline, da so se vzpenjali na okoliške hribe. “To je eden od uspehov promocije množičnega športa,” je še dodal Vodušek. Od novega predsednika pa pričakuje predvsem nove ideje, novo energijo in ohranjanje vsega dobrega tudi v prihodnosti.
Na programsko-volilni skupščini so tako za novega predsednika Športne zveze Ruše, člani izvolili Renata Kolmanka.
Se pa Kolmanko zaveda, da je šport vezan na finance. Financira se iz programa športa, zato je prepričan, da se lahko s programi poveča tudi financiranje. “Trudili se bomo delati predvsem na mladih, tako na rekreativnem kot profesionalnem področju.” Občina je sicer v preteklosti vložila veliko sredstev v promocijo in podporo predvsem kolesarskih športov in turizma, nova županja pa tolikšne podpore na tem področju ne predvideva več. “To mi ne predstavlja neke ovire, saj sem prepričan, da moramo za to poskrbeti sami, niti si ne predstavljam, da bi samo občina skrbela za to področje,” je povedal Kolmanko. Za kandidaturo se je odločil zaradi lastne dejavnosti preko društva NLP (Naše lepo Pohorje), kjer se ukvarjajo predvsem z zimskimi športi in kolesarstvom in bodo lahko tudi brez občinske pomoči, zgodbo individualno peljali naprej. Prav tako ima že jasno zastavljene prve korake, ki jih po naredil kot novoizvoljeni predsednik Športne zveze Ruše.
Na skupščini so izvolili še novega-starega podpredsednika športne zveze Ljuba Germiča in ostale člane upravnega odbora, ki ga sestavljajo Jure Brečko, Ivan Čerič, Matic Frumen, Zoran Kajser, Andrej Sande, Drago Plohl in Iztok Štraus.
Predsednik nadzornega odbora bo Aleš Trop, ostala člana pa Josip Ajd in Boštjan Čertalič. Zdaj že nekdanji predsednik športne zveze Matjaž Vodušek je postal predsednik častnega razsodišča, člana pa Janez Trup in Tine Marinšek. Sekretarka zveze pa ostaja Mojca Potrč.
V tokratni oddaji V svetu odraslih o projektu Glasbenih junaki s katerim Kulturno umetniško društvo Coda zbira sredstva za novo streho nad glavo. Prav tako smo spregovorili o prihajajoči 2. Študentski konferenci, ki jo prireja ŠOUM, še pred tem pa o predavanju, ki bo v ponedeljek 1. aprila na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, z naslovom Ena, dva, tri Diploma!
Več v videu:
V tokratnem Dialogu smo se pogovarjali z Mirkom Vovškom, umetnikom in bivšim ravnatelj OŠ Janka Glazerja v Rušah. Z njim smo se pogovarjali o minulih dnevih Janka Glazerja in njegovih pogledih na pesnika iz Ruš.
Po koncu sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju je pred slovenskimi mediji nastopila najuspešnejša slovenska tekmovalka v smuku Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna smukaška prvakinja se je odločila, da bo prekinila sodelovanje s trenerjem Grego Koštomajem, prav tako ne bo več sodelovala s kineziologinjo Anjo Šešum.
“Za mano ni ravno lahka sezona in preprosto sem prišla do točke, ko rabim neko spremembo. Zato sem se odločila, da v prihodnje ne bom več sodelovala z Grego in Anjo. V športu je žal pač tako, da moraš sprejeti tudi težke odločitve in ta je bila zagotovo ena od zelo težkih,” je Ilka povedala na današnji novinarski konferenci v Mariboru.
Tako glavnemu trenerju kot kondicijski trenerki in kineziologinji se je zahvalila za sodelovanje. “Grega in Anja sta bila z mano v ogromno trenutkih, zelo veliko smo dali skozi in res sem jima zelo hvaležna,” je dejala.
O novih imenih še ni želela govoriti. “Pogovori o tem, kako bo ekipa v prihodnje izgledala, že potekajo, a nič še ni določenega,” je dejala. “Nobena odločitev še ni bila sprejeta.”
Tako Koštomaj kot Šešumova sta bila del ekipe Ilke Štuhec na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu leta 2017 in na letošnjem svetovnem prvenstvu v Areju, na katerih je osvojila naslova svetovne prvakinje v kraljevski disciplini.
Z obema je prav tako sodelovala v najuspešnejši sezoni 2016/17, ki jo je končala tudi z osvojenim malim kristalnim globusom v smukaškem seštevku in seštevku kombinacije.
Del ekipe ostaja serviser Aleš Sopotnik, ki je skrbel za zelo hitre Ilkine smuči na svetovnem prvenstvu v Areju in v Val Gardeni, decembra lani, ko je osvojila dvojček zmag, konkurenco je na progi Saslong premagala na smuku in superveleslalomu.
Po svetovnem prvenstvu v Areju, na katerem je že drugič po vrsti osvojila naslov svetovne smukaške prvakinje, se je v Crans Montani udeležila smuka za svetovni pokal alpskih smučark, ki pa se je končal s padcem in novo poškodbo, ki je pomenila konec sezone za Štuhčevo.
Sezono sama ocenjuje za eno najzahtevnejših. “Od začetka ni bilo najlažje, saj sem imela zelo visoka pričakovanja, ki se najprej niso uresničila. Nato pa sem preprosto nehala razmišljati. Osredotočila sem se na sebe in uživala v tem, kar delam. Vedno boljši rezultati so prinesli vedno več samozavesti in posledično tudi zmage,” je povzela.
Zmaga v Areju ji veliko pomeni. “Nikoli se ni lahko vrniti po poškodbi in priti spet na najvišji nivo,” je izpostavila.
Vodja ekipa Darja Črnko je sicer pričakovala, da se bo Ilka “malo dlje ogrevala, a ko se ona odloči, se odloči”. “Vesela sem, da je uspeh prišel že v Val Gardeni, saj ji je to dalo nov polet,” je dejala.
Na žalost pa je smučarko poškodba znova ustavila, a so vsi zadovoljni, da se odlično celi in da operacija ne bo potrebna. “Ne bom rekla, da gre vse po planu, ker plana nimamo. Več bo znanega konec aprila, ko je nov pregled. Trenutno pa delam to, kar lahko, to so terapije za levo nogo, malo tudi za desno, ter trening za zgornji del telesa,” je povedala Ilka.
Po besedah fizioterapevtke Darje Kramberger je v prvih šestih tednih prva faza okrevanja, ko je treba ustvariti najbolj optimalne pogoje za zaraščanje vezi, zato mora smučarka nositi na nogi opornico. “Najbolj pomembno je, da zaraste v pravi optimalni dolžini. Zato je treba čakati. Po šestih tednih pa bo povedala, kaj smo naredili,” je pojasnila.
Takrat naj bi bilo tudi več znanega glede časa njene vrnitve na bele strmine. Ilka računa, da bo v naslednji smučarski sezoni že tekmovala. “Močno upam, a natančneje bomo vedeli tekom rehabilitacije,” je dejala. “Rada bi, da se to zgodi čim prej, hkrati pa se zavedam, da moram biti vrhunsko pripravljena.”
Poškodba po njenih besedah ni vplivala na odločitev o menjavah v ekipi. “Ko sem se poškodovala, je bila nesreča, ki bi se lahko pripetila vsakomur. Grdo rečeno, sem sama kriva, ker sem sama na startu in sama odpeljem,” je dejala.
Vir: STA
Kot smo že poročali, ima petletni Gal iz Dupleka redko deformacijo rok, zaradi katere ne more niti normalno jesti in piti, Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije pa mu je že dvakrat zavrnil vlogo za zdravljenje v tujini. Galovi starši imajo zdaj dovolj: tožijo zavod in upajo, da bodo s humanitarno akcijo društva Maus uspeli zbrati dovolj sredstev za operacijo v Ameriki.
Ob 50. obletnici letalnice bratov Gorišek je dolino pod Poncami s pomočjo Zavarovalnice Triglav znova obiskalo več kot 3.500 otrok s spremljevalci, med njimi jih je bilo več kot 180 iz Maribora in okolice. Zavarovalnica je s Planico že tradicionalno povezana tudi kot aktivni soustvarjalec četrtkovega otroškega dneva, saj ogled kvalifikacij v dolini pod Poncami najmlajšim navijačem omogoča že 40 let.
Te dni v Rušah potekajo tradicionalni Glazerjevi dnevi, ob katerih se spomnimo Janka Glazerja slovenskega pesnika, literarnega zgodovinarja, knjižničarja in urednika, konec koncev tudi Pohorca, ki je bil rojen 21. marca 1893 v Rušah. O tem kdo je bil Janko Glazer in kakšen je bil, pa smo spregovorili z nekdanjim ravnateljem šole Janka Galzerja, sicer tudi kulturnikom in umetnikom Mirkom Vovškom.
Vodstvo Mestne občine Maribor je danes zainteresirani javnosti predstavilo projekt ureditve Cafove ulice, Kot so povedali, želijo s projektom slediti svoji viziji o mestu, ki meščanom nudi prijazen prostor, ki bo omejen za motorni promet in posledično dan v skupno rabo ljudem.
Okrog 40 prebivalcev Cafove, predstavniki civilne iniciative, Mestne četrti Center in podjetja Indoma, so se udeležili današnje predstavitve projekta ureditve Cafove, ki so jo na občini poimenovali kar “Ulico ljudem”. Predstavitev, ki se je sicer pričela burno, predvsem na predlagano prometno ureditev, v kateri naj bi ukinili parkirišče in omejili promet, se je vendarle končala z konstruktivnimi predlogi, ki jih imajo namen na mariborski občini spisati v skupek dogovorov. Po besedah župana Aleksandra Saše Arsenoviča jih bodo spisali in podali v razpravo. Največ burnih reakcij na začetku ter kasneje podanih predlogov je bilo prav na račun prometne ureditve, da naj bi ukinili parkirišča in omejili promet. Na koncu razprave jim je vendarle uspelo doseči dogovor, da na platoju Borisa Kidriča pridobijo parkirna mesta. “Danes smo se lahko tudi konkretno dogovorili, da dobimo na platoju Borisa Kidriča možnost parkiranja vmesne izgube pakirnih mest na Cafovi. Sledili bodo še vmesni razgovori z županom in upam, da bodo tudi ti konstruktivni tako kot so jih zdaj nakazali, da bomo tudi naprej prišli do željenega,” je dejal Jurij Brodšnajder iz Civilne iniciative.
Projekt ureditve Cafove je bil prijavljen v septembru 2018 na razpis Ministrstva za infrastrukturo, kjer so bila s sklepom 19. 12. 2018 pridobljena nepovratna sredstva v višini 320.084,72 EUR. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinanciranih 80 % upravičenih predvidenih stroškov operacije glede na omejitve javnega razpisa (od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % integralnih sredstev MZI).
Odbor mariborskega Mestnega sveta za komunalne zadeve se je na današnji izredni seji seznanil s problematiko javnega podjetja Snaga. Potem, ko so zgradili sortirnico, se je podjetje znašlo v likvidnostnih težavah. Direktor Cveto Žalik je na današnji seji večkrat zagotovil, da stanje, v katerem se je znašla Snaga, ni posledica postavitve sortirnice. Ključna težava so prenizke cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor.
Odbor je po več kot dveurnem zasedanju sprejel tri sklepe: da o opravljeni razpravi nadzorni odbor Mestni občini Maribor pozove k uvedbi izrednega postopka nadzora dokumentacije in upravičenosti izvedbe projekta sortirnice. Županstvu in mestnemu svetu bodo predlagali tudi, da pred končnim poročilom nadzornega odbora ne podprejo predloga povišanja cen ravnanja z odpadki, kot jih predlagajo v vodstvu Snage.
Vodstvo Snage ni razkrilo uradnih rezultatov lanskega poslovanja
Medtem pa Žalik in predsednik nadzornega sveta Matej Smrekar nista želela razkriti rezultatov lanskega poslovanja, češ da bodo ti objavljeni šele po koncu marca in da so tako izglasovali tudi na seji nadzornega sveta Snage.
Direktor Snage pa je spomnil, da se cene odvoza komunalnih odpadkov v Mestni občini Maribor niso spremenile že 13 let, kar pa da se že pozna tudi pri plačah zaposlenih, ki odhajajo iz podjetja. V letošnjem letu so odhod napovedali že ključni delavci v sortirnici.
Auer je bil jasen, da bodo priznali, da so cene odvoza komunalnih odpadkov prenizke, ko bodo videli dejansko stanje podjetja.
Prvi nadzornik Snage, Smrekar ni želel komentirati izgube, ki jo je podjetje v lanskem letu zaključila, po nekaterih informacijah je ta številka visokih 1,5 milijonov evrov.
Odbor je sprejel tudi sklep, da mora Snaga odgovoriti, zakaj niso občanom vrnili okoli 1,7 milijona evrov oziroma kot je Auer prikazal, gre za 33 eurov na gospodinjstvo, ki bi jih morala po odločitvi računskega sodišča zaradi napačno zaračunane okoljske dajatve med leti 2002 in 2005.
Odbor očital vodstvu nesodelovanja z bivšim vodstvom
Člani odbora so nadzornikom in upravi javnega podjetja očitali, da na mestni svet doslej niso prišli z elaboratom, ki bi bil podlaga za morebiten dvig cene, o kateri sicer odloča mestni svet. Tako direktor Snage kot prvi nadzornik podjetja sta zatrdila, da so kabinet prejšnjega župana večkrat pozvali, da elaborat uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta, a se to ni zgodilo. Žalik je pojasnil, da je naraščanje cen odvoza komunalnih odpadkov povezan z gibanjem cen na tržišču. Če so pred dvema letoma govorili o ceni 95 eurov na tono, so danes prišli na 170 eurov.
Vodja urada za komunalo Vili Eisenhut je povedal, da je Snaga elaborate res pripravljala, tudi letos, a ga do vzpostavitve vseh odborov niso mogli posredovati naprej. Potem ko jih pregledajo strokovne službe, se po njegovih besedah župan odloči, kdaj jih da na mestni svet.
Direktor mestne uprave Boris Železnik, ki meni, da se po nepotrebnem širi strah in nelagodje.
Na mariborski občini bodo tako odločitev sprejemali šele takrat, ko bodo imeli vse podatke in bodo stanje lahko tudi primerno analizirali.
Na območju družbe Elektro Maribor poteka projekt zamenjave števcev električne energije s pametnimi števci. Zamenjava števca je izjemno enostavna in za uporabnike brezplačna.
Za menjavo števca so potrebni le trije koraki. Po pošti bodo uporabniki prejeli obvestilo o načrtovani menjavi števca s priloženimi navodili o uporabi. V obvestilu bo tudi navaden termin zamenjave števca. Ob napovedanem terminu bo monter Elektra Maribor opravil zamenjavo števca. V primeru dostopnega merilnega mesta prisotnost uporabnika ne bo potreba.
Namen projekta je izgradnja naprednega merilnega sistema, kateri je osnovni gradnik pametnih omrežij. Zaradi menjave števca bo potreben kratkotrajen odklop. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada. V skladu z zakonodajo bodo v sistem naprednega merjenja, najkasneje do konca leta 2025 vključena vsa merilna mesta. V Elektro Maribor so prepričani, da bodo ta cilj dosegli že prej. Uvedba naprednega merjenja bo potekala na celotnem geografskem območju, ki ga pokriva Elektro Maribor.
Več o menjavi števcev pa v priloženem videu.
Letošnji Svetovni dan voda bosta Pokrajinski muzej Maribor in družba ZEOS obeležila na prav poseben način. Pripravljata posebno ozaveščevalno-zbiralno akcijo “Stari aparati za prihodnost”, v sklopu katere bodo zbirali odpadne aparate, sijalke in baterije s poudarkom na malih gospodinjskih aparatih preteklosti (najboljše kose bodo tudi nagradili), ki bodo ostali v muzeju kot pričevalci preteklosti za prihodnost.
Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, nas opozarja, kako pomembno vlogo ima ta naravna dobrina za naša življenja. Ta dan je priložnost, da osvetlimo različne načine, kako lahko naš odnos do vode še izboljšamo. K onesnaženju vode lahko neposredno ali posredno doprinesejo različne dejavnosti iz kmetijstva, industrije in prometa. Tudi napačno odloženi e-odpadki, predvsem stare baterije in sijalke, ki vsebujejo težke kovine, imajo velik negativen vpliv na naše okolje, med drugim tudi na podtalnico. Zato je zelo pomembno, da tovrstne odpadke ločeno zbiramo in jih oddamo na pravilna zbirna mesta. Sicer nekoliko nenavaden projekt za Pokrajinski muzej, ki pa ima tudi svojo razlago.
Tako je nastal projekt zbiranja starih malih gospodinjskih aparatov, s katero bodo Mariborčane in širšo okolico informirali o pravilnem ravnanju s starimi aparati, odpadnimi sijalkami in baterijami ter opozorili na različne lokacije za ločevanje teh odpadkov. Posebnost akcije je, da ne bodo zbirali le male odpadne aparate, sijalke in baterije, namenjene okolju prijazni obdelavi, ampak tudi male gospodinjske aparate preteklosti, ki bodo ostali v Pokrajinskem muzeju Maribor kot pričevalci preteklosti za prihodnost. Muzej bo namreč v svoje zbirke uvrstil najstarejše in najbolj zanimive male aparate, predstavnike preteklega časa in načina življenja. Tri najbolj zanimive predmete bodo na koncu akcije nagradili s praktičnimi nagradami. Prejemniki teh nagrad pa bodo objavljeni na spletnih straneh Pokrajinskega muzeja Maribor in podjetja ZEOS ter na njihovih družbenih omrežjih do 25. marca.
Potrebno pa je vedeti, da obstajajo neka določena merila, kdaj je predmet primeren za razstavni eksponat v muzeju in kdaj je primeren, da ga primerno ločimo in damo med odpadke.
Odpadne aparate, sijalke in baterije pa tudi stare aparate, zanimive za muzej, bodo meščani lahko oddali na blagajni Pokrajinskega muzeja Maribor že med 19. in 21. marcem (torek – četrtek) med 10.00 in 18.00 ter 22. marca (petek) med 8:00 in 14:00. Če ste prepričani, da posedujete redek ali zelo star primerek malega gospodinjskega aparata pa lahko nanj opozorite muzejske uslužbence, ki bodo nato ocenili ali je dejansko primeren za muzejsko zbirko. Prav tako v petek, 22. marca, na Svetovni dan voda, pa bo med 8:00 in 14:00 na Grajskem trgu na ogled posebno ozaveščevalno vozilo družbe ZEOS, imenovano E-transformer, kjer bo za šolarje in ostale obiskovalce potekal zabavno – izobraževalni program.
Gre torej za multimedijski tovornjak, ki ima na strehi sončno elektrarno ter na izviren in zanimiv način predstavlja ločevanje in ponovno uporabo e-odpadkov. V vozilu se nahaja prava potujoča razstava – na ogled so sestavni deli velikih in malih gospodinjskih aparatov, mobilnih telefonov, televizorjev in raznovrstne e-opreme, pred vozilom pa dodatne ozaveščevalne aktivnosti. Njegovi obiskovalci bodo izvedeli vse o pomembnosti pravilnega ravnanja s starimi aparati ter spoznali različne lokacije za oddajo tovrstnih odpadkov (npr. ulični zbiralniki na nekaterih eko otokih, zeleni koti v tehničnih trgovinah itd.). Bodite torej del ozaveščevalno-zbiralno akcije in spoznajte Pokrajinski muzej Maribor v nekoliko drugačni luči.
Krožno gospodarstvo je usmerjeno v ponovno uporabo, popravila in recikliranje ključnih tokov odpadkov, kot so komunalni odpadki in odpadna embalaža, obstoječih materialov in izdelkov. Poudarek je na uporabi energije iz obnovljivih virov, opuščanju uporabe nevarnih kemikalij, zniževanju porabe naravnih virov ter eko oblikovanju izdelkov s ciljem zmanjšati količino odpadkov v smeri ničelne stopnje.
Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Zasnova izdelkov v krožnem gospodarstvu zagotavlja čim daljše obdobje kroženja izdelkov v rabi, prav tako njihovo kaskadno rabo, pri tem pa ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to mogoče. Kako smo v Sloveniji usposobljeni za krožno gospodarstvo in kako smo mu že zavezani? Kako so naša podjetja vključena v procese krožnega gospodarstva in koliko je to že del ekonomike podjetij? Ali so odpadki ekonomsko donosna kategorija? O teh in mnogih drugih vprašanjih so se gospodarstveniki in raziskovalci pogovarjali na posvetu o ponovni uporabi odpadkov za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.
Pri tem procesu sodelujejo različne institucije, ki se ukvarjajo s ponovno uporabo odpadkov v panogah, kjer to do zdaj ni bilo prav pogosto. Ena od takšnih panog je gradbeništvo, kjer se do zdaj niso ukvarjali s ponovno uporabo gradbenih odpadkov, predvsem pa je še veliko skepse ali recikliran odpadni material, lahko zadosti vsem standardom, ki veljajo v gradbeništvu. V Zavodu za gradbeništvo so tako izdelali zasipni material iz odpadkov papirne industrije.
S podobnim projektom, ki je prav tako krožno gospodarsko usmerjen, se ukvarjajo tudi na Inštitutu za celulozo in papir, kjer so se fokusirali predvsem na produkte z visoko dodano vrednostjo.
Gospodarstvo bo moralo pohiteti, saj Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije. Pridobiti bo potrebno več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov in zmanjšati količino odpadkov.
V tokratni oddaji V svetu odraslih smo govorili o tematskem večeru na Štuku Tisoč in ena noč, ki ga prirejajo v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM-u), o prihajajočem dogodku na temo Kako v tujino?, ter o projektu COM’ON Maribor -projekt praticipativnega proračuna za mlade, ki ga izvajajo v MKC Maribor.
Več v videu.
Lions klub Maribor Piramida, eden najstarejših slovenskih Lions klubov, praznuje letos že 25 letnico obstoja. Ta jubilej bodo počastili to soboto, 16. marca v Narodnem domu v Mariboru s koncertom Totega Big Banda pod vodstvom Edvarda Holnthanerja, sodelovala pa bosta tudi vokalista Dada Kladenik in Boštjan Bračič.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor že vrsto let sodeluje v projektu Pasavček. Namen projekta je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Tudi letos so na Trgu Leona Štuklja skozi igro otrokom približali pomembnost prometne varnosti.
Po tem, ko je ob koncu lanskega leta županski stolček Občine Selnica ob Dravi zasedla Vlasta Krmelj, smo z njo opravili intervju, v katerem nam je razkrila pomembnejše investicije v občini. Razkrila je nekaj novosti glede gradnje dolgo pričakovanega pločnika v kraju in eni pomembnejših inveticij, gradnja nizkoenergetskega vrtca. Posebnost vrtca ne bo le-ta, želijo namreč, da bi v občini dobili prvi športni vrtec v Sloveniji.
Več v videu:
Orkanski veter je v preteklem tednu dežnikom »California« na osrednji Mariborski tržnici zadal še zadnji, hujši udarec. Ker so dežniki odslej polomljeni in zato nevarni tako za branjevke kot obiskovalce, bodo nemudoma odstranjeni, so sporočili iz Mestne občine Maribor. Koncesionar bo namesto dežnikov začasno namestil stojnice s strehami. Že ta vikend pa bo poskrbljeno za vse stalne prodajalce na Mariborski tržnici.
Da bodo dežnike v tem tednu zagotovo odstranili, je na ponedeljkovi seji mestnega sveta obljubil župan MO Maribor Saša Arsenovič:
In tako so v podjetju Snaga, ki upravlja s mariborsko tržnico, danes pričelo z odstranjevanjem še preostalih 22 dežnikov “California” na osrednji mestni tržnici. Arsenovič je na pobudo občanov v projektu “Izboljšajmo Maribor” odločil, da se dežniki nemudoma odstranijo.
“Odstranitev dežnikov je jasen signal vodstva MO Maribor, da se večletna težava osrednje Mariborske tržnice končno razreši. Tako MO Maribor kot koncesionar za upravljanje s tržnicami Snaga sta poiskala srednjeročno rešitev na način, da se za vse stalne prodajalce postavijo pokrite stojnice. Tako bodo že ta vikend zagotovljene pokrite stojnice za 70 stalnih branjevk in branjevcev, v prihodnjih mesecih pa se bodo uredile še dodatne stojnice za 27 občasnih prodajalcev na tržnici,” so sporočili iz mariborske občine.
Ker o polomljeni dežniki v tako slabem stanju, da jih je nemogoče prodati ali na novo uporabiti, bodo v podjetju Snaga njihovo aluminijasto konstrukcijo nedvomno prodali najboljšemu ponudniku.
Je pa vodstvo mariborske občine že ob nastopu na funkcijo nemudoma pričelo z reševanjem problematike osrednje tržnice v mestu. Dolgoročna rešitev bo znana, ko bo usklajeno in razrešeno najemno razmerje z lastniki mlečno-mesnega paviljona in ko bo sprejet proračun za leti 2019 in 2020.
Minuli petek, 8. marca, so z razstavo v Likovnem salonu Lojzeta Šušmelja, v Selnici ob Dravi odprli dogajanje na tradicionalnih Dnevih Arnolda Tovornika. V večernih urah so publiko v salve smeha popeljali Reporter Milani s premiero nove predstave Swingerji.
Podrobnosti v video prispevku:
Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Glazerjevo nagrado v letu 2019 za življenjsko delo prejme akademski slikar Bogdan Čobal.
Vsako leto se lahko podelijo Glazerjeva nagrada za življenjsko delo ter največ tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju ali za večletno delo pri posredovanju kulturnih vrednot in spodbujanju kulturnega življenja v Mestni občini Maribor.
Na razpis za Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine v letu 2019, ki je bil objavljen 16. oktobra 2018 in odprt do 16. decembra 2018, je prispelo 26 predlogov s 17 predlaganimi kandidati, od tega 11 kandidatov za Glazerjevo listino in 6 kandidatov za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Strokovne komisije so opravile izbor ter Odboru za podelitev Glazerjevih nagrad posredovale v odločanje več predlogov.
Bogdan Čobal
Ta je na svoji seji 6. marca 2019 izbral naslednje nagrajence: Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme v letu 2019 akademski slikar Bogdan Čobal. Podpredsednik Odbora za Glazerjeve nagrade, Zdravko Luketič o prejemniku Glazerjeve nagrade za življenjsko delo.
Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh oz. treh letih prejmejo:
– Manica Klenovšek Musil, ilustratorka in avtorica otroških slikanic,
– Petra Kolmančič, pesnica,
– Simon Krečič, umetniški vodja in dirigent.
Podelitev Glazerjevih nagrad in Glazerjevih listin bo v sredo, 21. marca 2019, ob 18. uri v Minoritski cerkvi Lutkovnega gledališča Maribor.
Mariborski župan Saša Arsenovič je pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta, na kateri bo ta v prvem branju odločal o proračunu za leti 2019 in 2020, predstavil nekaj kjučnih projektov proračuna za katerega je prepričan, da je naravnan razvojno in da takšnega občina že dolgo ni imela.
Tiskovna konferenca pred 3. sejo občinskega sveta
“Izjemno sem zadovoljen z delom vseh sodelovcev. Mislim, da imamo tako smel in moder in razvojni proračun kot ga mestna občina že dolgo ni imela. Močno verjamem, da bodo vsi projekti iz proračuna v letih 2019 in 2020 tudi izvedeni, kljub temu, da so nekateri projekti bili že zelo oddaljeni od realizacije, veliko jih je bilo samo na papirju. Mi smo jih zdaj polovili in postajajo realni,” je uvodoma dejal župan Mestne občine Maribor, Saša Arsenovič.
Proračun je težak 136 milijonov eurov, kolikor je tudi predvidenih izdatkov. Delno s prodajo kapitalskega deleža in delno z zadolževanjem pri bankah. Občina je od države sicer dobila 2,5 milijona evrov povprečnine več, vendar je zaradi sprostitve plač oziroma obveznih transferjev, ki jih občini nalaga zakonodaja izdatkov več kot prejemkov. Župan je dejal, da je ta problem iz leta v leto večji, saj mora občina zagotoviti 81 milijonov evrov, država pa občini za to nameni samo 50 milijonov evrov. “Še leta 2011 je država zagotavljala 75 odstotkov tega denarja, danes pa le še 61 odstotkov. S tem posega v našo lastnino in nam onemogoča razvoj,” je še dodal Arsenovič. Zadolževanje pri bankah pa je upravičil z dejstvom, da gre za gradbene projekte, ki jih občini po končanju nihče ne bo mogel odvzeti, saj so trajni, vsem vidni in bodo skrbeli za boljše počutje vseh občank in občanov.
Obnova Ljudskega vrta
Obnova podtribunja severa in juga je v polnem teku in bo občino v letošnjem letu stala približno 3 milijone eurov. Župan je dodal, da bodo na račun novih sodelavcev v občini, obnovi dokončali v roku, kar pomeni, da ne bo prišlo do nepričakovanih podražitev. Po besedah župana se bo občina lotila tudi obnove zahodne tribune, ki je v zadnjem času poskrbela za precejšnje negodovanje prebivalcev Maribora, ki v nogometnem klubu Maribor vidijo eno izmed redkih svetlih točk mesta ob Dravi.
Športno rekreacijski obroč
Občin predvideva tudi novost ob Dravi. Gre za projekt Športno-rekreacijski obroč, ki naj bi segal od Mariborskega otoka do Malečniškega mostu. Skupno bi obroč tvoril kar 12-kilometrski obhod, širine najmanj 4 metre, ki bi prispeval k razvoju degradiranih območij kot so Meje, Pobrežje in tudi Tabor ter Limbuš.
Precejšnje spremembe pri obnovi Lenta
Za prenovo nabrežja reke Drave in Lenta, za katerega je gradbeno dovoljenje veljavno vse od leta 2011, so bile v prvotnem planu predvidene ogromne količine lesa, za katerega naj bi namenili kar sedem milijonov evrov, kar je za Arsenoviča nesprejemljivo, zato ga bo povsem spremenil. Projekt je po njegovih besedah predrag, pri čemer Dravo ločuje od občanov, namesto, da bi jih z njo povezoval. Prepričan je, da bodo z novo zasnovo obnove, ki bo bistveno cenejša lahko uredili bistveno večje območje, vključno s športno-rekreacijskim obročem, hkrati pa bodo lahko obudili tudi projekt brvi pod Starim mostom.
Ob tem je župan še dejal, da se bodo lotili problematike plavajočega odra na Dravi, pri čemer bi bilo po njegovih besedah, dosedanjo infrastrukturo skušati legalizirati, glede na to, da je bilo že veliko narejenega. Sicer pa obstaja ideja, da bi plavajoči oder postavili na kakšno drugo lokacijo na reki in stem pustili edini zaliv, ki ga mesto ima, odprt. “Vendar zaenkrat te rešitve še nimamo na vidiku, se pa s tem intenzivno ukvarjamo,” je zaključil župan Arsenovič.
Oglejte si tokratno oddajo V svetu odraslih v kateri smo spregovorili o Maratonu aerobike, ki ga Študentski svet Univerze v Mariboru prireja danes, 6.3.2019. Spregovorili smo tudi o prihajajoči fitnes konvenciji, ki bo imela dobrodelno noto, bili pa smo tudi na sprejemu Erasmusovih študentov Univerze v Mariboru.
Več v videu:
V videu si oglejte oddajo Report v kateri smo spregovorili o prihajajočem 15. Festivalu komedije v Pekrah, o Dnevih Arnolda Tovornika, dobrodelnem koncertu Humanitarnega društva Sopramist Ptuj ter največji fitnes konvenciji, ki bo imela tudi dobrodelno noto.
Več v videu:
V soboto, 9. marca 2019, ob 11. uri bo pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu 40. Rez Stare trte. Mesto Maribor bo ob tej priložnosti poklonilo v dar cepiče Stare trte osmim partnerskim mestom in ustanovam doma in na tujem. Gospodar Stare trte bo postal mariborski župan Saša Arsenovič.
Obrezovanje trte je najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek. Letošnja rez najstarejše vinske trte bo v znamenju jubileja. 31. marca 1980 je strokovna skupina agronomov, ki jo je imenoval Jože Protner, direktor tedanjega Kmetijskega zavoda Maribor, sestavljali pa so jo mag. Anton Zafošnik, Anton Vodovnik in Gustav Matis, prvič v novejšem obdobju opravila poseg rezi. Ta dogodek štejemo za uvodno dejanje procesa revitalizacije in sistematične strokovne oskrbe stare žametne črnine na mariborskem Lentu, za katero je bilo pred tem ugotovljeno, da šteje od 350 do 400 let. Kot je še pojasnil skrbnik Stare trte, mestni viničar Stane Kocutar, je bila
rez takrat opravljena v manjšem obsegu: “Glede na skromen biološki razvoj trte po posegu so se sodelujoči strinjali, da bo treba radikalno poseči v odmrle dele trte, kar so storili na pomlad leta 1981. Letošnja rez je torej štirideseta v neprekinjeni vrsti. Ob tem dogodku bo trta dobila tudi novega, že osmega gospodarja.”
Skrbnik Stare trte bo za novega gospodarja najstarejše trte imenoval Sašo Arsenoviča, župana Mestne občine Maribor. “Vloga gospodarja Stare trte je ena izmed vlog, ki se jih kot župan najbolj veselim, glede na svoj odnos do vina in hrane. Trta pa ima seveda še en drug pomen. Ponazarja tisto, v kar sam globoko verjamem, in sicer da so močne korenine temelj in osnova dobrih zgodb. Stara trta ima velik potencial, da lahko ponese naše mesto v svet. S trto tudi dokazujemo, da znamo ceniti zgodovino in na podlagi tega graditi zgodbe za naprej. S cepiči nas povezuje z drugimi mesti in kulturami, povezuje vsebino naše regije. Je samo začetek ustvarjanja pijače – vina, ki del gastronomske ponudbe v naši regiji,” je povedal mariborski župan.
Rez Stare trte je tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in občinam po svetu. Prejemniki cepičev ob 40. Rezi Stare trte bodo: Občina Ravne na Koroškem, Občina in župnija Razkrižje, Kasaški klub Ljutomer, Društvo vinogradnikov Ribnica na Dolenjskem, mesto Osijek (Hrvaška), Nacionalni park Inuyama ob reki Kiso (Japonska), Muzejski vinograd Stetten im Remstal pri Stuttgartu (Nemčija) in Monošter/Szentgotthárd
(Madžarska).
“Dogodek ima velik pomen, predvsem zaradi povezovanja,” je poudarila Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor – Pohorje.
“Vsako leto namreč osrečimo predstavnike različnih domačih in tujih občin, ki prejmejo cepič najstarejše trte kot znak povezanosti in druženja. Podelitev je izredno pomembna za prejemnike, kar nam tudi ob prejemu zmeraj znova povedo. V svoj kraj, mesto
odnesejo del mariborskega ponosa. V prihodnosti si želimo, da se podeljevanje cepičev nadgradi s promocijskim konceptom in obveznostmi prejemnikov, kar bi izboljšalo možnosti promocije Maribora v mestih, kjer rastejo potomke. Namen podeljevanja je namreč ponesti najstarejšo trto, s tem pa Maribor in Slovenijo, v svet,” je še dodala.
Rez in svečano podelitev cepičev bo tudi letos spremljal kulturno-etnografski program z Malo pihalno godbo Neuvirtovi Štajerci in Akademsko folklorno skupino Študent, v poklon 100-letnici SNG Maribor bo nastopila sopranistka Mojca Potrč, ki se ji bo pridružil mešani pevski zbor FERI. Stojnice bodo od 10. do 13. ure ponujale lokalno vino in kulinariko, na njih se bodo predstavljali tudi gostje iz občin Razkrižje in Ribnica na Dolenjskem ter Kasaški klub Ljutomer, ponovno pa bodo obiskovalci lahko kupili cepljenko Stare trte.
V tokratni oddaji Na glas smo se selili na Koroško v občino Muta. Pregledali smo pretekle dogodke, aktualnosti, dogajanje v občini še posebnosti te koroške občine. Zato so bili sogovorniki v oddaji, predstavniki te občine.O občini smo se tako pogovarjali z gospodom Mirkom Vošnerjem, županom občine Muta, podžupanom občine, gospodom Milanom Stramcem in gospodom Rudijem Koležnikom, nekdanjem podžupanu, svetniku, sicer pa predstavniku turističnega društva Muta.
V razširjenih prostorih Nadškofijske karitas, ki jih imenujejo Bartimajeva izba, bodo skladiščili donirano hrano s katero ljudem vračajo dostojanstvo in nudijo neko varnost, kar se tiče vsakodnevnega prehranjevanja.
Po besedah župnika Branka Mačka, vodje Nadškofijske karitas Maribor, je sicer res, da v zadnjem času beležijo upad prosilcev za njihovo pomoč, vendar tisti, ki so še vedno odvisni od njihove pomoči, jo v zadnjem času potrebujejo bolj pogosto. Sicer pa program donirane hrane v Nadškofijski karitas danes presega zgolj transfer materialne pomoči, saj je zrasla v stalno socialno varstveno storitev, tistim posameznikom in družinam, ki potrebujejo redno spremljano pomoč ob podpori rednega svetovalnega dela ter spremljanih stikov s strokovnimi delavci in sodelavci ter prostovoljci karitas. Tako ob njihovi podpori ne zgolj preživijo, ampak lahko zaživijo samostojnejše in polnejše življenje. Danes tako prostovoljci prevzemajo donirano hrano iz kar šestnajstih trgovskih centrov oziroma trgovin v Mariboru. Donirajo praktično vsi večji trgovci, Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Leclerc. Tako so danes v Nadškofijski karitas otvorili prenovljene in na novo opremljene prostore skladišča programa “Donirana hrana”, ki so ga simbolično poimenovali “Bartimajeva izba”.
Skladiščni prostori programa “Donirana hrana” tako danes zavzemajo dva prostora v skupni izmeri 35 m², opremljena z ustreznimi regali, razdelilnimi košarami, hladilnimi in zamrzovalnimi omarami, sortirnimi površinami ter delom z umivalnikom ter ostalimi pripomočki za zagotavljanje ustreznega higienskega standarda. K širitvi prostorov je pripomogel tudi Lions klub Maribor Zarja, ki so pravzaprav začele s projektom “Donirana hrana”.
Nad projektom je navdušena tudi direktorica Centra za socialno delo Maribor, Marjana Bravc, ki se prav tako dnevno srečuje z ljudmi v stiski.
Srčnost in predanost humanitarnih organizacij je bila ves čas na visokem nivoju, a potrebovali so tudi določena materialna sredstva za nemoteno opravljanje svojega poslanstva. Zato so se na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da jim priskočijo na pomoč. Prizadevanje za zmanjšanje zavržkov hrane je namreč ena od pomembnih usmeritev kmetijskega ministrstva. V tej smeri je tudi pomoč humanitarnim organizacijam pri posredovanju hrane, ki jo trgovine in drugi sistemi namesto, da bi jo zavrgli, posredujejo ljudem v stiski.
Park spominov Dobrava je bil zasnovan v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2012 v smislu parka, ki je posvečen vsem žrtvam vojn brez delitev in brez vrednotnih sodb. Park se razvija v mednarodni park, zato je v lanskem letu tam spominsko ploščo dobila tudi tragedija iz Azerbajdžanskega mesta Khojaly.
Gre za tragične dogodke, stare 27 let. Konec leta 1991 in v začetku leta 1992 se je konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom spremenil v vojaški spopad. Z izkoriščanjem politične nestabilnosti, ki je bila posledica razpada Sovjetske zveze in notranjih prepirov v Azerbajdžanu, je Armenija začela z vojaškimi operacijami zunanje vojaške pomoči v Gorskem Karabahu. Februarja 1992 je bil v mestu Khojaly proti azerbajdžanskemu prebivalstvu storjen pokol brez primere. Ta krvava tragedija, ki je postala znana kot genocid v Khojalyju, je vključevala iztrebljanje ali ujetje tisočev Azerbajdžanov; mesto je bilo porušeno do tal. V noči s 25. na 26. februar 1992 so armenske oborožene sile izvedle okupacijo Khojalija – majhnega mesta v regiji Gorskega Karabaha v Azerbajdžanski republiki. V vojaškem napadu na mesto umrlo 613 oseb, od tega 106 žensk, 63 otrok in 70 starejših. 1.275 prebivalcev je bilo vzetih za talce, medtem ko je usoda 150 ljudi še danes neznana.
Spominsko ploščo v Parku spominov, ki spominja na temačen dogodek Azerbajdžanske zgodovine, je tako 25. februarja obiskal Azerbajdžanski veleposlanik Galib Israfilov. Veleposlanik je navdušen nad idejo Parka spominov, saj se je v času prve in druge svetovne vojne na območju Slovenije borilo in padlo veliko herojev in borcev različnih narodnosti, zato je pomembno, da se spomin nanje ohranja tudi za mlajše generacije. Prav tako je za mlajše generacije pomemben spomin na ostale temne plati zgodovine, ki niso nujno direktno povezane s Slovenijo.
“Tragedija v Hodžaliju je pomemben del naše narodne zavesti. Tragedija je vplivala na vse, saj se je Azerbajdžan na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, po razpadu Sovjetske Zveze, bojeval z gospodarskimi težavami, nato pa je prišla še okupacija našega ozemlja, kar je za vedno zaznamovalo Azerbajdžance, ki so živeli v tistem času. Zato se vsak dan spomnimo na nedolžne civilne žrtve tragedije v Hodžaliju, ki je pravzaprav mesto izbrisala iz zemljevida. Naša največja želja je, da pride pravica na dan in da krivi za svoje zločine prevzamejo odgovornost. To je pravzaprav nujno, če želimo tudi v bodoče preprečiti takšne tragične dogodke. Pomembno je tudi za razumevanje miru in njegove dragocenosti dandanes. Zato upam, da Slovenci in Azerbajdžanci zavedajo pomembnosti spomina na takšne dogodke. Saj veste, kdor ne pozna lastne zgodovine, tvega, da se bo zgodovina ponovila,” je modro zaključil pogovor veleposlanik Israfilov.
Gre sicer za pomemben zgodovinski dogodek, ki bi moral biti vsem v opomin, vendar je kljub vsemu zanimivo, da na pokopališču Dobrava v Parku spominov stoji spominska plošča za dogodek, ki se ni zgodil na Slovenskem ozemlju ali v njegovi bližini.
Za postavitev spominske plošče pa je zasluženo tudi Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana.
Sicer pa je Slovenija s tem pokazala svojo veličino, saj si je praktično nemogoče predstavljati, da bi morda naša soseda Italija dovolila Sloveniji v Trstu postaviti spomenik partizanom.
V občini Lovrenc na Pohorju so na drugi redni seji občinskega sveta potrdili osnutek proračuna za leto 2019. Zdaj bo osnutek 30 dni javno dostopen vsem občankam in občanom, ki lahko podajo svoje predloge ali pritožbe, nato pa bo občinski svet dokončno potrdil ali zavrnil županov predlog proračuna za leto 2019.
Na seji so svetniki županu podali tudi svoje predloge in vprašanja, ki so se večinoma navezovala na problematiko parkiranja v občini in slabega informiranja občanov. Več v video prispevku.
