Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Letos spremljamo predčasne volitve rektorja Univerze v Mariboru. Prvi krog je razpisan 5. junija. Vse štiri, med katerimi bodo izbirali volilci in volilke, smo pozvali naj javnost seznanijo s ključnimi točkami svojega programa. Odzvali so se le trije, ki jih predstavljamo po abecednem vrstnem redu.

Zdravko Kačič

Zdravko Kačič

ZDRAVKO KAČIČ, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Ključni poudarki programa dela, ki ga definirajo naslednje točke:
1. Spodbujanje kulture dialoga, dosledno upoštevanje moralnih norm in etičnih standardov, negovanje konstruktivne kritične misli ter gradnja družbeno odgovorne in angažirane univerze. Vodenje konstruktivnega dialoga z vsemi deležniki na univerzi in drugimi deležniki, ki delujejo na področju visokega šolstva.
2. Odgovorno vodenje univerze in skrb za čim boljše delovne pogoje.
3. Krepitev kakovosti izvajanja izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, doseganje kritične mase raziskovalnega potenciala na članicah in sinergično povezovanje raziskovalnih kapacitet v okviru multidisciplinarnih projektov. Internacionalizacija dejavnosti univerze s poudarkom na znanstvenoraziskovalnem, umetniškem in izobraževalnem delu, kjer bo pri slednjem poudarek na internacionalizaciji doktorskega študija, seveda v okviru zmožnosti posamezne članice.
4. Zagotavljanje ustreznega položaja in vloge študentk in študentov pri soodločanju na univerzi in zagotavljanje neodvisnega delovanja njihovih organov. Spodbujanje sodelovanja vseh deležnikov na in zunaj univerze, ki delujejo na področju študijskih in obštudijskih dejavnosti.
5. Razvoj sistemskih rešitev in mehanizmov ter infrastrukture za prenos znanja in tehnologij ter spodbujanje mednarodnega povezovanja. Sinergično združevanje dela vseh deležnikov, ki delujejo na tem področju.
6. Sodelovanje pri pripravi ustreznih zakonskih rešitev s ciljem priznavanja izobraževalnih in raziskovalnih kapacitet visokošolskih delavk in delavcev, pasovnega financiranja javne službe na področju visokega šolstva ter ureditev položaja visokošolskih delavk in delavcev znotraj sistema plač v javnem sektorju.
7. Ureditev položaja strokovnih delavcev – primerljiva delovna mesta morajo biti primerljivo vrednotena.
8. Krepitev sistema notranje evalvacije in pospešeno nadaljevanje priprav na institucionalno reakreditacijo univerze
9. Priprava strategije razvoja UM za obdobje 2021 – 2030.

Žan Jan Oplotnik

Žan Jan Oplotnik

ŽAN JAN OPLOTNIK, Ekonomsko-poslovna fakultet (prorektor za finančne zadeve UM)
Zavzemal se bom za odličnost institucije, ki je utemeljena na zadovoljnih ljudeh. Vodenje univerze naj bo takšno, da bo vzpodbujalo odgovorno avtonomnost članic, na katerih naj vlada, se razvija, ceni in spoštuje akademska svoboda, radovednost duha in akademski mir,” je zapisal Oplotnik.
Poudarki in smeri prihodnjega mandata v skladu s strategijo razvoja in načrtom izboljšav UM:
1. Univerze ni brez ljudi, še posebej ne brez zadovoljnih ljudi, ki so edino zagotovilo za dobro opravljeno delo
2. Sem proti razvrednotenju dela, in sem »za« ustrezno plačilo za kakovostno opravljeno delo.
3. Posebna skrb gre študentom brez katerih nas ne bi bilo, zato je potrebno ustvarjati takšno odličnost inštitucije, ki jih bo navdihovala ter vodila do uspešne kariere in osebnega zadovoljstva na njihovi življenjski poti.
4. Podpora študentskemu organiziranju je nujna, prav tako vključenosti študentov v raziskovalno delo – »Izkušnje štejejo«, naj bo slogan za vključevanje študentov v raziskovalne projekte.
5. Univerza mora biti prisotna v okolju kjer ima svoj sedež ali enote, začuti naj potrebe okolja in skupaj z njim oblikuje vsebine, ki bodo kazale na njeno odličnost, družbeno odgovornost in trajnostno naravnanost.
6. Univerze naj sega tudi izven meja lokalnega in predstavlja most in vrata v globalno dogajanje, zatoo Internacionalizacija Univerze ni vprašanje ampak »naravno stanje«.
7. Zagovarjam jasna pravila in njihovo spoštovanje pri izvolitvah v naziv, prav tako mednarodno primerljivost, celovitost in predvsem enakopravnost obravnave vseh kandidatov.
8. Ustrezni materialni pogoji in stabilni viri financiranja so nujen predpogoj za normalno delovanje in razvoj univerze.
9. Zagovarjam vodenje z zgledom in močjo argumentov in ne argumentom moči.
10. Izrednega pomena je, da se investicijski cikel kontinuirano nadaljuje, in da podpremo prioritetne projekte (obnova FVV, FZV, trojčka fakultet na Koroški cesti in projekt sanacije tehniških fakultet ter projekt »Smart City Campus«, stavba FT in energetska sanacija FOV. Zavedati se moramo lokacij, posebnega pomena, kot je Meranovo, Botanični vrt, Sidro, ipd.

 

Niko Samec

Niko Samec

NIKO SAMEC, Fakulteta za strojništvo (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM)
Nekaj prioritet programa:
-Zagotoviti dologoročnejše stabilno financiranje UM v večjem obsegu kot do sedaj, ker je že več let sistematično podfinancirana.
– Prizadevati si za vzpostavitev pasovnega financiranje raziskovalne dejavnosti.
– Intenzivno pospešiti izboljšanje infratstrukturnih pogojev UM, izgradnja prioritetnih infrastrukturnih objektov in obnova nekaterih fakultetnih stavb.
– Izboljšati raziskovalno razvojno opremo fakultet.
– Permanentna skrb za čim višjo kakovost izobraževanja in raziskovanja
– Zmanjšati birokracijo upravljalskih in delovnih procesov.
– Poenotenje standardov vrednotenja dela na vseh članicah univerze.
– Zagotavljati visoko raven akademskega dialoga med vsemi deležniki
– Vzpostaviti visoko raven moralno etičnih standardov na vseh področjih delovanja univerze.
– Povečati obseg sodelovanja z gospodarstvom tako na izobraževalnem kot raziskovalnem področju.

Potem ko so željo po vodenju mariborske univerze izkazali štirje kandidati, se je porodilo vprašanje kaj se je zgodilo z napovedano kandidaturo Mejre Festić, nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije, ki se je pred kratkim vrnila na Univerzo. “Ne bom kandidirala, ker je na Univerzo v Mariboru nedopustno prevelik vpliv politike, politikanstva in kontaminiranih akterjev z aferami,” je pojasnila.

Festićeva se je po odhodu z Banke kot redna profesorica vrnila na mariborsko Ekonomsko-poslovno fakulteto. Kar nekaj časa se je ugibalo ali bo kandidirala na letošnjih rektorskih volitvah, saj se je tudi njeno ime pojavilo med potencialnimi, neuradnimi kandidati in kandidatkami. Zdaj je jasno, da se je od kandidature umaknila zaradi afer, ki so (kot je ocenila) okužile Univerzo. Četudi bi ena osrednjih institucij v Mariboru po njenem mnenju potrebovala žensko pragmatičnost in modrost, bo mogla nanjo še počakati. “Že na začetku so kontaminirani akterji lansirali laži, da se s postopkom zavlačuje zaradi mene dokler se ne vrnem nazaj na Univerzo, še preden sem zaključila delovno razmerje na Banki Slovenije. Že tu sem dobila odpor do kandidature. Politično kupčkanje in trgovanje s kadri in glasovi je nacionalna folklora v Sloveniji. Ni pomembno kakšne reference in integriteto imaš, če jo sploh imaš, pomembno je, čigava marioneta si in komu boš vračal usluge. To ne spada ne na univerzo in ne v državni zbor ali kamorkoli drugam,” pojasnjuje Festićeva.

Problem je (zgolj) navidezno rešen, ljudje pa naklepno slepi
Delovanje institucije, pa naj si bo to podjetje, zavod, uradna ustanova ipd., naj bi ne glede na turbulence, preprosto nadaljevalo z delom, ko ljudje in mediji pozabijo na afere ali, ko mine “prvi bum”. A s tem se problem ne reši, opozarja Festićeva. “V Sloveniji vlada pojmovanje, da se institucije stabilizira tako, da se afere, kriminal in nečedni posli pospravijo pod preprogo, na vodilne položaje pa postavijo ljudje, ki so in bodo naklepno slepi. Tovrstne prakse so velik razlog za to, da vse več ljudi komentira, da je država “propadla”. Človek, ki je odgovoren in zdravorazumski, ki uporablja enaka merila za vse, ki je odločen in ima pogum za nujne spremembe, ki ga zanimajo sistemske dobrobiti za družbo, je označen za neprilagojenega sistemu in za “drakulo”. Osebe, ki so naklepno slepe in ubogljive pa so z lahkoto postavljene na odgovorna mesta v državi s pomočjo političnega trgovanja z glasovi. To ne velja samo za Univerzo, ampak za vse institucije. Univerza naj bi bila akademska institucija in vzor vsem ostalim, pa je žal znatno preveč akademskega sprenevedanja prisotnega. Skoraj kot v državnem zboru počnejo isti politični obrazi že skoraj 30 let</em><em>, kjer vlada igra “kruha in iger” pred kamerami, v zakulisju pa politično trgovanje s političnimi kadri brez integritete. Vendar univerza ima vsaj potencial preseči vse te slabosti in slabe prakse,” dodaja Festićeva.

Senat Univerze v Mariboru.

Senat Univerze v Mariboru.

Moški (še vedno) dominirajo
Vsi dosedanji voditelji mariborske univerze, starešine alme mater, so bili moški. Letošnja edina kandidatka Festićeva je od kandidature odstopila. Spol seveda ni pogoj za kandidaturo, je pa zanimivo, da v senci nedavnih afer o spolnem nadlegovanju in mobingu, vodenje ostaja v moških rokah, ne glede na to, kateri zmed kandidatov ga bo prevzel. Zanimivo je tudi, da je moška dominanca in patriarhalna usmerjenost vodstva univerze odmevala v nedavnem sodnem procesu, v katerem je nekdanji rektor Igor Tičar tožil predsednico Visokošolskega sindikata Marijo Javornik Krečič, ker ga je v svojih izjavah za javnost med drugim označila za (osebnega) seksista. Tičar je sicer tožbo izgubil, je pa proces sprožil precej polemik na temo odnosov in (ne)enakosti med spoloma ter domnevnemu zatiranju žensk, zaposlenih na Univerzi. Se bo z novim vodstvom to spremenilo? Aktualni kandidati so Zdravko KačičŽan Jan OplotnikNiko Samec in Jernej Turk. Kar trije (razen Kačiča) so prorektorji nekdanjega vodstva, kar pomeni, da so omenjene afere na Univerzi spremljali ves čas prejšnjega mandata. Pa je kdo ukrepal?

Kot sledi iz letošnje nagrade Zlati kamen, so Ruše razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije. Kakšne in katere so razvojne usmeritve ter investicije, ki jih nameravajo realizirati v tem letu, ki je (nenazadnje) leto volitev, smo preverili pri županu Urošu Razpetu.

Bojan Požar, eden najbolj razvpitih slovenskih novinarjev, se podaja v politiko. Očitno o njej ne bo več samo poročal in poizvedoval, pač pa jo želi soustvarjati. Napoveduje svojo udeležbo na letošnjih lokalnih in parlamentarnih volitvah.

Bojan Požar

Bojan Požar

Jutri se bo zgodil izredni kongres nekoč precej aktivne, zadnja leta pa “speče” Liste za Maribor, ki jo je vodil znani Mariborčan (nekdanji rektor mariborske univerze in nekdanji župan Maribora) Alojz Križman. Pričakovati je, da bo Požar na tem kongresu izvoljen za predsednika, kar bi (mu) omogočilo ključni preobrat: v rokah bi držal škarje in platno za preimenovanje Liste v svojo (politično) zamisel – Listo novinarja Bojana Požara. Podrobnosti še ni hotel razkriti, nam je pa potrdil, da je odločen poleti nastopiti na parlamentarnih, jeseni pa še na lokalnih volitvah v Mariboru. Več bo znanega kmalu.

Ne moremo si zatiskati oči“, so bile uvodne besede prorektorja Žana Jana Opotnika, ki je vodil današnjo, 8. izredno sejo. Prvi sklic senata, odkar se je donedavni rektor Igor Tičar upokojil. Nove volitve pa predvidevajo nenavadno dolge časovne roke za oddajo kandidatur in za kampanje.

S 30 glasovi za in nobenim proti so senatorji sprejeli sklep, iz katerega sledi, da je Tičarju zaradi prenehanja delovnega razmerja (31.12.2017) prenehala funkcija rektorja. Zato so danes razpisali rektorske volitve in s tem ulovili v Statutu Univerze določen rok za razpis novih volitev (299. člen Statuta). Prvič v zgodovini univerze pa so volitvam določili bistveno daljši časovni okvir. Med tem ko so volilna opravila na večini dosedanjih rektorskih volitev trajala približno dva ali tri mesece, bodo tokrat trajala skoraj pol leta. Kandidati ali/in kandidatke bodo znani sredi marca, prvi krog volitev pa bo 5. junija.

Letos bo volilo 17.000 ljudi
Letošnje leto je sigurno za Univerzo v Mariboru posebno. Ni nam vseeno, da smo predčasno zaključili mandat sedanjega rektorja in to že nekaj pove tudi v smislu tega, da se bodo izoblikovali novi kandidati, ki morda niso v tem trenutku še razmišljali o kandidaturi. Drugo dejstvo je, da letos voli veliko večje število volilnih upravičencev. Na volitvah pred tem smo volili samo pedagoški delavci, pomeni 1600 in še nekaj ljudi. Sedaj jih je 17.000. In seveda, ko nagovarjajo kandidati volilno telo, je prav, da pridejo k volilnemu telesu. Pomeni, da morajo obiskati 17 fakultet in pet od teh ni v Mariboru“, je pojasnil Oplotnik. A kljub razlagi, se je na seji vnela kar pestra debata. S pomisleki, da se bo pozornost celotnega semestra usmerjala v predvolilno stanje pa tudi s pomisleki, da bo – zaradi daljše kampanje – več možnosti za grde obračune, ki smo jim bili priča zadnjih nekaj let. A rokovnik je sedaj potrjen v obliki kot ga je predlagalo vodstvo, pri čemer smo novinarji izpostavili vprašanje ali niso ti roki prilagojeni neuradnim napovedim kampanj. Med temi se namreč kot kandidatko omenja Mejro Festič, donedavno viceguvernerko Banke Slovenije, ki pa trenutno še ni zaposlena na Univerzi v Mariboru. Več v videu izjavi Oplotnika.

Med ostalimi neuradnimi kandidati pa se omenja še dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak ter dva aktualna prorektorja: Niko Samec in Marko Jesenšek. Uradno bodo kandidature znane sredi marca. Prvič v zgodovini Univerze pa bodo letos volili vsi študentje ter vsi pedagoški in vsi nepedagoški delavci.

Potem ko smo že lani, še preden je vodenje Univerze v Mariboru moral predati dotedanji rektor Igor Tičar, večkrat poizvedovali kdaj bodo razpisali nove rektorske volitve in zakaj jih še niso, z Univerze jasnega odgovora ni bilo. Danes je jasno, da bodo o razpisu novih volitev odločali v ponedeljek.

Kot smo poročali, bi morala glavna tajnica Mirjana Babič v skladu s Statutom Univerze v Mariboru (ki je za Univerzo toliko temeljni dokument, kot je za državo Ustava), volitve novega rektorja razpisati najkasneje v roku 15 dni od dne, ko je dosedanjemu rektorju prenehala funkcija. V primeru aktualnega dogajanja na mariborski univerzi je to 15. januar 2018, saj je Tičarju prenehala funkcija 31.12.2017, ko se je moral upokojiti. Vse do danes nam ne iz službe za odnose z javnostmi ne z Rektorata niso potrdili te teze. V svojih odzivih so se bolj ali manj izmikali direktnemu odgovoru s pavšalnim odgovarjanjem, brez da bi določili datum razpisa novih volitev. Z današnjim dnem pa je postalo jasno, da bodo to temo kot edino točko dnevnega reda obravnavali na izredni seji senata v ponedeljek (15. januarja). Kdo je torej imel prav?

Neuradni kandidati
V akademskih sferah, za zidovi Rektorata pa tudi po mestnih ulicah so se v tem času že pojavile govorice o tem, kdo naj bi kandidiral na novih rektorskih volitvah. Aktualni prorektor Niko Samec, ki je kandidiral že na zadnjih rektorskih volitvah, in aktualni prorektor Marko Jesenšek, naj bi na tokratnih volitvah kandidirala kot predstavnika trenutnega vodstva Univerze. Željo po novi funkciji naj bi imel tudi dekan Fakultete za strojništvo Bojan Dolšak. Kampanjo naj bi mu pripravljal nekdanji glavni tajnik Univerze Teodor Lorenčič, ki so mu to funkcijo odnesle afere spolnega nadlegovanja. Kot kandidatka aktualnega prorektorja Žana Jana Oplotnika, sicer tudi zakonitega podpisnika Univerze, pa se omenja Mejra Festič, nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije.

V Mariboru se že govori o morebitnih kandidatih za naslednjega župana, čeprav bodo volitve šele jeseni 2018.

Trenutno so potencialna imena za mariborski stolček sedanji župan Andrej Fištravec, uspešni podjetnik Saša Arsenovič, nekdanji župan Franc Kangler, predsednik NK Maribor Drago Cotar, znana medijska osebnost Stojan Auer, predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, mestni svetnik MO Maribor Andrej Špenga, letošnji kandidat za predsednika države Andrej Šiško in poslanec Franc Trček.

Mestna občina Maribor MOM

V Mariboru je leta 2014 v drugem krogu svoj prvi polni županski mandat po podatkih vzporednih volitev osvojil Andrej Fištravec, ki so mu volivci namenili 76,1 odstotka glasov. Njegovega protikandidata Franca Kanglerja, nekdanjega župana, ki je kandidiral s podporo Županove liste, pa je podprlo 23,9 odstotka volivcev.

Koga bi vi volili za naslednjega mariborskega župana nam zaupajte v anketi.

Tokrat v Občinskem informatorju:
– Predsednika bomo dobili v drugem krogu
– Maribor gostil konferenco: Mesta in krožno gospodarstvo
– Začelo se je 52. Borštnikovo srečanje
– 150 otrok na Rad ‘mam tek
– 24. Benov memorial
– Mladinci gasili na Smolniku
– Uspešno zaključili sabljaško svetovno prvenstvo v Mariboru

Časopisna hiša Večer je skupaj z mariborsko lokalno televizijsko postajo BK TV pripravila soočenje šestih predsedniških kandidatov, na katerem so večji del pogovora namenili temam, ki se najbolj dotikajo razmer v severovzhodni Sloveniji. Zaradi potreb po novih delovnih mestih so podprli prihod Magne in poudarili nujnost gospodarskega razvoja.

“Večerovo soočenje predsedniških kandidatov” lahko spremljate tudi danes ob 21.00 na televiziji BK TV.

Svoja stališča so soočili Maja Makovec Brenčič (SMC), Boris Popovič (Slovenija za vedno), Marjan Šarec (Lista Marjana Šarca), Borut Pahor (neodvisni), Ljudmila Novak (NSi) in Romana Tomc (SDS).

soocenje

Pahor je povedal, da na tekme v Maribor prihaja le, ko tam igra reprezentanca, na vprašanje, kaj bi zanj pomenil morebiten poraz na volitvah pa, da bi bil verjetno nekaj ur žalosten, vendar pa ne bi obžaloval tega, saj za opravljanje svojega dela ne bi imel podpore, ki je pri takem položaju nujna.

Šarec je zanikal, da bi ga h kandidaturi nagovorili predstavniki trde levice ter dodal, da mu to danes celo očitajo tisti, ki so bili nekoč trdno v zvezi komunistov.

Makovec Brenčičeva pa je dejala, da, če ne bi želela kandidirati, tega ne bi storila in s tem zavrnila namige, da kandidira bolj zato, ker se za največjo vladno stranko spodobi, da ima svojega kandidata.

Tomčeva se je tokrat za razliko od soočenja na RTV le spomnila, koga je izbrala na zadnjih volitvah. Ob tem je priznala nespretnost pri odgovoru na nacionalni televiziji ter le povedala, da je v prvem krogu volila Milana Zvera, v drugem pa Pahorja.

Popovič je potrdil, da je bil nazadnje v Mariboru na tekmi lige prvakov s Spartakom iz Moskve, ko ga je podprl župan Andrej Fištravec, prav tako ni zanikal tega, da je njegova kandidatura predvsem tudi priprava na župansko povezovanje v skupno listo na parlamentarnih volitvah.

Novakova je tudi tokrat vztrajala pri svojem stališču, da njena stranka ne namerava v koalicijo z Janezom Janšo, če pa bi bila predsednica, bi se držala pravila, da stranka, ki zmaga na volitvah, dobi možnost mandatarstva.

Vsi pa, potem, ko je postalo dokončno jasno, da Magna prihaja v regijo, podpirajo naložbo. Najbolj seveda kandidatka SMC Makovec Brenčičeva, ki je poudarila, da je še naprej treba zagotavljati tako poslovno okolje, ki bo omogočalo dobre naložbe in delovna mesta.

Tomčeva, kljub temu, da je bila SDS zadnje mesece precej zadržana glede tega projekta, meni, da je vsaka taka investicija dobrodošla, moti jo le način, kako je vlada peljala zgodbo, saj bi Slovenija morala imeti sistemsko urejeno zakonodajo, ne pa tega urejati s posebnimi zakoni.

Tudi Pahor je menil, da zdaj ni več nobenih zadržkov za naložbo, pri tem pa ne misli, da bi se kot predsednik v take zadeve moral kakorkoli vpletati.

Po mnenju Novakove bi lahko bilo takih investicij v Sloveniji sto in več, prav na to NSi tudi ves čas opozarja, saj želi pripravo ustrezne prostorske in druge zakonodaje, je dejala. Prav je, da je Magna tu, a treba je poskrbeti tudi, da bodo pogoji enaki za vse investitorje, tudi domače, je dodala.

Za Šarca je Magna zdaj že dejstvo, ob tem pa je spomnil, da bi bilo lahko tudi kmetijstvo na vodovarstvenem območju nevarno za podtalnico. Kot je dejal, je zdaj treba projekt izpeljati ter s tem zagotoviti prepotrebna delovna mesta.

Popovič v primeru Magne ne vidi okoljskih tveganj, po njegovem pa je žalostno, da v Sloveniji 26 let ni prišlo do nobene tako velike naložbe, z besedami, da so bili “nekateri med nami celo predsedniki vlade, pa tega niso bili sposobni narediti”, pa se je obregnil ob Pahorja.

Aktualni predsednik je bil tudi sicer deležen največ kritik sedanjega koprskega župana, ko so kandidati govorili o gospodarskem razvoju ter slabi socialni sliki severovzhodne Slovenije, teme pogovora pa so bile povezane še s prihodnostjo za mlade in razmerami, v katerih živijo upokojenci. Da je Maribor tudi vstajniško mesto, niso pozabili pri razpravi o krčenju demokratičnega prostora v Sloveniji.

Vir: STA

Maribor je edini pravi slovenski branik” je med drugim v intervjuju povedal predsedniški kandidat Andrej Šiško takoj po soočenjih na BK TV.

Po petkovem soočenju smo kandidatom postavili pet vprašanj, na katere so nam zelo različno odgovorili.

Naštejte 3 stvari po katerih je Maribor boljši od Ljubljane!
Ali podpirate gasilce pri njihovi stavki?
Imenujte ukrep, ki ga podravska regija Štajerska in Koroška trenutno najbolj potrebuje.
Kdo in kako bi lahko zagotovil izgradnjo Urgentnega centra na Ptuju?
Kako bi projekt tretje razvojne osi premaknili iz mrtve točke in Koroško končno priključili na avtocestno povezavo?
Kaj prihod Magne prinaša Podravju?

Po rezultatih spletne ankete na portalu Lokalec.si ste največ glasov namenili Andreju Šišku, sledi Marjan Šarec in na tretjem mestu je Romana Tomc.

 

rezultati ankete kandidati