V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Po skoraj treh letih premora se danes v Univerztetnem športnem centru (UŠC) leona Štuklja in na Štuku odvija Ftrgatev Kluba mariborskih študentov (KMŠ).
Dogodek, na katerem skoraj ne sme manjkati nihče, saj se je ob 17.uri začelo na Štuku mednarodno tekmovanje v rolkanju SK8 Contest, temu pa sledi na UŠČ Leona Štiuklja še koncert treh odličnih skupin Koala Voice, Siddharta in S.A.R.S. SK( Contest prinaša najboljšim nagrade iz sklada 1.500 evrov. Na koncertu pa bodo ponovno poskrbeli za dobrodelni šank, na katerem bodo tokrat zbirali prostovoljne prispevke za družino Hajnc z dvojčkoma, Nikom in Janom, dečkoma s cerebralno paralizo. KMŠ tako ponovno dokazuje, da zna poskrbeti tako za zabavo kot tudi za dobrodelnost.
Rene Hajnc, oče Nika in Jana, je izjemno hvaležen, da se je KMŠ spomnil prav na njihovo družino. Nik in Jan sta namreč dvojčka, ki sta se rodila kot nedonošenčka,ki sta ob porodu doživela dihalno stisko, nato pa dobila cerebralno paralizo. Stara sta osem let in pol ter popolnoma odvisna od očeta in mame. Terapije stanejo veliko in zaradi tega sta starša izjemno hvaležna za pomoč, ki jo dobita.
Vanessa Žekš, predsednica KMŠ, je vesela, da lahko ponovno organizirajo Ftrgatev, ki povezuje več skupin. Letos imajo tako kot leta 2019 dobrodelni šank. Takrat so prodajali špricerje, letos imajo še kokice in brezalkoholne pijače. Kar bodo zbrali na tem šanku, bo dobila družina Hajnc za terapije za Nika in Jana. Več pa je še povedala o športnem delu Ftrgatve in koncertnem delu. Vse se odvija v študentskem kampusu.
Poudarila je, da je Ftrgatev gibanje, ki ob sproščujočem dogodku obiskovalci vedo, da gre za preseganje meje, da se dela nove stvari. Že samo ime Ftrgatev pa je s pozitivno konotacijo, kot Žekšova pravi: “Biti ftrgan pomeni, da si upaš, da stopaš iz cone udobja in da si to, kar si.”
V Rušah so danes obeležili tradicionalno Ruško nedeljo. Nekoč je ta veljala za krajevni praznik, danes je predvsem družinski dan.
Tradicija Ruške nedelje naj bi nastala pred več kot 500 leti, ko so bile Ruše znane po romanjih. Verniki na ta dan praznujejo in častijo ime Marijino. Njeno ime nosi tudi ruška cerkev, tako se je tudi letošnja Ruška nedelja pričela s sveto mašo.
Precej domačinov in obiskovalcev od drugod se je že dopoldne zbralo ob tradicionalnem sejemskem programu »na vasi«. Srečali so prijatelje, se sprehodili, klepetali, morda kaj kupili… Zaigrali so godbeniki in zaplesale so mažorete, sledil je še nastop Ruških frajtonarjev in ansambla Nikoli ni prepozno.
Otroci ali tisti, ki to ostajajo po srcu, so se tudi tokrat “borili” za svoj stol na vrtiljaku.
Včeraj je v Lovrencu na Pohorju v okviru Jezernikovih dni potekala tradicionalna Harmonikarijada.
Nastopilo je okoli 15 harmonikarjev, tako mlajših kot starejših. Večino teh prihaja iz bližnjega okoliša, imeli pa so tudi nekaj gostov, med drugim svetovnega mladinskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko Anžeta Krevha.
Organizator Jože Čučko je povedal, da je to zanje že tradicionalno srečanje. Nastopajoči pa pravijo, da je to dober način ohranjanja tradicije narodnozabavne glasbe, saj je ta pri Slovencih zelo popularna, vendar pa se vedno manj mladih uči igrati harmoniko.
Poleg harmonikarjev je nastopil tudi bend, ki je združeval pop rock glasbo z zvoki harmonike. Na videu lahko slišimo priredbo pesmi Bed of roses od Bon Jovi-ja. Zaigrali pa so tudi druge svetovne uspešnice kot so The best od Tine Turner in We are the Champions od Queen.
Jezernikovi dnevi bodo potekali še do 27. avgusta z mnogimi športnimi, kulturnimi in zabavnimi dogodki
Včeraj se je na Letnem odru v Rušah odvijala še tretja predstava za otroke z naslovom Maček Muri išče kroniko.
Na prizorišču v objemu gozda se je zbralo kar veliko otrok s starši, slednji pa so povedali, da so veseli, da Letni oder zaživi tudi za otroke in si želijo, da bi tega bilo še več. Predstavo igra Družinsko gledališče Kolenc, ki prihaja is geografskega središča Slovenije, Vače. Lahko bi rekli, da je predstava zimzelena, saj jo igrajo že 18 let. Nastopajoči so nam povedali, da je Letni oder eno najlepših prizorišč v Sloveniji in da so tukaj nastopali že večkrat.
Do konca tedna pa se lahko v Rušah udeležite še gledališke predstave Toneta Partljiča ter koncertov Hamo & Tribute 2 Love, Soul Greg Artist in Rok’n’bang ter zaključni koncert Kvatropircev.
Včerajšnje popoldne je bilo na Jezernikovih dnevih športno obarvano.
V Lovrencu na Pohorju se je na igrišču pri osnovni šoli odvijal otroški turnir v košarki 3 na 3. Tekmovali so lahko otroci od 6. do 9. razreda osnovne šole. Takšen turnir se bo danes odvijal tudi za odrasle. Organizatorji so bili zadovoljni s številom otrok, ki se je turnirja udeležilo. Veliko je bilo tudi takih, ki košarko igrajo pri Košarkarskem klubu(KK) Lovrenc na Pohorju.
Na Puščavi pa se je v kamnolomu odvijalo tekmovanje za Jezernikov pokal v plezanju za otroke. Kamnolom je že pred večimi leti bil preurejen v plezališče. Tekmovalo se je na progah različnih težavnosti za različne starostne skupine. Najmlajša tekmovalka pa ni bila stara niti 5 let. Organizator Anžej Bečan je povedal, da so se otroci že veselili dogodka, saj so lahko plezali na prostem, v plezalni šoli pa večinoma trenirajo na notranjem plezališču.
Sinoči je na Letnem odru nastopila legendarna skupina Crvena jabuka, ki je navdušila občinstvo.
Pop rock skupina Crvena jabuka je iz Sarajeva, ustanovili so jo leta 1985. V vseh letih nastopanja in ustvarjanja uspešnic pa se je v skupini menjalo več članov. Edini član, ki je vse od začetka v Crveni jabuki, je pevec in klaviaturist Dražen Žerić. Ostali člani so Darko Jelčić na bobnih, basist in vokalist Krešimir Kaštelan, kitarist Damir Gonz in klaviaturist Marko Belošević. Skupina vse od začetka do danes slovi po hitih, ki so jih prepevali tudi včeraj na ruškem letnem odru.
Dražen Žerić
Dražen Žerić nam je povedal, da so prišli v Ruše s Korčule in da je bila na cesti gneča. Zato so si namesto ogleda Ruš privoščili popoldanski počitek. Pohvalil pa je letni oder, sploh zaradi tega, ker je v naravi in omogoča druženje. “Že več let nastopamo, po epidemiji se je to spet malo odprlo, že prejšnje leto smo imeli veliko načrtov, a je bilo tudi veliko odpovedi. Zdaj, to leto še nič nismo odpovedali,” je bil vesel Žerić in tik pred nastopom napovedal: “Mi vedno pripravimo presek pesmi iz 80. let, trudimo se pripravit lepo, fino noč, s tem lepim ambientom pa bo še lepša.”
Crvena jabuka je s frontmanom zaigrala svoje večne hite.Na prizorišče letnega odra v Rušah je Crvena jabuka privabila mnoge obiskovalce
Pričenja se 23. Festival Letni oder Ruše, ki bo potekal med 11. in 21. avgustom.
Tudi tokrat bodo z na odru nastopili vrhunski glasbeniki in igralci, ki bodo pričarali enkratno doživetje v osrčju narave, na gledališču Pod goroj z 90-letno tradicijo. Na letošnjem festivalu boste lahko poslušali zveneča imena, kot so Crvena jabuka, Alo!Stari, Sticky Licks, Hamo in Tribute 2 Love, Eva Boto, SoulGreg Artist, Rok ‘n’ Band, Kvatropirci, Kafe Teater, DJ Domitri in DJ Voice. Ter se smejali ob predstavah Tadeja Toša in Toneta Partljiča z naslovom Krivica boli ter se prepustili kulinaričnim doživetjem »Želodec na povodec«.
Zanimivo tudi spremljevalno dogajanje
Pestro bo tudi na Dravi, kjer bo potekal spust z različnimi plovili. Z najmlajšimi pa se bomo zabavali ob otroških predstavah Zavoda Enostavno prijatelji, Družinskega gledališča Kolenc in Kukuc gledališča. Festival krasi pozitivno vzdušje in pozitivna energija umetnikov in obiskovalcev. Tradicionalno se tako v mesecu avgustu, na čarobnem mestu, v srcu kamnitega amfiteatra, ponovno obeta nepozabna izkušnja.
Festival predstavlja nadaljevanje izjemno bogate tradicije Rušanov, odpira nova obzorja in predstavlja vrhunec poletnega dogajanja na Štajerskem.
V Lovrencu na Pohorju so se pričeli 29. Jezernikovi dnevi. Današnji dan pa so pričeli športno in sicer s tradicionalnim pohodom na Lovrenška jezera. Prvi pohodniki so se na pot na 1520 metrov nadmorske višine podali že ob rani 7. uri zjutraj.
Pohodniki so začeli pot v dolini na prireditvenem centru, kjer so s prijavnino dobili tudi majico z motivom Jezernika ter kuponček za malico. Pohodniki se bodo vračali po gozdni trasi, ki so jo organizatorji pripravili ravno za ta namen.
Kot je v imenu organizatorjev povedal Anžej Bečan, se pohoda vsako leto udeleži več ljudi, poleg večine domačinov tudi pohodniki iz cele Slovenije, ki pa pot navadno začnejo na Rogli, saj je od tam krajša.
Pot je potekala v smeri Lovrenc – Vrelenk – Lovrenška jezera – Jezerc – Pruh – Okrepčevalnica Sgerm – Lovrenc. Podali so se na srednje zahteven pohod, ki traja 7 ur, z namenom, da preživijo čas v naravi, se rekreirajo in podružijo.
Včeraj zvečer so se uradno začeli Vuzeniški dnevi. S pestrim kulturnim, športnim, sejmarskim in cerkvenim dogajanjem, se bodo odvili vse do 15. avgusta.
Že tradicionalno so jih otvorili v Atriju Župnišča v Vuzenici, tokrat z nastopom Marka Vozlja in s svečano akademijo ob 130. letnici PGD Vuzenica ter filatelistično razstavo. Za nepozabno otvoritveno zabavo zvečer niso poskrbeli Modrijani temveč Poskočni muzikanti, saj je Rok od Modrijanov zbolel in so le ti bili primorani nastop odpovedati.
Jutri pripravljajo gasilsko veselico, ob visokem jubileju tamkajšnjega gasilskega društva. Za zabavo v Športnem parku Vuzenica bo poskrbel ansambel Saša Avsenika. Še pred večernim dogajanjem pa bodo izvedli gasilsko parado in slovesnost s podelitvijo priznanj gasilkam in gasilcem.
Prav tako pa bodo jutrišnji dan zaznamovale še športne pripreditve v Športnem parku in ob reki Dravi.
Naslednji teden se začenja že 90. Festival Letni oder Ruše. Potekal bo od četrtka 11. avgusta do nedelje 21. avgusta.
Kot vsako leto, se tudi letos pričakuje pester program, ki vključuje domače in tuje glasbenike, kot tudi stand-up in gledališke predstave. Ob osrednjem programu bo na voljo tudi bogat spremljevalni program z otroškimi predstavami in delavnicami ter športnim programom.
V objemu gozda bodo letos gledalci uživali v zvokih Kvartopircev, Eve Boto, Crvene Jabuke, Alo! Stari, ter Rok’ N’Banda. Že tradicionalno pa bo oder zavzel tudi stand-up komik Tadej Toš.
Letos se s 23. izvedbo Študentske delovne brigade, ki je med drugim s svojo odločnostjo in študentskim optimizmom hitro postala največji mladinski prostovoljni projekt v Sloveniji, odpravljajo v pokrajino, ki je v zgodovini študentskega brigadirstva še niso obiskali. “Posledice bomo pustili v Prlekiji, bolj natančno v občini Ormož. Kraj leži ob reki Dravi, ki na jugu meji s sosednjo Hrvaško. Ormož se postavlja predvsem s tremi izrednimi dobrinami: z vinom, neokrnjeno naravo in pristnimi ljudmi. To pa se združi v vinsko kulturo, kulinariko in običaje,” so zapisali na spletni strani Študentska brigada.
Tokrat bodo vstopili v 23. leto Študentske delovne brigade, ki predstavlja enega največjih humanitarnih projektov Študentske organizacije Univerze v Mariboru. “Idejni vodja Zoran Kačičnik, ki nam še vedno pomaga in je tako rekoč desna roka pri organizaciji, se je leta 1999 po potresu v Bovcu odločil, da bo nabral ekipo pridnih študentov in odšel domačinom prostovoljno pomagat. Od takrat naprej vsako leto nesebično pomagamo občinam, ki tako ali drugače potrebujejo pomoč,” pravijo organizatorji.
Vsako leto izberejo kraj na podlagi posledic naravnih katastrof, demografske in socialne ogroženosti ter seveda pripravljenosti občine za sodelovanje. “V vseh teh letih smo občino dobili brez problema, opažamo pa tudi, da je projekt postal prepoznaven po vsej Sloveniji in da nam ljudje čedalje bolj zaupajo, kar kaže povečano število zainteresiranih občin in obiskov medijev. Tako smo se letos odločili za kraj v Prlekiji, v katerem bomo pustili posledice. Tako bomo 8 dni pomagali v Ormožu,” so pojasnili.
Športno društvo Adrenalin K.O. je danes priredilo 22. tradicionalno mednarodno tekmo v akrobatskih skokih z Dravskega mostu.
Tokrat so tekmovali tekmovalci iz Nemčije, Srbije, Danske, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Črne Gore in Slovenije. Akrobati so skakali z višine 15 metrov, globina reke Drave pa na tem predelu znaša sedem metrov.
Gledalci so z budnim očesom spremljali tri serije skokov, ki jih je ocenjevalo pet sodnikov. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za akrobatski duh v Štajerski prestolnici.
Prostori nekdanje kinodvorane Udarnik v središču Maribora prehajajo v last arhitekta Matjaža Durjave, ki je bil najugodnejši ponudnik na javnem razpisu Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU). V dvorani načrtuje trajno postavitev razstave slikarskih del Jožeta Ciuhe, s katerim je sorodstveno povezan.
“Trudimo se, da bi njegova bogata trenutno uskladiščena slikarska zapuščina dobila primeren okvir, Maribor pa prepoznaven kulturni prostor,” je v izjavi za medije pojasnil Durjava. Ob tem je poudaril, da nepremičninski posel še ni zaključen, zato je o podrobnostih prezgodaj govoriti.
“Glede na zapuščeno in zanemarjeno stanje objekta smo si naložili kar veliko breme, zato se zavedamo, da je pred nami dolga pot,” je dodal.
Po poročanju časnika Večer je arhitekt Matjaž Durjava leta 1996 sodeloval pri zadnji obnovi kina Udarnik.
Omenjeni prostori so že več let prazni. Leta 2010 jih je na lastno pest obnovila ekipa Zavoda Udarnik in jih po več letih propadanja ponovno napolnila s kinematografskim programom in drugimi dogodki, a se ji načrti finančno niso izšli.
Zadnji najemnik prostorov je bilo Društvo za spoznavanje alternativne kulture, ki je najemno pogodbo z DSU prekinilo leta 2019, piše Večer.
Odkar kino Udarnik ne deluje, je Maribor brez mestnega kina. Občina je lani storila korak naprej in nabavila digitalni projektor, ki je zdaj nameščen v Lutkovnem gledališču Maribor. Prvič ga bodo uporabili za Letni kino Minoriti, ki se začne ta konec tedna.
Mesto za filmske programe se napoveduje v delu načrtovanega Centra Rotovž, ki so ga začeli graditi letos.
Vir: STA
Program Art kampa nadaljujemo z butičnimi vikend programi Poletnega Art kampa. Med 9. julijem in 4. septembrom 2022, ob sobotah in nedeljah med 9. in 20. uro, vabijo vse družine k pravljično lepemu paviljonu v Mestnem parku Maribor.
“Na Odru Triglav gostimo glasbene zasedbe, predstave za otroke, pravljice in plesne delavnice. V sodelovanju z Zavodom MARS Maribor pripravljamo posamične sklope delavnic, usmerjene v rabo naravnih materialov ter reciklažne delavnice, s katerimi izpostavljamo pomen ponovne uporabe odsluženih. S prikazi mojstrstev se nam pridružujejo rokodelci in rokodelke. Za zvedave so na voljo intermedijske delavnice mreže konS – platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki deluje pod okriljem MKC Maribor. Športne, gibalne in igralne aktivnosti organizira ŠD Junak. Na Ciproševi stojnici si lahko izberemo knjigo za poletno branje,” so sporočili iz Narodnega doma Maribor.
Podroben program dogajanja pa najdete na tej povezavi.
Pozno popoldne in zgodaj zvečer je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru prevladoval dež, a v zaodrju in na odru, kjer je bil še pred dnevi Glavni oder Festivala Lent, so se pripravljali na koncert Piše se leto 2022. Ajdovci z mariborskim bobnarjem združeni v bend Elvis Jackson so upali, da jih Mariborčani ne bodo pustili na cedilu, prav tako tudi domači bend Happy Ol’McWeasel.
Še pred začetkom koncerta – ta se je začel ob 21.30 – je dež ponehal. In publika je prišla, čeprav ni bilo več tako vroče kot med Festivalom Lent, saj so se temperature spustile zaradi skoraj celodnevnega dežja.
Na oder so prvi stopili člani Happy Ol’McWeasel in takoj pokazali, iz kakšnega testa so. Udarni, nabriti, glasni, neizprosni in samosvoji. Občinstvo je bilo sicer prej maloštevilčno kot pa kaj drugega, a saj veste: zvesta publika pride ne glede na vreme in ali je koncert sredi tedna ali konec tedna.
Podlasice pa so seveda pokazale svoje energijo tam gor na odru. Gregor Jančič je skakal na svojo pručko, nagovarjal ljudi pod odrom in pel, ostali so mu glasovno in instrumentalno pomagali. In izrazili spoštovanje tistim, ki so prišli, oni pa njim. In pesmi so se vrstile ena za drugo.
In po vsem času, ki so ga preživeli ena na eno s publiko, so stopili z odra, tja pa so se spravili člani benda Elvis Jackson. Nekaj čez enajsto zvečer so prebudili še zadnje zaspance (no, teh niti ni bilo, a če bi bili, bi bili takrat zagotovo zbujeni). David Kovšca je prav hitro skočil z odra med publiko, kjer se je objemal z drugimi, pel – prevladala je ljubezen.
PIše se leto 2022: Elvis Jackson, David Kovšca takoj pri publiki
Ajdovci so skupaj z Mariborčanom Markom Soršakom Sokijem prav tako pokazali, da se ne bodo predali ne hladnejšim stopinjam ne dežju, če bi ta spet začel padati, sploh pa ne kakemu malodušju. David je skakal kot vedno – seveda se je že v zaodrju dobro ogrel za to -, ostali pa so prav tako pokazali, koliko energije premorejo in da so jo pripravljeni dati publiki.
Marko Soršak Soki
Nihče ni bil na miru. In spet so našli neplavalko, da so jo lahko ponesli nad publiko na blazini. Tradicija, ki mora biti, pa je, kakor pač je. Trajalo je do enih zjutraj. Kot se spodobi za Piše se leto. Poklonili so se publiki, ki je prišla, pozdravili so z aplavzom tudi tiste, ki so bili doma na kavču. A na prvem mestu so se z vsem svojim bitjem tako prvi kot drugi posvetili tistim, ki so jih prišli pogledat in poslušat. Saj zato pa je Piše se leto, kajne?
Tudi kakšno majico so Podlasice našle za koga, Elvisi pa jih bodo dali še delati, tokrat jih je zmanjkalo.
Na gradu Vurberk v Dupleku so včeraj priredili Vurkofest. Gre za projekt Osnovne šole Duplek in Korena ter obeh vrtcev. Otroci so projekt skupaj z učitelji in vzgojitelji priredili drugič in tako popestrili dogajanje v kraju.
Obe osnovni šoli in vsi vrtci v občini Duplek so se na Vurkofest pripravljali že nekaj časa, danes pa so vse tudi pokazali. Kulturno umetniške vsebine in igre za vse generacije so pripravili učenci OŠ Duplek in Korena z enotami vrtca. Vrčtčevski otroci in osnovnošolci so že v popoldanskih urah na prireditvenem prostoru, v amfiteatru, priredili glasbene vsebine, ki so potekale skozi ves dan. Na odru se jim bodo pridružili še glasbeni gostje Rok Terkaj, Igor Saksida, Ana Resnik, bobnarji Sokijeve bobnarske šole Soki’s in drugi.
Osnovnošolci so bili pod izjemnim vtisom. Pravijo, da se izjemno veseli, da so bili lahko del takega projekta in, da se bodo naučili tudi nekaj kar jim bo še kdaj prišlo prav. Prav tako pa so nanje ponosne tudi v sodelujoči iz obeh šol in vrtcev. So pa ob tem združili tudi medgeneracijske vezi. Ob bogateh delavnicah , športnih in kulturnih vložkih, ki so jih pripravili, so poskrbeli tudi za hrano in pijačo.
V Kulturnem domu Vurberk pa so pripravili še razstavo fotogradij na temo razglednice kraja.
Na pogovor smo povabili Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor in prvega moža Festivala Lent. Spregovorili smo o tem, kaj nas letos čaka na festivalu, kaj se dogaja med pripravami v zakulisju, o prizoriščih, pogledih na prihodnost festivala in še marsičem zanimivem.
Intervju smo opravili v samem centru Maribora, lahko bi rekli kar v dnevni sobi mesta. Lokacija je bila izbrana z namenom – Trg Leona Štuklja.
Gospod Rukavina, tukaj na Trgu Leona Štuklja bo med Festivalom Lent glavni oder, kajne?
“Tako je, tukaj bo letos glavni oder. Spet se selimo, kot smo že navajeni. Od Drave v mesto, z Rotovškega trga na Glavni trg, zdaj pa smo tukaj. Torej trenutno midva sediva na odru, nekoč smo imeli oder na drugi strani trga, velikokrat improviziramo in v tem je pravzaprav čar. Če ne drugega, pridejo ljudje pogledati, kako so odri obrnjeni in kje so. Ja, trenutno smo v teku priprav na nekaterih starih, na nekaterih novih prizoriščih, v upanju in čakanju, da bo pa končno spet Lent naše prizorišče in da bo predvsem obnovljeno.”
24. 6., datum se neumorno bliža, letos 30., jubilejni Festival Lent. A ste zaradi te številke kaj bolj pod pritiskom?
“Zaradi te številke sem samo malo starejši. Pritiski, pa veste, so enaki. Takrat ko smo začeli, pred 29 leti torej, ker je to 30. Festival Lent, takrat smo bili pod pritiskom, ker niti nismo vedeli, kaj nas pri vsem tem skupaj čaka. Potem so se ti pritiski stopnjevali, postajali različni, česar smo se navadili, ampak seveda po drugi strani stvari z dobro ekipo potekajo razmeroma ustaljeno. Seveda slišimo na primer, da tam ne bo elektrike, da se bo tam še zidalo, ampak to so stvari, na katere smo navajeni, in jaz mislim, da jim bomo kos.”
Torej tiste stvari, na katere imate vpliv, so pod kontrolo, včasih pa pride tudi do situacije, na katere nimate vpliva?
“Vse znamo skontrolirati, edino seveda vreme je pa tisto, na katerega nimamo nobenega vpliva, čeprav smo že za mašo dali, pa ne vem kaj še, ampak na koncu – kaj ‘čmo. Že na začetku je bilo tako, da če je bil dež, so ljudje vzeli palerine, dežnike in so prišli. Upam da bo letos tega dežja čim manj, ampak če bo, pa upam, da bodo ljudje seveda, ki komaj čakajo na pričetek Festivala Lent, prišli v polnem številu in naredili Maribor prazničen.”
Dajte nam malo odstreti zavese v zakulisje, kaj se pravzaprav pri organizatorjih zdaj dogaja, če rečeva, nekaj dni pred začetkom Festivala Lent? Program je postavljen, kaj so torej zadnje finese?
“Vseeno se dogaja še predvsem pri tehniki, dejansko na naše načrte seveda vplivajo podražitve, ki so izzvane s krizo, z vsem tem skupaj in v zadnjem momentu pride to vsega tega. Lovimo zadnje sponzorje, tudi zaradi tega lovimo zadnje donatorje. Usklajujemo stvari z mediji, večina stvari je že natisnjenih, urejamo še zadnje “hospitality riderje” za nastopajoče. Ogromno tega je, Narodni dom je kot nek čebelnjak, telefoni pregorevajo, maili letijo … Ampak smo v prijetnem pričakovanju.”
Kaj čaka Mariborčane in seveda vse tuje goste, ki se bodo letos udeležili Festivala Lent? Vem, vrhuncev je ogromno, pa vendar, da malce predstaviva program.
“Vedno je nehvaležno govoriti o teh vrhuncih ravno zaradi tega, ker jaz trdim, da je to festival, na katerem najde vsakdo nekaj zase. Tudi letos je program zastavljen na ta način. Začniva recimo pri Art kampu, ki se pridružuje Festivalu Lent v parku za družine, za otroke. Ustvarjalnice, krasni programi seveda tudi popoldan in zvečer. Pa če gremo skozi mesto, ulično gledališče letos z najmanj dvema spektakloma, spet bomo ljudi dvignili na 20 metrov višine, jim bodo odzgoraj igrali, ustvarjali, plesali … Povorke folkarta skozi mesto pa zopet otvoritev folkarta tukaj na tem trgu. Ker vse te noše, ki prihajajo z vseh kontinentov, letos še posebej iz Južne Amerike, čisto drugače zablestijo tukaj kot pa samo na ulici. Potem so seveda na festivalu nekateri naši stari znanci. Če govorimo o glavnem odru, začenjamo z našim starim prijateljem Magnificom, prepričan sem, da bo takšen kot vedno, upam samo, da ne bo ‘rabil’, kot nekoč na odru na Dravi, ne bo ‘rabil’ med publiko. Seveda takrat, ko je deževalo, pa je prišel med ljudi, se slekel do pasu. Upam, da to letos ne bo treba. Potem imam en res krasen program, Vlatko Stefanovski, eden najboljših kitaristov na svetu, ampak tokrat z orkestrom in zborom nacionalnega makedonskega ansambla Tanec, poslastica, ki se je ne sme izpustiti. Dan pred tem že Laibach s svojo prekrasno predstavo v Minoritih. Pa komedije potem v Minoritih pa tukaj Bajaga, perfekten muzikal, ki prihaja iz Novega sada, ki je letos prestolnica kulture. Maribor je bil točno pred 10 leti evropska prestolnica kulture, torej te niti in ta povezava seveda še vedno delujejo. Zaključujemo Festival Lent s Šukarjem in potem s perfektnim pihalci iz Makedonije Džambo Aguševi, res veselica za začetek festivala. Kaj naj še omenim? Večerov – Jurčkov oder.”
Oder z novim imenom.
“Ja, seveda, zaradi tega, ker Jurčkovega ne bomo opustili, Večerovega letos nimamo, ker ni prizorišča na Rotovškem trgu, ki je v izgradnji. Katero koli od teh imen – ne bi bilo prav, da pozabimo, zato smo združili program in jasno tudi ime.”
Prihodnje leto, pa torej ponovno ločeno, predvideno?
“Če bodo stvari narejene do konca, če bo mesto izgrajeno, ne samo to ločeno, verjetno še kaj drugega. No in na tem Jurčkovem – Večerovem odru bodo, upam da, nastopile vse glavne legende, ki so v preteklosti že bile. Unionska dvorana, salon glasbenih umetnikov in še in še bi na koncu lahko naštevali. Seveda Minoriti s prekrasnim jazzom, ampak ko govorim, na koncu še skoraj sam si ne morem zapomniti. In krasno je, da ljudje gredo (pogledat, op. p.) ali v elektronske medije ali seveda naše zloženke, ki so na razpolago, in si zares označijo, kaj je to, kar bi želeli videti, ker tega je ogromno. Predvsem pa trdim eno stvar: je dosti, so vsi žanri, ampak vse izjemno kakovostno.”
Povedala sva že, da z razlogom sediva na tem mestu, letos je glavni oder tu na Trgu Leona Štuklja, pred leti, omenili ste že, izjemna kulisa malo nižje na Lentu, plavajoči oder. Kako gledate na ta projekt, da trenutno odra tam ni, si želite, da bi še kdaj bil oziroma od koga vse je to odvisno?
“Absolutno bi si želel, da bi oder bil spet tam, zaradi tega, ker ravno po tem odru smo se razlikovali od ostalih festivalov, ki na nekem trgu sredi mesta postavijo oder, pripeljejo izvajalce in je to to. Po tem smo se razlikovali, Bregenz je recimo najbližje mesto, ki ima plavajoči oder … In predvsem spektakularna kulisa, tisti labodi, ki plavajo na koncu okoli odra, še posebej, če je na odru labodje jezero recimo. Pa tribune za nekaj tisoč ljudi … To je bila veduta tega festivala in upam, da z obnovo Lenta se bo to ponovilo. Ali na tem istem mestu ali na katerem drugem. Res pa je, da je to odločitev našega lastnika, torej ustanovitelja, mesta Maribor, ki seveda mesto pospešeno in lepo prenavlja. Svoje želje smo izrazili in sedaj dela na tem stroka. Upam, da bomo kmalu v prihodnosti lahko doživeli Festival Lent v lepem srednjeevropskem mestu z urejenim mestnim središčem, z urejeno obalo reke Drave in tudi s kakšnim plavajočim odrom.”
Tudi sama reka, da toplim poletnim nočem poseben pridih, tam je kar hladneje.
“Absolutno, včasih je celo zelo hladno, recimo zabeležili smo nižje temperature tudi kot Zlata lisica, ampak po drugi strani kaj ‘čmo. Kot je bilo rečeno, ljudje se oblečejo, pripravijo in vseeno pridejo in to je tisto, kar je najpomembnejše.”
Pa tudi sama promenada na Lentu, pred leti je mrgolelo ljudi, Lent je bil zaprt v času Festivala Lent.
“No, tudi zdaj bo verjetno delno zaprt, če se bodo začela ta obnovitvena dela. Res je, da zaradi tega, ker se nismo smeli družiti na ta način in tako množično že zadnji dve leti nismo imeli ognjemetov, ki so tudi pripeljali ljudi sem. Ampak mogoče se bodo te stvari v prihodnosti ponavljale, velikanska želja je, da bi se enkrat na Dravi pojavila neka ogromna vodna zavesa, na katero bi na koncu koncev projektirali laserske šove, filmske projekcije in tako naprej. To sva si zamislila z Bojanom Labovičem že pred kakšnimi dvajsetimi leti. Torej en tak spektakel po motivih Zlate Vokačeve, po Marpurgi Knjige senc in zanesljivo je to, če je na pravi način narejeno, pravi spektakel, ki bi pripeljal v Maribor ljudi od blizu in od daleč. To je še ena od neizsanjanih želja, za katere pa mislim, da je v prihodnosti še dovolj časa, upam samo, da bo dovolj sredstev.”
Torej ideje, vizije so, kaj pa finančno zaledje?
“S financami je vse težje, odvisni smo od deleža, ki nam ga da ustanovitelj in ki ni velik. Festival je zdaj vreden milijon evrov, od ustanovitelja dobimo 200 tisoč, ostalo moramo zaslužiti sami na trgu. S sponzorji še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. Seveda, stvari se spreminjajo, nekoč je Festival Lent – in Narodni dom – imel skupaj toliko sponzorstev skupaj kot Festival Ljubljana in Cankarjev dom skupaj. Danes žal več ni tako.”
Zakaj, čemu pripisujete to?
“Lastništva so se zamenjala, po drugi strani gre tudi za politične, v katere se ne želim vpletati. Če pogledamo Festival Ljubljana, je danes vreden pet milijonov evrov, od tega jih štiri milijone zagotovi mesto Ljubljana. Vsekakor bomo potrebovali višjo podporo, tako s strani države kot s strani mesta. Ker je treba vedeti: če bo vložek večji, bo seveda na koncu učinek toliko večji.”
Ognjemet letos da ali ne?
“Letos ga ne bo, zaradi tega, ker nismo vedeli, kaj to pomeni, po eni strani glede zbiranja ljudi, želeli smo biti zavestni, po drugi strani pa seveda govorimo o stroških, ki jih je treba pokriti. Torej letos ne, v prihodnosti pa upamo, da ja.”
Po dveh letih pavze se je štajerska študentska čaga vrnila. Lampiončki, ki so bili tokrat 40. po vrsti, torej jubilejni, so navdušili tako študente kot tudi nastopajoče.
Lampiončki so razsvetlili nebo nad študentskim kampusom v Mariboru in prinesli obilo dobre glasbe, obilo študentov, ki se kljub obilici dežja niso vdali, ampak vztrajali od začetka do konca pod odrom in na vsej travnati ploščadi za Štukom. Z obilico dela, ki bi sicer, če ne bi bilo pred tem epidemije, trajalo dlje – torej eno leto, kar bi bilo mogoče manj naporno, ker bi lahko delali in načrtovali zlagoma -, sta ekipi Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Štuka spravili pod streho letošnje Lampiončke v približno petih mesecih. In naredili so to tako, kot si 40. Lampiončki tudi zaslužijo. Presežek zadnjih mesecev, kar se tiče množičnih prireditev v Mariboru in okolici, in dokaz, da znajo in zmorejo.
Večurni program, ki se je stopnjeval iz ure v uro
Pred peto je bila ploščad odprta za študente, ob šestih popoldan se je začelo zares, ob dveh ponoči se je še vedno dogajalo. V pavzah med enimi in drugimi nastopajočimi so imeli pripravljen poseben program. Na odru pa Help, Ice on Fire, Mrfy, Big foot mama, Farty animals, Joker out, Alo! Stari pa tudi Gašper Bergant.
Help – Tribute to Beatles
Odlično opravljeno delo
Mnogi so sicer upali, da se vremenska napoved ne bo uresničila, a kaj, ko je že med nastopom Help – Beatles tribute nebo postajalo vse bolj temno. Kasneje se je sonce skrilo, oblaki so šli preko celega neba, padle so prve kaplje dežja – tudi to je svojevrstna tradicija.
Nebo se je stemnilo, kmalu zatem pa je začelo deževati.
In če se je iz vrst tehnične ekipe slišal mrmrajoč stavek, da gre delo enega tedna nekam, v strahu, da bo vse več dežja in vse manj študentov pod odrom, se to ni zgodilo. Dež gor ali dol, ekipe so opravile svoje delo odlično. Ekipa iz Štuka se je potrudila in dokazala, da obvlada veliko prireditev in je kasneje reševala tudi težave zaradi dežja in nevihte, ekipa iz Šouma pa je seveda tudi ves čas vedela, kaj dela. Velika zmaga je že, da so Lampiončke lahko organizirali in izvedli po dveletnem premoru, je med drugim povedal Anej Pevec, da niso iz “cukra”, je dejala vodja ekipe šoumovcev Ajda Habjanič, Živa Valdhutter pa, da so bendi zadovoljni, oni pa tudi, da lahko študentom pripravijo pravo zabavo.
“Vibe” je bil pravi, razpoloženje pozitivno in optimistično
Bendi so bili še ob pol sedmih zvečer optimistični, tako zaradi vremena, predvsem pa zaradi tega, ker je bil na prizorišču pravi “vibe”. Amadej Papež iz novomeškega hard rock benda Ice on Fire je bil zadovoljen, ker se že celo pomlad dogaja razsvetljenstvo in se hodi ven. Bend je prišel v Maribor preko tekmovanja, z mariborsko sceno in Lampiončki so se šele spoznavali, a pohvalil je, da se dogaja. Luka Pernek iz benda Farty Animals, v kateremu skrbijo za pester nabor skladb, je bil na začetku tudi optimističen in hkrati zadovoljen, ker so kot povezovalni bend bili načrtovani, da bodo na odru dlje časa, celo noč med vsemi nastopi drugih bendov. Ob tem pa je seveda poudaril, da Slovenija potrebuje slovenske bende. Gregor Strasbergar iz benda Mrfy, ki prav tako kot Ice on Fire prihaja iz novomeškega konca, a ustvarja indie rock, je poudaril, da so prvič na Lampiončkih, alternativno sceno Maribora pa so spoznali že v Pekarni in Udarniku, kjer so že igrali. Gašper Bergant pa je dobil vlogo povezovalca med enim in drugim bendom. Želja, da ne bi deževalo, se ni uresničila, s katerimi besedami je kasneje poskrbel za slalomiranje med nastopi bendov, pa nam je tudi napovedal. In se nato tega držal.
Navdušenje nad vsemi bendi
Bendi pa torej na odru eden za drugim. Občinstvo pod njim ali pa na drugi strani ploščadi pa sodelovalo v istem ritmu. Med vrhunci pa je zagotovo bil nastop benda Big foot mama. Ujeli smo ga v živo, pod odrom, kjer ni manjkalo niti blata, niti luž, niti dežja. Publika se ni pustila motiti, uživala je sto na uro.
Huronski aplavz pa so si zaslužili tudi Alo!Stari, na katere je bilo treba počakati do konca in je bilo tudi vredno počakati. Treba pa je seveda priznati: vsi so bili odlični, od prvega do zadnjega.
Pevci Obrtniškega pevskega zbora KD Pavza so včeraj v selniškem Hramu kulture A. Tovornika obeležili 40 let delovanja. Ob tej priložnosti so priredili tradicionalni koncert, ki so ga tokrat popestrili člani glasbene skupine Gemaj.
Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj. V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.
Andrej Šifrer je na slovensko glasbeno sceno stopil konec 70. let s singlom Zoboblues. Od takrat je nanizal številne uspešnice, ki so se vpisale med generacije poslušalcev, pa naj si bo ob kitari ali brez. Danes praznuje 70 let.
V svoji karieri je Šifrer nanizal več kot ducat plošč in uspešnice, kot so Moje miške, Stoj Marija, Ostani z nami, Lepa dekleta ljubijo barabe, Gorska roža, Martinov lulček, Uspavanka za Evo, Šum na srcu, Vse manj je dobrih gostiln ali Za prijatelje.
Začelo pa se je z Zobobluesom leta 1977. Skladbo naj bi posnel za TV Slovenija, a jo je producent pomotoma poslal na radio, kjer so razumeli, da je prišel nov komad in so ga začeli vrteti. Slišal ga je tudi takratni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Jure Robežnik, ki je Šifrerja želel spoznati.
Med srečne okoliščine, ki so določile njegov poklic, Šifrer prišteva več stvari: prijateljstvo z Aleksandrom Mežkom, ki je bival v Angliji, lastno poznavanje glasbe takratnega časa, iz katere si je kot vzornike vzel poete s kitaro, kot so James Taylor, Jackson Brown in Joni Mitchell, ter spodbudo Staneta Sušnika, ki je bil takrat edini poznavalec tega področja.
Konec leta 1977 je na povabilo enega od Mežkovih spremljevalnih glasbenikov, Davea Cooka, v Londonu posnel prvenec Moj žulj, ki ga je koncertno predstavil januarja 1978 v Ljubljani še pred uradnim izidom. Prelomnica, ki je “sprožila požar”, pa je bila dvojna plošča Ideje izpod odeje iz leta 1981, ki mu je prinesla tudi po 40 koncertov mesečno. Bila je prva plošča slovenske zabavne glasbe, ki so jo prodali v nakladi več kot 100.000 izvodov.
“Eni pravijo, da ploveš na valovih usode, kakorkoli že to imenujemo. A zagotovo gre za to, da se je par različnih studenčkov zbralo v deročo reko,” je o tem, kako je s študija prava zašel v glasbo, za STA povedal Šifrer.
Posebnih načrtov v tem trenutku nima, ker se stvari v njegovem življenju, kot pravi, dogajajo same od sebe. Počasi sicer nabira nove pesmi, a nova plošča bo izšla, ko bo čas za to, ker “nič ne gre na silo”.
Zadnja plošča, ki jo je izdal, je bila leta 2019 Andrejalin s koncerta v Cankarjevem domu, ki ga je pripravil ob 40-letnici izida prvega singla Zoboblues oziroma prvega albuma Moj žulj.
Rojstni dan bo koncertno obeležil 17. septembra na gradu Khislstein v Kranju. Pred tem bo 25. avgusta v Prešernovi hiši razstavil svoje koncertne fotografije ter srebrne, zlate in platinaste plošče. Med koncerti, ki jih še načrtuje, sta tudi nastop 30. junija na mariborskem Lentu in 27. avgusta v Tržiču.
Vir: STA
V Vuzenici je po dveh letih premora danes znova zaživel Markov sejem. Občina Vuzenica je ena od tistih slovenskih krajev, kjer imajo sejmi več kot stoletje dolgo tradicijo.
Okrog 20 ponudnikov se je predstavilo mimoidočim. Od suhe robe, galanterije, tekstila in sadik, vse na enem mestu. Več glava množica je sejem obiskala po mašni daritvi in tako obudila spomin na nekoč sejmarsko dogajanje v občini. Po dveh letih premora pa so sejemsko dogajanje obiskovalci še bolj pozdravili. Pravijo, da je to tradicija, ki je ne želijo “izpustiti” iz kraja.
Mariborska Vinagova klet, ki velja za eno največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi, od junija lani ponovno sprejema obiskovalce. Poleg turističnih vodenj, vinskih degustacij in prodaje vina v zadnjem času prirejajo tudi koncerte, saj so v kleti postavili celo manjši oder.“Z obiskom smo zelo zadovoljni, saj smo imeli v povprečju od 800 do 900 obiskovalcev mesečno,” je za STA povedala vodja kleti Barbara Izlakar. Med njimi je bilo daleč največ tujcev, kar kaže, da se je sloves nekdaj ene glavnih znamenitosti v Mariboru kljub nekajletnemu nestalnemu obratovanju ohranil.
“Okoli 95 odstotkov je tujih obiskovalcev, medtem ko je lokalnih gostov malo. A tudi njim bi radi ponovno približali klet, zato poleg različnih ogledov in degustacij organiziramo tudi dogodke, in sicer kulturne, umetniške, vinske. Po novem je možen tudi najem kleti,” je pojasnila Barbara Izlakar.
Nekdanji Vinagov kompleks, ki je bil na vrhuncu svojih moči eden največjih proizvajalcev in izvoznikov vina nekdanje Jugoslavije, je po stečaju spomladi 2014 in vrsti neuspešnih dražb februarja 2019 kupila družba Metalka Commerce s sedežem v Ljubljani. V ta namen je ustanovila hčerinsko družbo Vinag 1847, ki zdaj upravlja s kletjo.
Kupljeno premoženje Vinaga je poleg stare kleti z vhodom s Trga svobode v središču Maribora med drugim vključevalo še novo klet v mestni četrti Košaki, vinograde v Košakih, Jarenini in Svečini ter Vinagove blagovne znamke. Med slednjimi je najbolj znan Mariborčan, ki so ga pred dvema letoma ponovno začeli polniti in mu letos nadeli sodobnejšo, bolj pisano grafično podobo.
Vinagova tradicija vinogradništva in vinarstva se je začela v letu 1847, ko se je meljski graščak Alojz plemeniti Kriehuber začel ukvarjati z vinogradništvom in v ta namen zgradil vinsko klet. Ko so jo po drugi svetovni vojni združili s še starejšo pivovarniško kletjo, je postala to največja klasična predorska vinska klet v srednji Evropi pod mestnim središčem.
Najstarejši del kleti ima 15.000 kvadratnih metrov površine in dva kilometra dolge podzemne predore. V njih so ohranjeni leseni sodi, cisterne in drugi nepogrešljivi predmeti iz vinskih kleti, najdragocenejši pa je vinski arhiv z okoli 85.000 steklenicami arhivskega vina.
Vir: STA
V Večnamenski športni dvorani Lovrenc na Pohorju se je včeraj odvil tradicionalni velikonočni sejem.
Velikonočne in druge dobrote pa so privabile številne obiskovalce
Lokalna društva in posamezniki so se predstavili z rokodelskimi in umetniškimi izdelki ter domačimi dobrotami. V okviru sejma so potekale ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program in otroška predstava.
Vrtec Ivana Glinška Maribor je letos priredil že deseti, tradicionalni koncert pevskih zborov in plesnih skupin. Tokrat po dveh letih premora zaradi epidemije.
Ravnateljica vrtca Ester Mlaj je v nagovoru poudarila, kako pomembno je, da si v tem prehitrem tempu življenja vzamemo čas za to, da prisluhnemo sebi in skozi glasbo začutimo moč pozitivizma, ki se širi s sočutjem na sočloveka.
Pri izvedbi prireditve, na kateri je nastopilo 150 otrok v šestih pevskih zborih in šestih plesnih skupinah, je sodelovalo 56 strokovnih delavcev. S prireditvijo so osvetlili pomen vrlin, človeške odličnosti in težnje k uresničevanju dobrega. Pristni nastopi otrok so bili prežeti z ustvarjalnostjo, optimizmom, igrivostjo, iz njih je odsevala vzajemnost in pripadnost.
Za nami je prvi dan dogajanja Festivala Čili in čokolada v Mariboru. Sončen in topel dan, predvsem pa mamljiv vonj čilija in čokolade, je privabil številne obiskovalce. A sladkosti ni konec, ta se namreč nadaljuje v jutrišnji dan.
Poleg čokolade na tisoč in en način, čilijevih specialitet ter kombinacij prve in drugih, bodo tudi jutri vaše brbončice razvajali s pestro ponudbo poulične prehrane iz food truckov. Številni, ki so danes prišli, pa so bili menja, da je po dveh letih, ko zaradi epidemije festivala v Mariboru ni bilo, bilo tokrat še toliko bolj sladko in pekoče.
Degustacije razstavljalcev bo dopolnjeval bogat spremljevalni program. Med 10. in 21. uro imate čas še jutri, da okusite sladko pekoče okuse.
Organizatorji Dnevov Arnolda Tovornika so sporočili, da je predstava »Ženska« zaradi bolezni v ansamblu prestavljena iz sobote, 19.3.2022 na ponedeljek, 21.3.2022 ob 19. uri.
“Zaradi bolezni v ansamblu je dogodek prestavljen. Obstoječe vstopnice so veljavne tudi za nov termin. Prosimo za razumevanje,” so zapisali v sporočilu.
Zveza prijateljev mladine Maribor je danes dopoldan na Glavnem trgu poskrbela za Ta veseli ZePeeMov pust, na katerem je bilo nekaj nastopajočih, hkrati pa so se lahko vsi, ki so bili našemljeni v pustne maske na foto-točkah potegovali za nagrade. Popoldan pa sledi še ena pustna zabava z “zepeemovci”.
Festival ustvarjalnosti in norčavosti, ki je bil na današnji pustni torek na Glavnem trgu je ponovno postregel z obilico zabave za vse otroke in njihove spremljevalce. Tako so lahko videli klovna, čarodeja, kurente oziroma kurente, se fotografirali na foto točki, kjer je bila tudi “stroga žirije. Najbolj izvirni in prepričljivi se bodo namreč potegovali za pustne nagrade v kategorijah posamezna odrasla in otroška maska ter družinska in skupinska maska. Fotografije nagrajenih mask bodo nato objavili na Facebook strani ZPM Maribor, nagrajence pa obvestili o prevzemu nagrade. Prva nagrada za posamezno otroško masko je 11-dnevno letovanje na morju ali na Pohorju med poletnimi počitnicami, prva nagrada za družinsko masko je 3-dnevni prvomajski paket v Poreču, vse ostale nagrade pa prispevajo njihovi donatorji.
Te dni po vseh občinah v Sloveniji prižigajo praznične luči, velik pomen temu času pa dajejo tudi nekateri posamezniki. V okrepčevalnici Kobanka v Selnici ob Dravi so si zamislili mini božično vas.
Tradicionalni decembrski festival Vilinsko mesto, ki pod pordelimi noski riše široke nasmehe, premrzle dlani pa segreva z navdušenimi aplavzi, bo na številnih prizoriščih v mestu gostil izbrane umetnike, obrtnike in druge ustvarjalce z raznolikimi dogodki in programi za vse otroke – tiste taprave in tiste po duši. Dogajanje se je sicer že začelo, 26. novembra in bo trajalo vse do 28. decembra.
Osrčje vilinskega dogajanja bo Vilinski dvor
Oder osrednjega prizorišča – Vilinski dvor – si bodo delile glasbene, lutkovne in gledališke predstave. Kot so predstavili na današnji novinarski konferenci bodo tu tudi priljubljene ustvarjalne delavnice, pa plesne in DJ delavnice, čitalnica, igralnica, pravljice, razstave, stara obrt, predavanja in še in še stvari, ki bodo razburkale domišljijo ter nakravžljale možgančke. Večerni glasbeni program, ki bo še posebej bogat ob adventnih vikendih in počitnicah, pa bo dodobra razgrel tudi grla in noge.
Za iskrice v očeh bodo znova poskrbele svetlobne postavitve Lumina. Ta priljubljena vila je letos našla nov kotiček mesta – v siju njene svetlobe bo zasijal eden od mariborskih parkov. Ne bomo izdali kateri, saj ga ne boste mogli spregledati. Nova prizorišča letos dobijo tudi ulični artisti, ki jih v mesto pripelje Ana Mrzla.
Podjetnica in resničnostna zvezdnica Carmen Osovnikar, ki jo je Slovenija spoznala v šovu Sanjski moški, trenutno pa nastopa v šovu Vražje dame na Planet TV, v zadnjem delu šova ni mogla zadržati solz.
Vražje dame so se namreč med drugim odpravile tudi na strelišče in ko jim je inštruktor naročil na izstrelijo slabe dogodke iz svojega življenja, ki se jih res ne želijo spominjati, je bilo za Mariborčanko Carmen Osovnikar to tako čustveno, da se je začela tresti.
Živela je v zanikanju
“Orožja že tako ne maram, to navodilo pa me je spomnilo na nasilje, ki sem ga doživela v eni izmed mojih bivših zvez. Tega nočem več podoživljati. Šlo je za psihično nasilje, ki je trajajo dve leti in se je poznalo tudi na mojem zdravju, v tistem obdobju sem bila namreč izredno suha. Moji bližnji so opazili, da je nekaj narobe, sama pa sem živela v samozanikanju, do te odločitve, da ga zapustim, sem morala priti sama,” je za zurnal24.si zaupala Carmen.
Obrtniški pevski zbor KD Pavza letos praznuje 40-letnico svojega delovanja. “Ob tej priložnosti smo s petjem zahvalili publiki za dolgoletno podporo,” pravijo pevci zbora. Večer je bil nekaj posebnega, ne le za slavljence, temveč tudi obiskovalce, ki so po dveh letih premora zardai epidemije, tokrat uživali še bolj. V goste pa so pripeljali glasbeno skupino Gemaj.
Poleg čokolade na tisoč in en način, čilijevih specialitet ter kombinacij prve in drugih, bodo tudi jutri vaše brbončice razvajali s pestro ponudbo poulične prehrane iz food truckov. Številni, ki so danes prišli, pa so bili menja, da je po dveh letih, ko zaradi epidemije festivala v Mariboru ni bilo, bilo tokrat še toliko bolj sladko in pekoče.
