Danes so odprli dispečerski center v Mariboru, ta izboljšuje kakovost nujne medicinske pomoči v državi, saj naj bi prispeval k hitrejšemu in učinkovitejšemu nudenju pomoči. Zaenkrat bodo začeli z intenzivnim testiranjem tehnoloških rešitev in uvajanjem zaposlenih, z operativnim delom pa naj bi center po trenutnih napovedih začel septembra.

“Gre za zelo kompleksen sistem, v katerem ne sme biti napak, zato smo si vzeli nekaj časa, da zagotovimo ustrezno varnost,” je pojasnil vodja dispečerske službe zdravstva v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Andrej Fink, ki organizacijsko nadzira tudi mariborski dispečerski center.

Mariborski dispečerski center je zasnovan enako kot ljubljanski in po potrebi lahko eden nadzira položaj v celotni državi. Načeloma pa velja, da mariborski pokriva 120 občin v vzhodni polovici Slovenije, kjer živi nekaj več kot 880.000 ljudi.

Pri prostorskem urejanju dispečerskega centra so po besedah Finka posvečali posebno pozornost zagotovitvi kakovostnih pogojev za delo. Tako je uslužbencem, ki se pri delu soočajo z zelo stresnimi situacijami, med drugim na voljo tiha soba, kjer se lahko sprostijo in umirijo. Uvaja se tudi zaupnike, ki bodo posamezniku nudili psihološko pomoč.

Za človeka, ki potrebuje pomoč, se v praksi ne bo nič spremenilo. Še vedno mora poklicati na številko 112, njegov klic pa bodo tako kot doslej sprejeli v regijskem centru za obveščanje in ga v primeru potrebe po medicinski pomoči preusmerili v dispečerski center.

Naj bi se pa precej pospešilo nudenje pomoči. Cilj je, da se v roku največ ene minute od začetka klica sprejme odločitev, kakšna pomoč je potrebna in aktivira ekipo nujne medicinske pomoči, oziroma da se v največ dveh minutah od začetka klica odpravi ekipa na kraj dogodka. Odposlana bo najbližja mobilna enota nujne medicinske pomoči, ne glede na občino, v kateri je do dogodka prišlo.

Dispečerji morajo pred nastopom dela opraviti 200 ur intenzivnega izobraževanja, nato se še vsaj mesec dni uvajajo v delo. Trenutno se jih v Mariboru uvaja sedem, septembra naj bi jih tu delalo 20. Skupno je trenutno po besedah Finka za to dejavnost zaposlenih 34 ljudi, pet jih je še v postopku zaposlitve. Ker jih bodo potrebovali še več, bodo morali razpis ponoviti. Skupno naj bi ta dispečerski center prinesel Mariboru 60 novih delovnih mest.

Gradbeno-obnovitvena dela in oprema mariborskega dispečerskega centra so stali 1,9 milijona evrov, celoten projekt Dispečerske službe zdravstva pa je ocenjen na 7,8 milijona evrov.

Vir: STA

Po ocenah članov sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je strateški načrt za nadaljnji razvoj zavoda, ki jim ga je včeraj predstavil direktor Vojko Flis, presplošen, zato so zahtevali njegovo dopolnitev. Veliko pomislekov so imeli tudi glede predlaganega finančnega načrta za letos.

Flis je ob predstavitvi razvojnega strateškega načrta za obdobje do leta 2022 poudaril, da so eno želje, drugo pa realnost. “Naša vizija je, da smo sodobna, moderna bolnišnica. A glede na dejstva iz pregleda stanja bo treba predvsem poskrbeti za saniranje položaja in preprečitev, da ne zdrsnemo še globlje,” je dejal.

Spomnil je, da je že prejšnji strateški načrt, ki je bil spisan za obdobje do leta 2019, ostal večinoma neuresničen, zato je pri sestavi novega poskušal ostati na realnih tleh. “Ker smo v obdobju sanacije, smo pri napovedih zelo previdni,” je pojasnil.

Med prioritete si je zastavil širitev postelj za intenzivno terapijo in selitev pljučnega oddelka s Pohorja v središče Maribora. Za prvo so že lani objavili javno naročilo za gradbeno-obrtniška dela za postavitev deset dodatnih postelj. “Zadeva je v teku, a ne tako hitrem, kot bi si želeli, saj smo vezani na postopke javnega naročanja,” je povedal Flis.

Član sveta zavoda Vilibald Premzl je v dokumentu med drugim pogrešal odločnejše zahteve za uresničitev potreb kliničnega centra, Simon Trpin natančnejše načrte razvoja po posameznih oddelkih in strokah, Barbara Tiselj širšo razpravo o ciljih znotraj UKC Maribor, Stanislava Naterer numerične, časovno opredeljene kazalnike.

Čeprav je Flis pojasnjeval, da bodo konkretne številke navedene v sanacijskem načrtu, ki ga trenutno pripravljajo, saj je uresničevanje ciljev odvisno od razpoložljivega denarja, je svet zavoda zahteval, da dokument dopolni. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germiča je treba do poletja načrt prečistiti glede na poudarke v današnji razpravi in o njem opraviti širšo razpravo, da bodo zaposleni “čutili pripadnost in soodgovornost” do njega.

Po drugi strani so kljub številnim pomislekom člani sveta zavoda – predvsem zato da ne bi upočasnjevali izvajanja nujnih investicij – potrdili načrt dela in finančni načrt za letos, a s pripombo, da ga bo treba kasneje dopolniti v skladu s potrjenim sanacijskim načrtom. Obenem so naročili direktorju, da do takrat zaposluje skrajno selektivno.

Prav glede zaposlovanja je bilo veliko kritik. Več članov sveta zavoda je bilo ogorčenih zaradi novih sprememb sistemizacije delovnih mest v UKC Maribor, opravljenih tik pred začetkom veljave statutarne spremembe, po kateri mora vsako spremembo sistemizacije odobriti svet zavoda. “Praksa, ki ste jo ubrali, je za svet zavoda nesprejemljiva,” je poudaril Germič in dodal, da se zaradi takšnega početja vodstva zavoda upravičeno širi nezaupanje in različna ugibanja.

Po besedah Flisa so bile spremembe sistemizacije nujno potrebne, še posebej v zdravstveni negi, in zaenkrat ne prinašajo višjih stroškov, saj dejansko še niso bile opravljene nove zaposlitve. Mesta naj bi zapolnjevali, če bodo imeli zanje finančno kritje. Letos načrtujejo 136 novih zaposlitev; večina je vezanih na dodatne postelje na intenzivni terapiji in na oddelke, kjer je kadrovska stiska največja, med drugim na urologiji.

“Nismo proti zaposlovanju. A to mora biti smiselno, ne mimo načrtov in brez analiz,” je v imenu sveta zavoda dal vedeti Germič in ob tem spomnil, da v preteklosti ni bilo vedno tako.

Po dveh letih negativnega poslovanja naj bi UKC Maribor letos poslovanje zaključil z uravnoteženim rezultatom. “Upamo, da bomo lahko obvladovali tveganja, ki smo jih jasno navedli,” je pojasnil Flis. Dodatna sredstva naj bi med drugim poskušali pridobiti z enkratnimi dodatnimi programi za skrajševanje čakalnih vrst, a so jih dobili odobrene za v polovico manjšem obsegu od lanskih.

Nujne investicije so letos predvidene v višini 33 milijonov evrov, predvsem za zamenjavo iztrošene opreme, pri čemer imajo zaenkrat s strani države obljubljenih 4,6 milijona evrov. “Ostale nujno potrebne investicije bodo še predmet pogajanj,” je priznal pomočnik direktorja Milan Soršak.
Vir: STA