Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Med tem ko je nekaj časa veljalo, da ljubljanski strokovnjaki pomagajo pri obsevanjih in drugih vrstah zdravljenja na mariborski onkologiji, je tokrat kot kaže obratno. Ker bodo na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana menjavali obsevalnik, so jim mariborski kolegi ponudili “nadomeščanje”.

Izpad obsevanj v Ljubljani bi lahko pomenil daljše čakalne dobe za paciente. Da se to ne bi zgodilo, so na UKC Maribor “ponudili, da v času menjave aparata ekipa OI začasno izvaja svoj program na lokaciji UKC Maribor. S predlogom smo seznanili tudi Ministrstvo za zdravje” so pojasnili na UKC.
Ob tem so poudarili še, da je dosedanje sodelovanje z ljubljansko onkologijo dobro in uspešno potekalo. “Širitev dejavnosti radioterapije smo načrtovali skupaj, kar je bilo predstavljeno tudi na zadnji skupni novinarski konferenci 7. marca 2017, kjer smo povedali, da bomo predvidoma jeseni 2017 začeli z delom na dveh obsevalnikih hkrati“, so še zapisali v UKC Maribor.

foto: UKC Maribor

Foto: UKC Maribor

Mariborčani eno, Ljubljančani drugo zgodbo
Med tem ko na UKC navajajo dobro sodelovanje, so člani sveta Onkološkega inštituta Ljubljana opozorili, da so zaposleni na inštitutu obremenjeni tudi zato, ker UKC Maribor ne prevzame svojega dela programa, kot je bilo začrtano. Po mnenju predstavnika zaposlenih Erika Breclja so čakalne dobe, ki jih imajo na inštitutu, pravzaprav čakalne dobe UKC Maribor. Da imajo probleme s komunikacijo z UKC Maribor je ocenila tudi Tanja Marinko, vodja sektorja ljubljanske radioterapije. V UKC Maribor pa naj bi na področju radioterapije dnevno čakalo 70 prostih terminov. Člani sveta ljubljanskega inštituta so zato pozvali Ministrstvo za zdravje, naj se takoj aktivno vključijo za razrešitev te problematike.

Včeraj, 11. aprila so predstavniki Lekarn Maribor uradno otvoril prenovljeno lekarno v Rušah. S svojim delovanjem je lekarna v prenovljenih prostorih pričela že pred dobrim tednom in sicer v ponedeljek 3. aprila. Vse od takrat pa je na voljo s podalšanim obratovalnim časom, in sicer od ponedeljka do petka med 8.00 in 18.00, ter v soboto od 8.00 do 12.00.

otvoritev prenovljene lekarne v Rušah (3)

Na včerajšnji otvoritvi je o pomenu Lekarne Ruše za občane Ruš spregovoril tudi župan občine Uroš Razpet, ki je skupaj z direktorjem Lekarn Maribor Albinom Turkom in vodjo Lekarne Ruše Alenko Jelenc Pavlič, slavnostno prerezal trak in simbolično otvoril prenovljeno lekarno.

“Prenovljena Lekarna Ruše je svetla, sodobno opremljena in uporabniku prijazna. Da bi se približali željam in potrebam svojih uporabnikov, je lekarna sedaj dostopnejša tudi zaradi podaljšanega delovnega časa. Lekarna je v skladu z novim podaljšanim delovnim časom sedaj med tednom odprta med 8.00 in 18.00 uro in v soboto med 8.00 in 12.00 uro,” je povedala vodja lekarne v Rušah.

Prav tako so v lekarni z namenom hitrejše in kakovostnejše obravnave uporabnikov lekarniških storitev dodali novo, tretje izdajno mesto.

V lekarni so vzpostavili tudi lepo opremljen in diskreten prostor za svetovanje za primere, kadar želijo uporabniki od farmacevta pridobiti več informacij o zdravljenju z zdravili in o interakcijah med zdravili, ki jih posameznik uživa.

Otvoritev so popestrili dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše, ki so pokazali svoj glasbeni talent in z nastopom navdušili vse prisotne.

Tudi tokrat Lekarne Maribor niso pozabile na širšo družbeno odgovornost, ki jo skozi svoje poslanstvo uresničujejo že vrsto let. S tem namenom so podarile donacijo v višini 500 € Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše, kot prispevek za sodelovanje na državnem tekmovanju kemijskih tehnikov.

 

Svet zavoda je danes med tremi kandidati za novega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor izbral kirurga Vojka Flisa. Po besedah predsednika sveta zavoda Ljuba Germiča je ta med drugim prepričal z natančnim poznavanjem problematike kliničnega centra in predstavitvijo nekaterih izvirnih idej za reševanje nakopičenih težav.

Foto: STA

Foto: STA

Za sedanjega predstojnika oddelka za žilno kirurgijo na kliniki za kirurgijo UKC Maribor Vojka Flisa je na tajnem glasovanju glasovalo sedem od skupno desetih prisotnih članov sveta zavoda. Že v prvem krogu glasovanja je prejel odločnejšo podporo kot ostala dva prijavljena kandidata, to sta sedanji vršilec dolžnosti direktorja UKC Maribor Janez Lavre in vodja centra za odnose z javnostmi in marketing UKC Maribor Janez Lencl.

Ker je bilo glasovanje tajno, je Germič v izjavi za medije po seji sveta zavoda lahko govoril o argumentih za takšno odločitev le v svojem imenu. “Pokazal je izredno natančno poznavanje problematike UKC Maribor. Predstavil je kar nekaj izvirnih idej v odnosu do reševanja posameznih problemov. V izziv mu je, da svoje strokovno znanje prenese tudi v reševanje odprtih vprašanj kliničnega centra in tako prispeva k izboljšanju stanja v UKC Maribor,” je povedal o Flisu.

Člani sveta zavoda so izvedli glasovanje po tistem, ko so jim vsi trije kandidati eden za drugim predstavili temeljne poudarke svojih programov in vizij. Predstavitve in sledeče zaslišanje s strani članov sveta zavoda je potekalo za zaprtimi vrati, nobeden od kandidatov pa po zaslišanju ni dajal izjav za medije.

Po izvolitvi je Flis v kratki izjavi za Radiotelevizija Slovenija dejal, da želi, da se v prvi vrsti izboljša vzdušje v kliničnem centru in da se začne skrbeti za razvoj UKC Maribor s takšno energijo, kot se je to zgodilo pri začetku gradnje mariborske medicinske fakultete. Tam tudi sam predava.

Kandidat za direktorja UKC MariborVojko Flis, foto: STA

Kandidat za direktorja UKC MariborVojko Flis, foto: STA

Po današnji potrditvi na svetu zavoda mora kandidatu za novega direktorja UKC Maribor dati zeleno luč še vlada. Novega direktorja je treba najti do sredine junija, ko sedanjemu vršilcu dolžnosti poteče mandat.

Položaj direktorja UKC Maribor se je sprostil po 20 letih, ko je dolgoletni direktor Gregor Pivec po številnih pritiskih, predvsem zaradi neuspešnega reševanja težav zaradi pomanjkanja anesteziologov, 20. aprila lani podal odstop z direktorskega položaja in se vrnil na delovno mesto zdravnika.

Svet zavoda takrat ni bil zadovoljen z nobenim od prijavljenih kandidatov za njegovega naslednika, ampak je 14. junija za eno leto imenoval v. d. direktorja, in sicer tedanjega direktorja slovenjgraške bolnišnice Lavreta, ki je imel podporo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

Vir: STA

Z današnjim dnem je po dveh mesecih v Rušah ponovno začela poslovati lekarna na lokaciji Trg vstaje 7/b. Do sedaj so namreč poslovali v manjšem nadomestnem lokalu v neposredni bližini. S prenovljenimi prostori uvajajo tudi podaljšan delovnik. 

kot so sporočili iz Mariborskih lekarn, bodo v Lekarni Ruše tudi v bodoče zagotavljali kakovostno in učinkovito preskrbo z registriranimi zdravili na recept in brez recepta, medicinskimi pripomočki, izdelki iz galenskega laboratorija Lekarn Maribor in ostalimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.

lekarna

Pomembna novost za občane in uporabnike Lekarne Ruše je tudi nov podaljšan delovni čas. Od ponedeljka do petka bo lekarna tako odprta ob 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00

 

 

 

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je danes, na svetovni dan zdravja, že šestič zapored priredil akcijo Zdravo v naravo. Z akcijo opozarjajo na pomembnost zaščite pred klopnim meningoencefalitisom. Pred zdravstvenim domom se je vila kolona ljudi. Najbolj zgovorne so fotografije.

DSC_8756

Glavna medicinska sestra Milena Frankič je dejala: “V prvih treh urah smo cepili več kot 400 ljudi. Aktivirali smo vse ekipe, deluje osem ambulant.” Kot pravi, je ozaveščenost o potrebni zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom med Slovenci vse večja. V primerjavi s sosednjo Avstrijo se za cepljenje pri nas odloči mnogo več ljudi. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da cepiva zmanjka, odgovarja: “Zaradi ogromnega odziva Mariborčanov ta možnost obstaja. V kolikor se to zgodi, bomo tiste, ki niso prišli na vrsto prenaročili in za njih izvedli še eno manjšo akcijo.” Dodaja, da so kolone posledica opravljanja nepotrebnih birokratskih zadev.

Velika večina čakajočih se je za cepljenje na današnji dan odločila tudi iz razloga, ker enota cepiva za otroke in odrasle znaša zgolj 20 evrov. Običajna cena odmerka cepiva je 32 evrov. “Preseneča me, da se je toliko ljudi odločilo za cepljenje, vrsta je dolga, vendar se hitro krajša”, “Za cepljenje sem se odločila, ker je zaščita izjemnega pomembna” in “Osebje se trudi, vrsta se hitro pomika naprej, ne bo težko počakati,” takšen je bil odziv s strani obiskovalcev.

 

Dopolnjeno, 1. april, 16.22:
Iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca so sporočili, da se je danes v sklopu akcije Zdravo v naravo proti klopnemu meningoencefalitisu skupno cepilo kar 1544 ljudi, od tega 406 otrok.

Župan občine Ruše Uroš Razpet je danes občinskemu gasilskemu poveljniku Dragu Strnadu predal nov AED – Avtomatski eksterni defibrilator. V Rušah so javno dostopni kar štirje avtomatski defibrilatorji.

Gasilci PGD Ruše so s strani občine tako dobili dodatno okrepitev z novim avtomatskim defibrilatorjem, ki bodo ga lahko vzeli na intervencije, oziroma bo vedno v vozilu. Čeprav je na ruškem gasilskem domu še en aparat, ki je javno dostopen, bodo z novim, prenosnim, le še dodatno pripomogli k hitrejšemu odzivu na intervencijo in tako zagotovili še kako potrebno pomoč na kraju nesreče.

aed ruše

Ruški gasilci so sicer lani imeli kar 18 intervencij, letos pa že dve, ko so pomagali pri zastoju srca. “Tretje leto imamo v Rušah avtomatske defibrilatorje. S tem programom pa smo začeli preprosto zato, ker prihod reševalnega vozila iz Maribora pomeni v najboljšem primeru 6-7 minut, kar je pri zastoju srca kritično. Posledično je nastala pobuda za takšne vrste reševanja in mi kot lokalna skupnost z veseljem pomagamo,”  je dejal ruški župan Uroš Razpet.

Sicer je vrednost naprave okrog 1.500 evrov, kar po besedah Razpeta ni tako visok znesek, da si ga v lokalnih skupnostih ne bi mogli privoščiti.

 

V .d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre in direktor Splošne bolnišnice Ptuj Andrej Levanič sta se danes dogovorila za možnosti odplačevanja dolga ptujske bolnišnice do UKC v višini 1,1 milijona evrov. Na kakšen način bo Ptuj odplačeval dolg in kako dolgo, nista razkrila. Bo pa po njunih besedah dogovor predvidoma sprejet v dveh oz. treh tednih.

Lavre je dejal, da bodo sedaj pripravili osnutek dogovora in ga ptujski bolnišnici poslali v potrditev. Od Ptuja pa pričakujejo, da bodo pripravili terminski načrt, kako bodo plačevali zapadle terjatve.ukc maribor

Levanič je dodal, da bo šlo za postopno odplačevanje, saj intenzivnega ob pogojih poslovanja ptujska bolnišnica ni zmožna. Ptujska bolnišnica namreč Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor dolguje 1,144 milijona evrov, vendar pa je odplačilo dolga težavno, saj je bolnišnica v slabem likvidnostnem stanju. Konec lanskega leta je imela za 5,6 milijona evrov zapadlih obveznosti, od tega tri milijone z datumom plačila nad 120 dni. Račune dobaviteljem povprečno plačujejo s 190-dnevno zamudo.

Možnost kompenzacije dolga

Levanič si je sicer prizadeval, da bi lahko dolg kompenzirali. Kot je pojasnil, je večina dolga do UKC Maribor nastala iz transfuzijske dejavnosti. Leta 2008 se je transfuzijska dejavnost centralizirala in jo sedaj v ptujski bolnišnici izvaja UKC Maribor. Zaradi tega je ptujska bolnišnica po Levaničevih besedah na letni ravni izgubila nekaj 100.000 evrov prihodkov, po drugi strani pa morajo UKC Maribor brezplačno dajati v najem 250 kvadratnih metrov najboljših bolnišničnih prostorov. “Ta znesek iz najemnin, ki se je nabral v teh letih, močno presega milijon evrov, kolikor ptujska bolnišnica dolguje Mariboru,” je dodal.

Na ministrstvu za zdravje medtem menijo, da en javni zavod drugemu ne sme obračunavati najemni, tako da Levanič s tem predlogom očitno ne bo uspel.

VIR: STA

Predstavniki ministrstva za zdravje, UKC Maribor in ptujske bolnišnice se bodo predvidoma v prihodnjem tednu sestali glede dolga ptujske bolnišnice do UKC v višini 1,1 milijona evrov. Na ministrstvu pravijo, da so ptujsko bolnišnico že lani pozvali k poplačilu dolga. A direktor bolnišnice Andrej Levanič opozarja, da dolga niso sposobni odplačati.

Na ministrstvu za zdravje so pravijo, da so že septembra lani pozvali vodstvo Splošne bolnišnice Ptuj, naj pristopi k aktivnostim za odplačilo dolga. Predlagali so, da bolnišnici skleneta dogovor o dinamiki plačil zapadlih obveznosti, kjer bosta natančno opredelili poravnavo dolga.

Predsednica sveta UKC Maribor jih je obvestila, da se kljub pozivom dolg ptujske bolnišnice do UKC-ja ni zmanjšal. Zato je ministrstvo ponovno pozvalo bolnišnici k iskanju rešitve za postopno poplačilo zapadlih obveznosti. Predlagali so podaljšanje odplačevanja dolga, kar bi omogočilo takšno višino mesečnih obrokov, ki bi jih bila ptujska bolnišnica sposobna odplačevati.

Levanič: “Dolga nismo sposobni plačati”

V ptujski bolnišnici so pojasnili, da mariborskemu UKC – ju dolgujejo 1,144 milijona evrov. A zaradi slabega likvidnostnega stanja bolnišnica ni sposobna odplačevati dolga, je povedal direktor bolnišnice Andrej Levanič. Konec lanskega leta je imela bolnišnica za 5,6 milijona evrov zapadlih obveznosti, od tega tri milijone z datumom plačila nad 120 dni. Račune dobaviteljem povprečno plačujejo s 190-dnevno zamudo.

ptujska-bolnisnica

Levanič je pojasnil, da se pogajajo o drugih oblikah kompenzacije. Po njegovih besedah je večina dolga do UKC Maribor nastala iz transfuzijske dejavnosti. Leta 2008 se je namreč transfuzijska dejavnost centralizirala in jo sedaj v ptujski bolnišnici izvaja UKC Maribor. Zaradi tega je ptujska bolnišnica na letni ravni izgubila nekaj 100.000 evrov prihodkov, po drugi strani pa morajo UKC Maribor brezplačno dajati v najem 250 kvadratnih metrov najboljših bolnišničnih prostorov. “Ta znesek iz najemnin, ki se je nabral v teh letih, močno presega milijon evrov, kolikor ptujska bolnišnica dolguje Mariboru,” je dodal.

Izvršba imela negativne posledice

V preteklih dneh se je govorilo tudi o morebitni izvršbi UKC Maribor nad ptujsko bolnišnico in možnosti zastaranja omenjenega dolga. V. d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre je v torek po seji sveta UKC dejal, da bi enostranska izvršba imela negativne vplive na delovanje enega in drugega javnega zavoda. Zato je po njegovih besedah čas, da se odplačilo dolga ustrezno dogovori z vodstvi zavodov.

Tudi UKC Maribor se namreč sooča z negativnim poslovnim izidom in če bi bil dolg ptujske bolnišnice poplačan, bi bila njihova izguba iz preteklega leta za polovico manjša. “V obeh primerih gre za javni zavod v lasti države, zato bi se z izvršbo denar dal, kot včasih rečemo, iz levega v desni žep. Hkrati ima to lahko krute posledice, saj bi tako ptujska bolnišnica ostala brez denarja za mesec dni plač zaposlenih,” je članom sveta zavoda v torek pojasnil pomočnik direktorja UKC Maribor Marjan Javornik.

VIR: STA

V tisku je danes objavljen razpis za novega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Pred nekaj manj kot letom dni je namreč odstopil dolgoletni direktor Gregor Pivec, zatem imenovanemu vršilcu dolžnosti direktorja Janezu Lavretu pa sredi poletja poteče enoletni mandat.

Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati, so izobrazba druge stopnje, najmanj pet let izkušenj z organizacijo, vodenjem in upravljanjem ter znanje angleškega ali nemškega jezika. Kandidat mora tudi izkazati poznavanje organiziranosti in delovanja zdravstvenega zavoda in zdravstva nasploh. K prijavi z življenjepisom mora priložiti potrdilo o nekaznovanosti ter program dela in razvoja kliničnega centra.

Rok za prijavo je 12 dni po današnji objavi razpisa. Nekateri člani sveta zavoda so na torkovi seji želeli nekoliko daljši rok za prijavo, a se je izkazalo, da so s časom za izvedbo vseh potrebnih postopkov zelo na tesnem. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.

Nov direktor znan konec aprila

Razpisna komisija po torkovi odločitvi sveta zavoda ostaja v enaki sestavi kot lanska, znova jo vodi Stanislava Naterer. Po novem razpisna komisija, ki jo sestavljajo člani sveta zavoda, ne bo več opravila ožjega izbora kandidatov, ampak bo samo preverila, kdo izpolnjuje pogoje. Tako se bodo svetu zavoda lahko predstavili vsi ti kandidati. Ime direktorja s polnim štiriletnim mandatom bi lahko bilo znano že konec aprila, po potrditvi na seji sveta zavoda pa mu mora dati zeleno luč še vlada. Lavre je potrdil, da se bo prijavil na razpis: “S tem namenom sem tudi prišel v Maribor,” je povedal v torek.

Janez Lavre je veljal tudi za favorita ministrice  za zdravje.

Janez Lavre, v.d. direktorja UKC Maribor in Gregor Pivec, nekdanji direktor UKC Maribor

Položaj direktorja UKC Maribor se je sprostil šele po 20 letih, ko je Pivec po številnih pritiskih, predvsem zaradi neuspešnega reševanja težav zaradi pomanjkanja anesteziologov, 20. aprila lani podal odstop z direktorskega položaja in se vrnil na delovno mesto zdravnika. Svet zavoda ni bil zadovoljen z nobenim od prijavljenih kandidatov za njegovega naslednika, ampak je 14. junija za eno leto imenoval vršilca dolžnosti direktorja, in sicer tedanjega direktorja slovenjgraške bolnišnice Lavreta, ki je imel podporo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

VIR: STA

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je zaključil lansko poslovno leto z 2,4 milijona evrov izgube, je razvidno iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda. Člani sveta zavoda bodo sicer govorili še o stalno perečem vprašanju anesteziologov, seznanili pa se bodo tudi z vsebino razpisa za direktorja.

 ukc maribor

Lanska izguba ni presenečenje, saj je že polletno poslovanje, ki ga je septembra lani obravnaval svet zavoda, kazalo na 1,3 milijona evrov minusa. Negativni izid je po navedbah vodstva kliničnega centra posledica sproščenega napredovanja zaposlenih v višje plačne razrede, nedoseganja pogodbeno dogovorjenih programov na področju radioterapije, nezadostno pokritih stroškov delovanja novega urgentnega centra ter pomanjkanja anesteziologov.

S slednjim se bo svet zavoda tudi podrobneje seznanil, saj je na dnevnem redu današnje seje tudi poročilo o izvajanju sporne pogodbe s hrvaškimi anesteziologi, ki jo je UKC Maribor sklenil v začetku lanskega leta z Inštitutom za raziskave v medicini.

Zaradi te pogodbe so kriminalisti kazensko ovadili takratnega direktorja bolnišnice Gregorja Pivca, njegovega pomočnika za nabavo Petra Weissensteinerja in Miho Pogačnika iz omenjenega inštituta. Slednjemu po poročanju časnika Večer očitajo nezakonito posredovanje, Pivcu in Weissensteinerju pa zlorabo položaja in netransparentnost vodenja postopka, ker se UKC Maribor z omenjenim inštitutom naj sploh ne bi pogajal, ampak je sprejel vse njegove zahteve.

Zaradi številnih nakopičenih težav UKC Maribor, ki se jih sama ne čuti sposobna reševati, je strokovna direktorica Darja Arko na prejšnji seji sveta zavoda ponudila odstop. Svet zavoda je zaprosil še za mnenje v. d. direktorja in strokovnega sveta kliničnega centra o njenem odstopu, ki ga bo obravnaval danes.

Odstop je ponudila tudi predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa, kot je povedala med obiskom v Mariboru prejšnji teden, še ni sprejela odločitve o menjavi. Razmišlja sicer o menjavi tudi ostalih predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda.

Vir: STA

Ob svetovnem dnevu voda so danes na Mariborskem vodovodu izvedli krvodajalsko akcijo. Kot nam je povedal direktor podjetja Danilo Burnač, se je krvodajalske akcije udeležila petina zaposlenih, kateri so tudi tokrat izkazali socialni čut in družbeno odgovornost podjetja.

Foto: facebook Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.

Foto: facebook Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.

Akcija je potekala na sedežu podjetja, tokrat v sodobnem mobilnem avtobusu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.  “Večkrat družbeno najbolj odgovorno podjetje, smo darovali kri v sodobnem mobilnem avtobusu UKC Maribor, kar na sedežu našega podjetja,” je povedal Burnač. Ob tem pa dodal, da na tovrsten način zaposleni v podjetju stalno izkazujejo socialni čut in družbeno odgovornost. “Tokrat ob dnevu vode, z darovanjem druge prepotrebne tekočine – krvi,” je dodal.

Foto: facebook Danilo Burnač

Foto: facebook Danilo Burnač

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na včerajšnji predstavitvi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor poudarila, da vse načrtovane spremembe v zdravstvu ciljajo na dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in zmanjševanje neenakosti.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc

Osrednja pozornost je bila namenjena predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. “Ko smo se lotili priprave predloga zakona, smo izhajali iz tega, da se košarice pravic ne krči,” je dejala generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate.

Vseh v občinstvu s tem ni prepričala. Brezposelna Mariborčanka se je pritožila, da bo z novo zakonodajo izgubila pravico do zavarovanja po partnerju. “Hočete napolniti blagajno na račun delavcev in upokojencev,” je dejala. Predstavnica ministričine ekipe ji je odgovorila, da bodo osebe starejše od 65 let avtomatsko zavarovane po partnerju, ostale pa takrat, ko bodo vpisane v evidenco brezposelnih oseb.

Predstavnica Ženskega lobija Slovenije Metka Roksandić se je dotaknila spolno reproduktivnih pravic žensk. Matejeva je poudarila, da se teh pravic ne bodo dotikali. “Nobenih pravic ne krčimo v novi zakonodaji,” je poudarila.

Ena od poslušalk je vprašala ministrico, kako je lahko sistem pravičen, če bo oseba v najnižjem razredu morala prispevati za zdravstveno nadomestilo večji odstotek svojih prihodkov kot oseba v najvišjem razredu. “Že davčna uprava ne uspe registrirati vseh dohodkov, ki jih posameznik dobi,” je dejala, predstavnica ministrstva Elda Gregorič Rogelj pa ji je pojasnila, da se bo pri izračunu upoštevala odločba o odmeri dohodnine, kjer naj bi bili razvidni vsi dohodki.

Občinstvo je zanimalo tudi, kako se bo zagotovilo ustrezno porabo zbranega denarja. Ministrica je pojasnila, da poskušajo racionalizacijo in večjo učinkovitost zdravstva med drugim doseči z načrtovanimi skupnimi javnimi naročili, nagrajevanjem zdravstvenih delavcev po uspešnosti, prenovo načina plačevanja zdravstvenih storitev in optimizacijo javno-zdravstvene mreže. “Čaka nas še kar nekaj dela. Po 20 letih, ko ni bilo nekih pomembnejših korakov na tem področju, ni moč pričakovati, da bomo v dveh letih lahko vse uredili,” je dejala.

Najbolj odločen kritik je bil predstavnik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dobnik, po besedah katerega predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zanika zasebne izvajalce in vsa njihova dosedanja vlaganja v infrastrukturo. “Ukinitev prostovoljnih zavarovalnic še povečuje monopol ZZZS, kjer so razdeljevanja sredstev že sedaj marsikdaj netransparentna,” je dejal.

“Zakaj smo koncesionarji vse bolj garjave ovce slovenskega zdravstva? Verjetno zato, ker zelo skrbno porabimo vsak evro, ki ga dobimo. Pri nas ni nekih korupcijskih afer,” je ocenil še v osebnem imenu in ministrico, “ki pravih reform ne želi narediti”, pozval k odstopu.

Ministrica je poziv zavrnila. “Ne bom obupala in ne bom odstopila, v dobrobit vseh Slovenk in Slovencev, ker želim narediti spremembe s svojo ekipo in to vlado, da bodo imeli vzdržen, dolgoročno stabilen in vsem dostopen zdravstveni sistem,” je dejala in dodala, da podpira tudi koncesionarje, ker so pomemben del slovenskega zdravstvenega sistema. “A zadeve morajo biti zakonite, sistematične in transparentne. Koncesije se morajo podeljevati glede na potrebe in ne glede na to, kako se kdo dogovori,” je še povedala.

Pomanjkanja zdravnikov, kot so anesteziologi, radioterapevti in čeljustni kirurgi, ki najbolj teži zdravstvo v tem delu Slovenije, s tem zakonom še ne bodo rešili. “Pomanjkanje zdravnikov določenih specialnosti je posledica 15-letnega načina kadrovanja in razpisovanja specializacij, ki so še vedno v pristojnosti zdravniške zbornice. Prav zdaj z zbornico usklajujemo spremembe zakonodaje, kjer bi tripartitno določili dolgoročno kadrovske potrebe za zdravstveni sistem, da bi omogočili vsem, ki diplomirajo na medicinski fakulteti, da se zaposlijo in pomagajo zdravnikom, ki so že v sistemu. Verjamem, da bo parlament te spremembe, ki bodo dobre tako za paciente kot zdravnike, hitro sprejel,” je dejala ministrica.

Vir: STA

Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov“, se sprašujejo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije – DENS. Že nekajkrat so opozorili na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, tokrat pa tudi javno izpostavljajo, da so pacienti Podravja očitno drugorazredni.

Pacienti iz območja Maribora in Ptuja še kar nimajo konkretne rešitve na področju oralne kirurgije, kljub temu, da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje, kot drugod po Sloveniji“, je med drugim zapisala predsednica Sindikata DENSa Andreja Krabonja. Opozorila je, da pacienti v Mariboru zaradi bolniške odsotnosti oralnih kirurgov sploh ne morejo na čeljustno kirurgijo, ker naj ne bi imeli h komu. Na Ptuju naj bi podobno situacijo reševali z občasnimi nadomeščanji, čakalne vrste v obeh mestih pa naj bi se medtem še daljšale.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

Zakaj še ni rešitve
Težava tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč samo dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa pacienti morajo posledično hoditi drugam, tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu“, pojasnjuje Alenka Krabonja. V Sindikatu DENS menijo, da bi morala ukrepati država. “Ali ni zdaj dejansko tudi čas, da ZZZS ali Ministrstvo za zdravje končno pacientom ponudita konkretno rešitev, ki bo štajerske paciente s področja oralne kirurgije dvignilo iz drugorazrednih pacientov v paciente s pravicami, kot bi morale izhajati iz zdravstvenega zavarovanja“, je zapisala A. Krabonja. Po njenem bi morali v omenjenih institucijah še letos najti rešitev trenutno nesprejemljivega stanja. Na njihova pojasnila pa še čakamo.

Kdo se norčuje iz mariborskih in ptujskih pacientov, potrebnih pomoči oralnih kirurgov“, se sprašujejo v Sindikatu zobozdravnikov Slovenije – DENS. Že nekajkrat so opozorili na nevzdržno stanje na področju čeljustne (oralne) kirurgije v Mariboru in na Ptuju, tokrat pa tudi javno izpostavljajo, da so pacienti Podravja očitno drugorazredni.

Pacienti iz območja Maribora in Ptuja še kar nimajo konkretne rešitve na področju oralne kirurgije, kljub temu, da enako plačujejo zdravstveno zavarovanje, kot drugod po Sloveniji“, je med drugim zapisala predsednica Sindikata DENSa Andreja Krabonja. Opozorila je, da pacienti v Mariboru zaradi bolniške odsotnosti oralnih kirurgov sploh ne morejo na čeljustno kirurgijo, ker naj ne bi imeli h komu. Na Ptuju naj bi podobno situacijo reševali z občasnimi nadomeščanji, čakalne vrste v obeh mestih pa naj bi se medtem še daljšale.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

Zakaj še ni rešitve
Težava tiči v premalo podeljenih programih za področje čeljustne kirurgije za to območje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ima namreč samo dva programa, Zdravstveni dom Ptuj pa 1,69 programa. Iz Maribora so en program razdelili po celotni Sloveniji, na tem delu Štajerske pa pacienti morajo posledično hoditi drugam, tudi zaradi premalo čeljustnih kirurgov v javnem zobozdravstvu“, pojasnjuje Alenka Krabonja.

vir: ZD MB

vir: ZD MB

V Sindikatu DENS menijo, da bi morala ukrepati država. “Ali ni zdaj dejansko tudi čas, da ZZZS ali Ministrstvo za zdravje končno pacientom ponudita konkretno rešitev, ki bo štajerske paciente s področja oralne kirurgije dvignilo iz drugorazrednih pacientov v paciente s pravicami, kot bi morale izhajati iz zdravstvenega zavarovanja“, je zapisala A. Krabonja. Po njenem bi morali v omenjenih institucijah še letos najti rešitev trenutno nesprejemljivega stanja. Na njihova pojasnila pa še čakamo.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor trenutno obsevajo 15 onkoloških bolnikov na dan, jeseni pa naj bi njihovo število povečali na 20, morda tudi 40 dnevno, če jim bo uspelo usposobiti dodatne kadre. Kot poudarjajo vodilni, je postopnost in previdnost nujna zaradi zahtevnosti te dejavnosti. 

Kljub težavam, ki smo jih imeli po začetku izvajanja zaradi odhoda kolegice v daljši bolniški stalež, nadaljujemo s to dejavnostjo, tako da smo ohranili to dejavnost za paciente severovzhodne Slovenije in jo nameravamo v prihodnje še širiti,” je povedal vršilec dolžnosti direktorja UKC Maribor Janez Lavre.

Brez sodelovanja Onkološkega inštituta v Ljubljani to ne bi bilo možno. Krovno pogodbo za sodelovanje so podpisali sredi septembra lani, na začetku novembra pa začeli s prvimi obsevanji.

Za zdaj na mariborskem onkološkem oddelku izvajajo paliativno zdravljenje in radikalna obsevanja bolnic z rakom dojke. “Določene redke izjeme se morajo še vedno voziti v Ljubljano, ker so potrebne določene bolj zahtevne tehnike. To velja za mlajše bolnice z rakom leve dojke in, upam da le do septembra, bolnice z lokalno napredovano boleznijo raka dojk,” je pojasnila predstojnica sektorja za radioterapijo na Onkološkem inštitutu Irena Oblak.

Za prihodnje načrtujemo še uvedbo radikalnega obsevanja raka pljuč in kasneje še raka danke. Za to je seveda potrebna zaposlitev dodatnega kadra, kar je že v načrtu,” je dodala. Poudarila je, da z UKC Maribor nikoli niso prekinili sodelovanja, le z odhodom edine redno zaposlene specialistke radioterapije v UKC Maribor so morali nekoliko spremeniti načrt uvajanja dejavnosti v Mariboru.

nov onkološki oddelek ukc mb (2)

Po besedah predstojnice oddelka za onkologijo UKC Maribor Maje Ravnik pričakujejo, da bi jeseni lahko začeli istočasno delati na obeh obsevalnih napravah, ki jih imajo na voljo, medtem ko ju zaenkrat, ker še niso dovolj kadrovsko zapolnjeni in utečeni, uporabljajo izmenično.

Vsi govorci na današnji novinarski konferenci so poudarili, da gre za zahtevno zdravljenje, ki ga ni mogoče vpeljati na mah, zato oddelek za radiologijo popolnjujejo po korakih, v skladu s predpisanimi postopki, kakršnim je bil ob začetku delovanja podvržen tudi Onkološki inštitut. Sem naj bi sodil tudi nedavno uvedeni inšpekcijski nadzor na oddelku. “To ni zato, ker bi bilo kar koli narobe, ampak ker je pač takšna praksa, da zagotovimo, da vse teče tako, kot bi bilo treba,” je pojasnil medicinski fizik z oddelka Sašo Pulko.

Tudi za dovoljenja za delo s pacienti je po njegovih besedah običajno, da se ob začetku uvajanja dejavnosti podaljšujejo le za nekaj mesecev. Trenutno jim poteče konec maja, nato pa pričakujejo, da ga bodo podaljšali.

Pomanjkljiva kadrovska zasedba

Vse je odvisno od kadrovske zasedbe, ki se postopno zapolnjuje. Ker morajo zagotoviti prisotnost najmanj enega specialista dnevno, so v UKC Maribor sklenili pogodbe z zdravnikom iz Zagreba ter petimi zdravnicami z Onkološkega inštituta, da zagotavljajo to prisotnost. Prve svoje zdravnike pričakujejo v UKC Maribor jeseni 2019, ko naj bi končalo usposabljanje pet njihovih specializantov.

foto: UKC Maribor

foto: UKC Maribor

Zaposliti morajo ne le zdravnike specialiste, ampak tudi drugo osebje. Število obsevanih bolnikov bi bilo mogoče povečati že z več radiološkimi inženirji, a morajo biti ti ustrezno usposobljeni. “S povečanjem števila radioloških inženirjev, ki bi bili usposobljeni za delo s pospeševalniki, bi lahko zagotovili, da bi se delalo hkrati na dveh aparaturah,” je pojasnila strokovna direktorica UKC Maribor Darja Arko.

Da bi zagnali dejavnost v polnem obsegu, torej na dveh aparaturah v dveh izmenah, kar pomeni 80 ljudi obsevanih dnevno, bi potrebovali dodatno 12 inženirjev, dva medicinska fizika in ostali kader, kot so medicinske sestre in administracija,” je pojasnila Ravnikova.

VIR: STA

V. d. direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Janez Lavre ni seznanjen z vsebino ovadbe zaradi domnevno spornih pogodb z reškimi anesteziologi, zato je ne more komentirati. Je pa dejal, da preverjajo možnost prekinitve te pogodbe, kar je po pogodbenih določilih možno narediti po enem letu. “To bomo vsekakor prekinili,” je dejal.

 Janez Lavre, foto: STA

Odpovedni rok, da se pogodba izteče, znaša šest mesecev, je v izjavi medijem povedal Lavre. Ob tem pa poudarja, da je v prvi vrsti treba poskrbeti za bolnike, ker bi s prekinitvijo pogodbe brez nadomestila morali zmanjšati operativni program za 40 odstotkov.

Trenutno v mariborskem UKC dnevno dela med dva in pet reških anesteziologov, naročijo jih glede na potrebni program. Po Lavretovih navedbah se dogovarjajo z UKC Ljubljana, da bi jim pomagali s svojimi anesteziologi. Med vikendi pa po Lavretovih navedbah sodelujejo tudi z anesteziologi ostalih zdravstvenih zavodov po Sloveniji. Sklenjenih imajo 17 podjemnih pogodb s slovenskimi anesteziologi.

UKC Maribor je z reškimi anesteziologi zaradi pomanjkanja domačih začel sodelovati pred skoraj letom dni. Pogodbo o sodelovanju za pet let so sklenili preko Inštituta za raziskave v medicini. Policisti pa so sedaj spisali kazenske ovadbe zoper tri fizične osebe in jih predali specializiranemu državnemu tožilstvu. Po informacijah Večera so zaradi domnevno spornih pogodb ovadeni nekdanji direktor UKC Maribor Gregor Pivec, vodja omenjenega inštituta Miha Pogačnik in nedavno odpuščeni vodja nabave v mariborski bolnišnici Peter Weissensteiner.

Na specializiranem državnem tožilstvu so povedali, da je zadeva še v fazi preučevanja, sicer pa so jo prejeli že v začetku meseca, in sicer zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Gre za rezultat lanskih julijskih kriminalističnih preiskav, v kateri so preučevali dokumentacijo v zvezi s pogodbo med UKC Maribor in Inštitutom za raziskovanje v medicini.

Pri pogodbi naj bi bile najbolj sporne provizije, ki naj bi se kljub prvotnemu zanikanju Pogačnika gibale med deset in dvajset odstotkov. Hrvaški zdravniki naj bi za en prihod v Maribor prejeli tudi do 1250 evrov bruto, kar je razjezilo njihove slovenske kolege, ki so bili plačani manj.

Pivec, ki je vodenje UKC Maribor po dolgih letih lani predal Janezu Lavretu, za zdaj zadeve ni bil pripravljeni komentirati. Ne v tej fazi, je dejal časniku. Tudi odziva ostalih dveh domnevno ovadenih za zdaj še ni.

Vir: STA

Kot poročajo nekateri mediji so policisti skoraj leto dni po začetku sodelovanja UKC Maribor z reškimi anesteziologi, spisali kazenske ovadbe zoper tri fizične osebe. Reški anesteziologi so zaradi pomanjkanja domačih ob koncih tednov prihajali pomagat v Maribor. Policisti so kazenske ovadbe že predali specializiranemu državnemu tožilstvu.

Kot poročajo mediji so zaradi domnevno spornih pogodb z reškimi anesteziologi ovadeni tedanji direktor UKC Maribor Gregor Pivec, vodja Inštituta za raziskave v medicini Miha Pogačnik, preko katerega so hrvaški strokovnjaki prišli v Maribor, in nedavno odpuščeni vodja nabave v mariborski bolnišnici Peter Weissensteiner.

Janez Lavre je veljal tudi za favorita ministrice za zdravje.

Janez Lavre je veljal tudi za favorita ministrice za zdravje.

Na specializiranem državnem tožilstvu so povedali, da je zadeva še v fazi preučevanja, sicer pa so jo prejeli že v začetku meseca, zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Gre za rezultat lanskih julijskih kriminalističnih preiskav, v kateri so preučevali dokumentacijo v zvezi s pogodbo med UKC Maribor in Inštitutom za raziskovanje v medicini, pišejo mediji. Ob tem še poročajo, da Pivec za zdaj zadeve ni bil pripravljen komentirati, vsaj v tej fazi ne. Tudi odziva ostalih domnevno ovadenih za zdaj še naj ne bi bilo.

5-letna pogodba s Pogačnikovim inštitutom

Mariborski klinični center je februarja lani s Pogačnikovim inštitutom sklenil petletno pogodbo, s katero je Pivec reševal pomanjkanje anesteziologov. Pri tem so bile najbolj sporne provizije, ki naj bi se kljub prvotnemu zanikanju Pogačnika gibale med deset in dvajset odstotkov. Hrvaški zdravniki naj bi za en prihod v Maribor prejeli tudi do 1250 evrov bruto, kar je razjezilo njihove slovenske kolege, ki so bili plačani manj.

Svet zavoda UKC Maribor je konec lanskega marca na predlog predsednice Vlaste Kovačič Mežek uvedel upravni nadzor nad omenjeno pogodbo, Pivec pa je takrat razlagal, da imajo podobnih pogodb za nakup storitev sklenjenih vsaj sedem. Med drugim so imeli po njegovih besedah take pogodbe sklenjene tudi z medicinsko fakulteto in Zavodom za zdravstveno varstvo.

Kot še poročajo mediji, je Pivec celo sam pozval ministrstvo, naj dokončno presodi o pogodbi v primeru anesteziologov, to pa mu je poslalo stališče, da je takšna pogodba nezakonita. Kljub temu je vodstvo mariborske bolnišnice konec maja sklenilo, da pogodba za prihod reških anesteziologov ni sporna, saj brez njihove pomoči ne bi mogli opravljati programskih operacij, prekinitev sodelovanja pa bi pomenila tudi poslovno škodo. Sedanji direktor UKC Maribor Janez Lavre je novembra lani zagotavljal, da bo sicer petletno pogodbo prekinil v skladu z določili, po seji sveta zavoda prejšnji teden pa je še zagotovil, da bo o njej odločil najkasneje v tednu dni.

VIR: STA

Svet UKC Maribor včeraj kljub večurni razpravi ni sprejel končne odločitve, ali bo sprejel ponujen odstop strokovne direktorice Darje Arko, ki meni, da v trenutnih razmerah ne more ustrezno opravljati svojega dela. Z odločitvijo bodo počakali do naslednje seje, da pridobijo še mnenje v. d. direktorja in strokovnega sveta kliničnega centra.

Svet zavoda je izkoristil točko 17. člena statuta, ki navaja, da je pri imenovanju in razreševanju strokovnega direktorja potrebno mnenje tako direktorja kot strokovnega sveta, in bi želeli do naslednje seje pridobiti ta mnenja, da se lahko odločimo, kako naprej,” je po seji povedala predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek, ki je prejšnji teden tudi sama podala odstopno izjavo.

Priznala je, da želijo s tem pridobiti nekaj več časa za razmislek. “Odločili smo se po našem mnenju najboljše, ker ne želimo, da klinični center zapade v krizo vodenja,” je pojasnila. Naslednja seja sveta zavoda je predvidena v prvi polovici marca. Osebno nad takšno odločitvijo Arkove ni bila presenečena. “V UKC Maribor me nobena stvar ne preseneti več,” je dejala.

Foto: STA

Foto: STA

Arkova pravi, da uživa podporo vršilca dolžnosti direktorja Janeza Lavreta in strokovnega sveta bolnišnice ter da je pripravljena tudi ostati na položaju, če bo tako od nje zahteval svet zavoda. “Če te podpore ne bi imela, bi odstopila brez kakršnih koli zadržkov. Tokrat pa gre za to, da sem odstop ponudila članom sveta zavoda, ker se resnično počutim v tej funkciji nemočno in ocenjujem, da so problemi, ki jih je nujno rešiti. Kakšna bo odločitev, pa je stvar sveta zavoda,” je pojasnila. Kot je dodala, ne želi puščati problemov nerešenih in se umikati v kritičnih situacijah, a se ji zdi ta trenutek nujno opozoriti na probleme, ki jih sama ne more rešiti.

V.d. direktor se ni opredelil do odstopa

Lavre se tokrat o odstopu Arkove ni želel javno opredeljevati, je pa priznal, da je bil presenečen, “ker menim, da sva delala korektno“.

Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.

Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.

Arkova je podrobnejše razloge za ponujen odstop predstavila svetu zavoda za zaprtimi vrati. V pismu, ki ga je pred dnevi poslala članom sveta zavoda, pa je med drugim izpostavila, da so številne težave UKC Maribor, kot je pomanjkanje zdravnikov, odraz restriktivne kadrovske politike in omejene nabave medicinske opreme v zadnjih letih, pa tudi sistemske ureditve zdravstva in razmer znotraj ustanove.

Arkova, ki prihaja iz ginekološke stroke, je na položaju strokovne direktorice od leta 2010, prihodnje leto pa bi se ji iztekel drugi mandat. Na obeh razpisih je bila edina kandidatka. Pred seznanitvijo z odstopom Arkove so člani sveta zavoda štiri ure razpravljali o domnevni izpostavljenosti UKC Maribor večmilijonskim finančnim bremenom zaradi hipotek na zemljiščih garažne hiše in parkirišč ter ostalih pravdnih postopkih, ki tečejo zoper bolnišnico. Razprava je prav tako potekala za zaprtimi vrati, zato podrobnosti niso znane.

VIR: STA

Tokratni Dialog smo posvetili mariborskemu zdravniku in dobitniku Boba leta 2016 Husamu Franju Najiju. Zaupal nam je svojo, družinsko in življenjsko zgodbo, iz prve roke opisal trenutno stanje v UKC Maribor, malce pa vseeno ostal skrivnosten…

Podrobnosti v videu:

Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Darja Arko je članom sveta zavoda ponudila svoj odstop. Ti bodo ta njen predlog obravnavali na današnji seji za zaprtimi vrati.

V funkciji strokovne direktorice sem odgovorna za strokovno delo bolnišnice, vendar ocenjujem, da v obstoječih razmerah svojega dela ne morem opravljati na način, kot bi želela in ki bi zagotovil hitro in učinkovito reševanje stanja, zato vam ponujam svoj odstop,” je v pismu članom sveta zavoda zapisala Arkova.

Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.

Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.

Do odstopa strokovne direktorice prihaja po tistem, ko je prejšnji teden svoj odstop ponudila že predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek. Sodu je po vedno daljših razpravah sveta zavoda izbilo dno pismo strokovnih služb UKC Maribor na čelu z Arkovo ministrstvu za zdravje, v katerem so se pritožili zaradi domnevno pretiranih zahtev sveta zavoda.

Arkova je na položaju strokovne direktorice od leta 2010, prihodnje leto pa bi se ji iztekel drugi mandat.

VIR: STA

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor bo danes nova seja sveta zavoda, ki se je nazadnje razšel nejevoljen zaradi pritožbe vodstva bolnišnice na ministrstvo za zdravje zaradi dela nekaterih njegovih članov. Danes bo najverjetneje ponovno vroče, saj imajo na dnevnem redu sporne hipoteke na garažni hiši.

Na prejšnji seji sveta zavoda konec januarja je veliko razburjenja povzročilo pismo strokovnih služb UKC Maribor, v katerem so se te pritožile ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc zaradi po njihovih ocenah pretiranih zahtev sveta zavoda. Člani sveta zavoda so bili ogorčeni, ker jim predstavniki bolnišnice tega niso upali povedati v oči, in na koncu so vsi skupaj ugotavljali, da vedno daljše razprave na sejah sveta zavoda ne prinašajo nobenih sadov.

ukc maribor

Medtem ko člani sveta zavoda očitajo vodstvu UKC Maribor, da niso učinkoviti pri reševanju številnih težav kliničnega centra, to odgovarja, da imajo zavezane roke in da nalaganje pisanja vedno novih poročil za svet zavoda ne bo prineslo rešitev. Očitno nemočna, da bi pomirila razmere, je predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek ponudila svoj odstop. Ministrica pa razmišlja, da bi bila v dani situaciji najboljša rešitev, da bi zamenjali vse predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda. Kdaj bodo imenovani novi člani, ni znano, zato svet zavoda za zdaj ostaja v dosedanji sestavi.

Danes se najverjetneje ponovno obeta dolga in pestra seja, še posebej ker je na dnevnem redu obravnava domnevne izpostavljenosti UKC Maribor večmilijonskim finančnim bremenom zaradi hipotek na zemljiščih garažne hiše in parkirišč. O tem so razpravljali že novembra in vodstvu UKC Maribor naložili, da pripravi “možne rešitve z ocenjenimi možnimi tveganji, na podlagi katerih bo svet zavoda odločal, kako naprej“. Tako kot takrat bo razprava o tem tudi danes zaprta za javnost.

VIR: STA

Kot poročajo nekateri mediji, je predsednica sveta UKC Maribor Vlasta Kovačič Mežek, po zapletih med svetom in vodstvom bolnišnice podala odstopno izjavo. Sicer ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc že od minulega tedna razmišlja o menjavi nekaterih članov sveta zavoda.

Po zadnjih zapletih, ki so se zgodili prejšnji teden na seji sveta UKC Maribor, ministrica razmišlja, da bi bila v dani situaciji najboljša rešitev, da bi zamenjali vse predstavnike ustanovitelja v svetu zavoda.

predsednica sveta zavoda UKC MB, Vlasta Kovačič Mežek (1)

Vlasta Kovačič Mežek, predsednica sveta zavoda UKC Maribor

Iz seje v sejo sveta zavoda so razhajanja med vodstvom bolnišnice in nekaterimi člani sveta zavoda, v prvi vrsti Stanislave Naterer in Ljuba Germiča, namreč postajala vedno bolj očitna, vse dokler ni na zadnji seji dokončno počilo. Natererjeva je namreč prišla na sled pismu, ki ga je vodstvo bolnišnice decembra lani naslovilo na ministrstvo za zdravje. V njem se je ministrici pritožilo nad domnevno prevelikimi zahtevami nekaterih članov sveta zavoda, s čimer naj bi ti celo ovirali delovanje bolnišnice.

Kdo bo odgovoren za usodo UKC?

Natererjeva je dejala, da želi vodstvo lastno odgovornost za čedalje slabšo situacijo v UKC preložiti na svet zavoda. Ob tem je poudarila, da večina zahtev sveta zavoda izhaja iz smernic ministrstva. Namesto upoštevanja teh smernic in ukrepanja so člani sveta po njenih besedah doživljali prelaganje rešitev. Člani sveta tudi niso vnaprej seznanjeni s posameznimi kritičnimi situacijami v UKC, je dodala. Vse to jasno kaže na to, kdo je v resnici odgovoren za očitke iz pisma in kdo bo odgovoren za usodo UKC Maribor, je izpostavila Natererjeva.

Predsednica sveta UKC Maribor Vlasta Kovačič Mežek pa je medtem dejala, da uspešnost institucije terja sodelovanje in zaupanje vodstva in sveta, zato je po njenem prepričanju razmišljanje sveta ustrezno. Kot je dodala, je ne glede na dokončno odločitev Kolar Celarčeve ministrstvu že podala odstopno izjavo z mesta člana sveta zavoda.

VIR: STA

 

Lani so v UKC Maribor dobili prvi koronarograf, pri nabavi katerega so beležili zaplete, tudi pri nabavi drugega ni šlo brez težav. Čeprav so ga v mariborski bolnišnici pričakovali že marca letos, pa glede na zaplete kaže, da bo treba čakati dlje. Ministrstvo za zdravje namreč ni še niti objavilo razpisa zanj, saj iz UKC Maribor niso prejeli ustrezne dokumentacije.

Lansko leto so v Mariboru uredili nove prostore laboratorija za interventno kardiologijo, v katerih od julija deluje novi rentgenski aparat za srčne bolnike, koronarograf. Ta je nadomestil starega, ki se je nenehno kvaril, ni pa vplival na čakalne dobe. Za to bi namreč potrebovali vsaj dve takšni napravi za slikanje srčnih žil.

Lani, ko so po dolgotrajnem postopku javnega naročanja končno le dobili prvi novi koronarograf, so strokovne službe UKC Maribor začele s pisanjem potrebne dokumentacije za nakup druge naprave, a na ministrstvu za zdravje niso bili zadovoljni z njihovim delom. “Nedopustno je, da se investicijski program piše šest mesecev, nato pa še ni v redu,” je bil na torkovi seji sveta zavoda UKC Maribor ogorčen član sveta zavoda Drago Naberšnik.

ukc maribor

Predpogoj za objavo razpisa za javno naročilo je potrjena investicijska dokumentacija. Kot je povedala predsednica sveta UKC Maribor Vlasta Kovačič Mežek, ki dela na ministrstvu za zdravje, so dokumentacijo zavrnili, ker ta ni bila pripravljena tako, kot je treba. “Poslali smo jo nazaj, da se pripravi ustrezno gradivo. Sicer zadržkov glede tega nakupa ni. Sredstva so še vedno rezervirana in takoj, ko bo dokumentacija popolna, lahko gre zadeva v izvedbo,” je pojasnila.

Na koronarno angiografijo in PTCA trenutno čaka več kot 260 ljudi, čakalne dobe pa znašajo tudi do tri leta. Nova naprava, vredna slab milijon evrov, je po besedah predstojnika oddelka za kardiologijo in angiologijo Husama Franja Najija ključna za skrajševanje čakalnih dob. “Imamo dovolj ljudi, da delamo na dveh napravah, imamo tudi ustrezne prostore, potrebujemo le še en aparat,” je pojasnil Naji.

VIR: STA

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so pridobili dodatne zdravnike za enoto za radioterapijo oddelka za onkologijo, zato zdravljenja z obsevanji tečejo nemoteno naprej. Uspelo jim je tudi podaljšati dovoljenje pristojne republiške uprave za delo s pacienti, ki se jim je izteklo konec januarja. To zdaj velja do konca maja.

Na mariborskem oddelku za onkologijo je enota za radioterapijo začela z delom 7. novembra lani. Ključna za delovanje te dejavnosti je stalna prisotnost redno zaposlenega zdravnika v UKC Maribor, zato so nastale težave, ko je doslej edina redno zaposlena specialistka radioterapije decembra napovedala daljši bolniški stalež.

Trije novi zdravniki

Bojazni, da ne bi mogli več obsevati bolnikov v Mariboru, so po zagotovilih vodstva kliničnega centra zdaj odveč, saj jim je uspelo privabiti tri nove zdravnike. “Zaenkrat je vseh pet dni v tednu pokritih s stalno prisotnostjo zdravnika specialista radioterapevta. Dobili smo po podjemni pogodbi zaposlenega dodatnega zdravnika iz Zagreba in dva upokojena zdravnika Slovenca,” je na torkovi seji sveta zavoda UKC Maribor povedal vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre.

foto: UKC Maribor

foto: UKC Maribor

Glavna pridobitev je specialist iz Zagreba, s katerim so se začeli dogovarjati za sodelovanje že lani, a je bilo treba prej izvesti administrativne postopke. Upokojena zdravnika pa naj bi prišla iz ljubljanskega Onkološkega inštituta. S pridobitvijo dodatnih kadrov so v UKC Maribor izpolnili pogoje za podaljšanje dovoljenja pristojne republiške uprave za delo s pacienti, ki je sprva veljalo do konec januarja. “Uprava za varstvo pred sevanji je 31. januarja prejela manjkajočo dokumentacijo vloge UKC Maribor za pridobitev dovoljenja za uporabo obsevalnih naprav. Dokumentacija potrjuje izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja,” so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Dovoljenje so podaljšali do 31. maja 2017.

Urologi ostanejo

Položaj se umirja tudi na oddelku za urologijo, kjer so štirje zdravniki pred božičem protestno podali odpoved o zaposlitvi. Vodstvo kliničnega centra jih je namreč uspelo prepričati, da ostanejo, podrobnosti dogovora pa niso znane. Tako ni jasno, kakšna bo usoda predstojnika oddelka Dejana Bratuša, s katerim so se ti zdravniki sporekli.

Zdravniki so zaenkrat preklicali odpovedi in bodo še naprej normalno delali pri nas. Pogovori pa se bodo nadaljevali, saj so še vedno nezadovoljni s predstojnikom,” je povedal Lavre. Strokovna direktorica UKC Maribor Darja Arko Bratuša še vedno podpira in pojasnjuje, da dobro dela.

Največja težava v UKC Maribor je pomanjkanje anesteziologov, saj so ti ključni za izvajanje operacij na ostalih oddelkih. Po besedah Lavreta še vedno tečejo pogovori z UKC Ljubljana za pomoč njihovih anesteziologov, zato še ne morejo prekiniti sporne pogodbe z Inštitutom za raziskave v medicini, prek katere jim prihajajo na pomoč anesteziologi s Hrvaške.

VIR: STA

Vršilec dolžnosti direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Janez Lavre bo članom sveta zavoda danes predstavil načrt reševanja pereče kadrovske problematike, saj manjka kadrov na skoraj vseh oddelkih. Med drugim ugotavlja, da bi bilo v prihodnjih desetih letih potrebno zaposliti vsaj 190 dodatnih zdravnikov.

Foto: STA

Foto: STA

V UKC Maribor je trenutno zaposlenih 323 zdravnikov. Že po trenutno veljavni sistemizaciji delovnih mest bi jih morali imeti najmanj 408, a praznih mest ne uspejo zapolniti, po uradnih pojasnilih predvsem zaradi pomanjkanja zdravnikov na trgu.

Manjka tudi drugih zdravstvenih delavcev in drugega osebja, kar ima za posledico daljše čakalne dobe. Tudi o tem bo tekla beseda na današnji seji sveta zavoda, pa med drugim tudi o problematiki nabav materialnih sredstev in dosedanjih ukrepih, ki jih UKC Maribor izvaja na področju zmanjševanja stroškov.

Na dnevnem redu je prav tako obravnava anonimne prijave mladih zdravnikov o domnevnih nepravilnostih na kliniki za pediatrijo. Po napovedih z zadnje seje sveta zavoda decembra lani naj bi spregovorili še o natančnejši opredelitvi pristojnosti direktorja UKC Maribor in razpisu zanj, saj je bil Lavre junija lani imenovan v vrh te ustanove le za eno leto.

Člani sveta zavoda v razpravi najverjetneje ne bodo mogli mimo razmer na trenutno zelo aktualni urologiji, saj še vedno ni znano, s čim je Lavre uspel prepričati štiri zdravnike, da umaknejo podane odpovedi zaposlitve. Zanimivo bo tudi slišati o razmerah na enoti za radioterapijo oddelka za onkologijo, kjer jim te dni poteče zaenkrat pridobljeno dovoljenje pristojne republiške uprave za delo s pacienti.

Vir: STA

Podrobnosti dogovora s štirimi urologi, ki očitno ostajajo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, še vedno niso znane. Tako ni jasno, ali se bo zaradi tega moral s položaja posloviti predstojnik oddelka Dejan Bratuš. Vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre še ni sprejel dokončne odločitve, je bilo vse, kar so povedali v UKC Maribor.

Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.

Darja Arko, strokovna direktorica UKC Maribor in Dejan Bratuša, predstojnik oddelka za urologijo.

“Pogovori se bodo nadaljevali na prihodnjih delovnih sestankih. Ko bodo podrobnosti dorečene in bo sprejeta dokončna odločitev, bomo o tem obvestili tudi javnost,” so pojasnili.

Po poročanju Večera so štirje urologi konec decembra dali odpoved, domnevno zaradi težavnega odnosa s predstojnikom Bratušem. Tako strokovna direktorica UKC Maribor Darja Arko kot Bratuš, ki je na položaju že sedem let, sta bila nad to potezo presenečena, saj da do lanskega poletja s tega oddelka ni bilo pritožb.

“Ne vidim objektivnih razlogov za menjavo predstojnika,” je v ponedeljek povedala Arkova in dodala, da je imenovanje ali razreševanje predstojnikov oddelkov v pristojnosti direktorja kliničnega centra. Kot je takrat dejala, bo Lavre to odločitev sprejel še ta teden.

A temu ni tako. V UKC Maribor so sredi tega tedna potrdili, da so s štirimi urologi dosegli načelni dogovor, da ostanejo, drugih podrobnosti pa niso izdali.

Tudi predsednik zdravniškega sindikata Fides v UKC Maribor Boris Rižnar jih ne pozna. “Po informacijah, ki so mi jih dali direktor in zdravniki sami, so se dogovorili, da ob pogojih, ki mi niso čisto jasni, ostanejo,” je povedal. Po njegovih ocenah je najverjetnejša možnost dogovora, da predstojnik ne odstopi nemudoma, ampak po določenem času.

Odpovedni rok bi se omenjenim štirim urologom iztekel 18. februarja. Po besedah Rižnarja so si vsi medtem že našli možnost zaposlitve v drugih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. “Zdaj so v veliki skušnjavi, ker so videli, da so tam mnogo boljši pogoji dela kot pa pri nas,” je povedal.

Vir: STA

UKC Maribor je pridobil novo okrepitev za onkološke bolnike. V kleti 2 Onkološkega oddelka je pričela delovati nova PET-CT enota Oddelka za nuklearno medicino. Kot so sporočili iz UKC Maribor gre za slikovno diagnostično metodo, ki združuje dve preiskavi istočasno: CT (računalniško tomografijo) in PET (pozitronsko emisijsko tomografijo).

Gre za preizkavo pri kateri vbrizgajo radioizotop označene glukoze v bolnika in nato snemajo porazdelitev le-te v telesu. Ker nekatere tumorske celice porabijo več glukoze za svojo hitro rast in delitev, se največ glukoze nakopiči v tumorjih in se zato PET-CT diagnostika uporablja najbolj v diagnostični obravnavi onkoloških bolnikov. Metoda je uporabna tudi še pri nekaterih nevroloških boleznih in boleznih srca.

Foto: onko-i.si

Foto: onko-i.si

Kot so sporočili iz UKC Maribor, so PET diagnostiko sicer na Oddelku za nuklearno medicino pričeli opravljati kot prvi v državi že leta 2002. “Takrat smo snemanja izvajali na t.i. koincidenčni gama kameri, ki je sicer služila za »klasične« scintigrafske preiskave. Po štirih letih smo s PET-om prenehali, ker je Onkološki inštitut v Ljubljani dobil prvo PET-CT kamero v Sloveniji, ki je omogočala bolj kakovostno slikanje in smo od takrat naprej naše bolnike pošiljali na slikanje v Ljubljano. Zdaj pa lahko ponovno bolniki iz severnega dela Slovenije opravijo PET-CT slikanje, ki omogoča kakovostno diagnostiko raka, tudi v Mariboru,” so zapisali v sporočilu za javnost.

PET-CT diagnostika se izvaja vsakodnevno. Za bolnike skrbi ekipa zdravnikov, radioloških inženirjev in diplomiranih zdravstvenikov, ki je strokovno usposobljena in se trudi, da bi bili bolniki obravnavani čim bolj kakovostno, udobno in čim manj boleče.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je s štirimi urologi, ki so decembra lani dali odpoved, načeloma doseglo dogovor, da ostanejo. “Pričakujemo, da bodo urologi, ki so podali odpoved o zaposlitvi, to preklicali“, so potrdili v mariborski bolnišnici.

ukc mb (36)

 

V prihodnjih t.i. mediacijskih, delovnih sestankih (ki jih je kot ukrep predlagala strokovna direktorica UKC-ja Darja Arko) naj bi s pogovori na to temo nadaljevali. Podrobnosti zaenkrat niso znane. Tako še vedno ni jasno, s čim so urologe uspeli prepričati, da ostanejo in kakšna bo usoda predstojnika oddelka za urologijo Dejana Bratuše, s katerim so prišli v konflikt, kar naj bi bil poglavitni razlog, da so napovedali odpoved. Po poročanju drugih medijev, pa naj bi tudi v.d. direktor UKC-ja Janez Lavre potrdil, da je, navkljub še precej nejasnostim, ključno, “da so umaknili odpovedi“.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o pozitivnih rezultatih preiskav pri labodu grbcu, ki so ga našli mrtvega na ribnikih pri Rankovcih v občini Tišina. To je osmi labod, pri katerem so ugotovili prisotnost aviarne influence podtipa H5N8, so sporočili iz uprave.

 ptičja gripa, ptice, ptič, race

“Ker se je bolezen pojavila v občini, ki ni v bližini prejšnjih pojavov, ponovno opozarjamo imetnike perutnine, naj zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami,” so izpostavili.

Nacionalni veterinarski inštitut je doslej potrdil primer ptičje gripe prototipa H5N8 pri labodih, ki so jih našli na Pragerskem, ob Ptujskem jezeru v občini Markovci in v Mariboru.

Vir: STA

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo RS za varno hrano, veterino in varstvo rastlin danes obvestil o pozitivnih rezultatih preiskav pri labodu grbcu, ki so ga našli mrtvega na ribnikih pri Rankovcih v občini Tišina. To je osmi labod, pri katerem so ugotovili prisotnost aviarne influence podtipa H5N8, so sporočili iz uprave.

Vir: duzs.hr

Vir: duzs.hr

“Ker se je bolezen pojavila v občini, ki ni v bližini prejšnjih pojavov, ponovno opozarjamo imetnike perutnine, naj zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da ne pride do stika s prostoživečimi pticami,” so izpostavili.

Nacionalni veterinarski inštitut je doslej potrdil primer ptičje gripe prototipa H5N8 pri labodih, ki so jih našli na Pragerskem, ob Ptujskem jezeru v občini Markovci in v Mariboru.

Vir: STA